Slovenski List: Štev. 36. Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. V Ljubljani, v sredo 4. avgusta 1897. Letnik II. „Slovenakl List“ izhaja vsako sredo in saboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajajo po B novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu ..Slovenskega Lista'1 v Ljubljani. — Nefranbovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila naj se pošiljajo upravništvu ..Slovenskega Lista“ v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 5. — Oznanila in poslanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani. Po smrti knezonadškofa. n. Z Goriškega, koncem julija. Vsi časopisi brez izjeme so bili jedini v sodbi o rajnem knezonadškofu. To soglasje različnih listov z raznovrstnimi barvami dovolj jasno potrjuje, da je bil pokojnik kot človek in kot nadškof najboljšega značaja, svet in pobožen mož. Pri vladanju pa je bil premehak, predober in preveč obziren. Ali vender v nekaterih slučajih je bil tako odločen in neupogljiv, da malo kateri tako. Ko si je rajni knezonadškof enkrat po svoji vesti sodbo in mnenje ustvaril o kaki osebi, tedaj nobena sila, nobeno prigovarjanje, nobeno obrekovanje ni ničesar izdalo pri njem, trden je ostal kakor skala. Tu imam pred očmi razmerje rajnega prevzvišenega knezonadškofa do našega političnega voditelja dr. Gregorčič-a. Kolikor mi je do zdaj znano, noben list ni tega omenil, da si je pokojnemu knezonadškofu to v veliko čast. Pred osodepolnim 1. 1889. je bila na Goriškem le ena slov. stranka. Voditelj je bil sicer Tonkli, ali delavni voditelj je bil le dr. Gregorčič. Po prizadevanju rajnega nadškofa Golmayerja, Jož. Marušiča in dr. Al. Zorna, bivšega vodje osrednjega semenišča, je bil dr. Gr. poslan na Dunaj, dasi bi bil rad nekdo drugi prišel na dotično mesto. Rajni knezonadškof je jako čislal dr. Gr., ker je bil vedno marljiv, skromen in lepega obnašanja. To spoštovanje je gojil ves čas svojega pastirovanja. Ko je 1. 1881. dr. Gr. postal naslednik rajnega knezonadškofa v bogo-slovnici, je prvikrat stopil očitno na politično polje. Pri vseh podjetjih, pojavljajočih se tedaj na goriškem narodnem polju, vidimo mladega doktorja pri delu. Posvetni in duhovniki so se zbirali okoli dr. Gr. in z vidnim spoštovanjem o njem gojili najboljše nade. Tudi rajni knezonadškof kot bivši vodja semenišča se je veselil, da mladega doktorja svetni ljudje in duhovniki ljubijo, čislajo in priznavajo njegovo narodno delovanje. Ko je enkrat dr. Gr. govoril v „Circo-lo cattolico" in laške katoličane vspodbujal, naj se združijo s Slovenci, da “vržejo Ži-fute iz goriškega magistrata, je bil rajni knezonadškof tega vesel. Kako je pokojnik visoko, čislal dr. Gr., potrjuje sledeče. V velikem semenišču je zavladalo nesporazumljenje med slov. bogoslovci zaradi slov. in hrvaških časopisov. Pokojnik kot vodja je bil v zadregi. Iz zadrege si je pomagal s tem, da je rekel: „Počakajte, vprašal bom Gregorčič-a “. Ali prišlo je nesrečno 1. 1889. Kar čez noč je dr. Gr., vzoren duhovnik, katoličan, profesor dogmatike itd., postal liberalec in celo „krivo-verec“. Ves svet z nadškofom vred se čudi temu, ne vedoč odkod in zakaj vse to prihaja. Prevzvišeni je bil v veliki zadregi in ni vedel, kje prav za prav tiči vir vsemu. Toda ta nejasnost je kmalu zginila in takoj je spoznal, da je tu gola, pregrešna osebna mržnja vsemu kriva. Ni mi treba tu navajati, kako in kaj se je godilo na Goriškem od 1. 1889. naprej, saj je vse še vsem v prežalostnem spominu. Samo omeniti mi je, da se je v tem boju pokazal rajni knezonadškof velikega, odločnega in vztrajnega pri svojem vestnem prepričanju. Vsi, posvetni in duhovniki, smo strmeli nad neupogljivostjo in zna-čajnostjo pokojnega nadpastirja, in še danes vsi goriški Slovenci občudujejo to neomahljivost. Mogočni, veliki in majhni vplivi, pritiskali so nanj proti dr. Gr., ali nadškof je ostal trd kakor skala, ob katero pljuska besneče valovje, neizprosen in neomahljiv. Ker je predobro vedel, odkod vse prihaja, zato je z nepopisno odloč- nostjo odbijal vsak napad na osebno čast Gregorčičevo. V tem slučaju je bil rajni knezonadškof velik in močan, tako da ga še danes občudujemo, kako je sploh mogel vztrajati. Nobena sila, nobeno žuganje ni moglo iztrgati mu iz ^rca dr. Gr., tako vesten, odločen in trden je bil. Strmč občudujemo goriški Slovenci še danes „žrtvo svoje vesti". Več kakor prepričani smo, da danes vživa obilno plačilo od boja tam gori v nebesih, in da gotovo ne pozabi nas ubogih Slovencev, katere je iskreno ljubil in se veselil njih napredka. Danes nas drugega