Luksus in siromaštvo v šolstvu. Reveža ne boli toliko njegova revščina satna do sebi. tembo'!i Pa .fa ozlovolii luksus in razkošje. ki ffa vidi pri druffih. Več ali mani mirno orenašaio bedni svoio bedo med bednimi. Ko pa vidijo, da druffi ljud'je, ki v bistvu niso nič boljši od niih. žive v razkošju in obilici. takrat se zbudi zavist in ieza. izbruhnejo punti in socijalne revolucije. s Zato so se spuntali naši ktnet.je, ko so primeriali svoie iraranie in stradanje z brczdeliem in razkošiem irraščakov. Zato nastaia'io revolucije tam. kier ie naivečja razlika med siromaštvom in bogastvomi. Zato pametni sociialni politiki skušaio zbolišati življenske razmere nižiih slojev. skrbe za zdrava stanovan'ia. dobro hrano in obleko ter skušajo preprečiti, da bi nastal prenad med boeastvom in siroma štvom. Zato je bila naistrašnieša revolnciia v Rusiji. kier ie ta Drenad bil največj!. mileiša je bi!a v Nemčiji kjer delavskl slcji žive v boljših razmerah Na Angleskem Da. pravijo, uživa delavec večji komfort. kakor n. nr nri nas marsikateri »buržuj«. Zato smo ob prevratu opažaH, da žene niso nos;!e svilenih oblek, niso natikale briljantnih prstanov bogataši so skrivali svoie dragocenosti. da ne bi zbuiali zavisti. Cim so se razmere konsoiidirale ie žaliboe nehala ta previdnost, bogastvo vedno bo'.'i brezobzirno kaže svoio bahatost. luksus in razkošje ter izziva zavist in iezo onih, ki pogrešajo najnuineise in na'ir>otrebnejše. To bahato kazanie boirastva. razkošia in luksusa ni le skraino brezsrčno. temveč ie tudi zelo nesnametno zlasti v naši državi. ki ima v nekatenh de'ih še naiprimitivne'.iše razmere. To velja tudi za naše šolstvo. Vemo. da ie v nekaterih delih naše države na stotisoče otrok brez pouka. ker ni dovoli učiteliev Nasproti temu pa v drugih deiili in zlasti v mestih vlada takšen luksus, kakoršneea bi si smele dovoliti le države z vseskozi razvitim šolstvonn. Te dnJ smo slišali. da ie ministrstvo prosvete temel.iito reduciralo šole v Beogradu !n dolcčilo. da noben razred ne sme imeti mani ko 45 otrok. Nepotrebni razredi se ukineio. učitelistvo razdeli na notranio^i. Takšen luksus pa obstoia tudi dru-sod,' ne samo v Beoirradu. So Ijudske šoio kl imajo le nekaj nad 500 otrok, a so razdeij-ene na 14 razredov. razred s 100 otroci ie razdelien na tri paralelkei Posebno luksuriiozno ie oskrbl.je.no takozvano manišinsko šolstvo naših Nemcev. Ovčjak ima nemško šolo za 29 otrok, Reichenau za 21, Svetli potok za 30, Verdremr za 21 otrok! Rekord ima v tcm oziru Liubliana s Detrazredno nemško šolo za 76 otrok! Na nemški dekliški tneščanskhšou v Mariboru ie bilo v III. razredu 26, v IV. 19 učenk. na slovenski pa v III. razredu 12 (nerazdeljen razr^d!). v IV. razredu 18. Ker ie slovenščina obvezen predmet od tretieea šolske^a leta. so se učenke do sedaj že morale toliko naučiti, da bi se nemški razredi lahko združili s slovenskimi. Potem bi bilo v III. razredu 98 učcnk. ki bi se razdelile na dva enaka oddelka do 49. ktr bi irotovo bilo pravič- neiše. kakor da ima nemški razred 26.  slovenski Da skoro trikrat toliko učenk. Ako bi se nemški oddelek IV. razreda združii s slovenskim. bi si Drihranili en oddelek Podobno ie v nemških oddelkih deške meščanske šole v Mariboru. ki 'je iinela v II. rtzredu 23. v III. na 13 učencev. Pravičnost zabteva. da se te razmere odpraviio na korist šolstva v za'nisče\\'Y kraiih. Osebna udobnost oosatneznikov sp mora žrtvovati koristi ce'okupncsti. F. V.