ne muči, kakor, kdo mu bode naslednik. Ako se bodo obistinile razne govorice, nas čakajo na Goriškem hudi časi. Zdaj bi bil čas, da bi nas morebitni hudi časi našli pripravljene in organizovane. Naj pride karkoli, ako smo vsi Slovenci na Goriškem združeni (z enim vodstvom in z enim glavnim časopisom), tedaj se nam ni ničesar bati. Torej . . . Izvirni dopisi. Celje, 2. avgusta. — Še malo dnij in Celje bo praznovalo dvojni narodni praznik. Dne 4. in 5. t. m. ima „zaveza učiteljskih društev" svoj znameniti shod in praznik, dne 7. in 8. bode se blagoslovila trdnjava naša v boju proti strupenim klevetnikom in blagoslovil se bode prapor, ki bode odslej pred nami plapolal v borbi za naša sveta prava. Razven tega bode daroval dne 8. t. m. naš rojak vč. g. Anton Šorn prvo presv. daritev Vsegamogočnemu. To bode vse slovesnosti še poviševalo. Toliko in tacih praznikov Celjani v tako kratkem času niso še doživeli. Razumno je tedaj, da to naše Nemčurje grozno jezi. In na kak način kažejo svojo jezo? Klatijo se okoli po mestu v tolpah in kakor bi bili stekli napadajo posameznike, če se ne prištevajo Prusom. — V nedeljo Potres v Indiji. Meseca junija je hud potres, ki je trajal celih pet minut, razrušil misijonsko postajo v Ao-am-u. Poročila, katera so poslali misijonarji v Rim, so grozna. Naj navedemo tukaj nekaj odlomkov iz teh žalostno-zanimivih poročil. Pater Marcelij Molz, apostolski misijonar v Bondashill-u je pisal takčle: 12. junij. Danes popoldne, okoli četrte ure sem šel v cerkev, da sem podučeval otroke. Vročina je bila neznosna, tak 6 da sem moral zbrati vso moč, če sem hotel nadaljevati s podukom. Govoril sem jedno uro in potem otroke izpustil. Nato se odpravim na svoj dom, da bi se pripravljal na novo katehezo za ženske. Kar se začno tla pod menoj majati. Takoj skočim na prosto in padem na tla. Vkljub vsemu prizadevanju nisem mogel stati. To ni bil sunek, ampak to je bilo dolgo, valovito gi-banje. Tako je bilo močno, da je jel naš zvon zvoniti. Konečno vender po dolgih, dolgih petih minutah je nehal potres. Vsako uro se sedaj sunki ponavljajo. Sedaj je pol treh po noči. Ravnokar zopet rahlo gibanje. Bojimo se, da ne bi postali žrtva bližnje reke (Borach River).. . Ravnokar ob 4, močan sunek. Do 1/i4: sem molil brevir in se podal k počitku, toda samb za pol ure. V tej grozni noči sedim sam v sobi. Bojim se, da ta potres naznanja močnejšega. Pripravljeni moramo biti na vse in vdani Bogu. Sreča naša je, da še nimamo zidane kapele, ker bi se bila gotovo zrušila. Ker je sedaj narejen le za silo šotor iz bambusa, zato ni tako poškodovan; vender so popadali svečniki in cvetice na tla. Pater Dobrowski piše: Potres nam je napravil veliko strahu. Bil je tako močan, da ni mogel nikdo stati, še manj pa iti. Mnogo ljudij je popadalo na tla, ter se držalo za rastline. Voda v reki je rastla in kar vrela. Vse se je majalo na desno in na levo kot bi bilo iz gumija in bali smo se, da popademo s hišo vred v reko. . . . Telegrafična zveza je na daleč pretrgana, železnica na mnogih krajih zrušena, mostovi podrti, tako da bo gotovo treba jednega leta, predno se vse popravi. Veliko število zidanih hiš se je zrušilo, v Sylhet-u je baje 800 ljudij našlo smrt v razvalinah. Iz Raliang-a je poročal pater Tadej Hofmann: V soboto pred nedeljo sv. Trojice popoldne okolo pete ure je postalo naekrat jako soparno in zemlja se je začela tresti pod nami. Jaz sem bil ravno na poti k novi cerkvi. Hiša sestra naših se je zibala kakor čoln na morju. Žalosten pogled podala mi je nova zidana cerkev. Nekaj časa se je ustavljala, toda kmalu se je morala udati zemeljski sili, in stene so popadale skupaj z groznim ropotom kakor karte. Vse delo petih let je uničeno, naše veselje, imeti novo cerkev, ki je prva v našem kraju, odvzeto. V začasni kapeli je ležal križ, svečniki, celo tabernakelj na tleh, in spraviti sem moral Najsvetejše v hlev za konje, ker je tu še najbolj varno. Pri naši hiši sta padli dve steni čisto skupaj, kuhinja je popolnoma uničena. Pri sirotišnici sicer stene še stoje, a vender je odpadel ves omet. Celo domačini so pretakali solze, ko so gledali to grozno nesrečo. Sreča je bila, da ni bil potres po noči, potem bi nas ne bilo več med živimi. Upamo, da nas Bog ne bo zapustil. Še žalostnejša so poročila iz Šilong-a. Sestra Sholastika je poročala takole: „Sestre v Šeli in č. pater so si rešili življenje, drugače je vsa Šela uničena in je veliko mrličev. Sestre so zbežale v neko vas dve uri proč na neki hrib, domov si pa ne upajo, ker so razpokani hribi in pota." Več o tem piše administrator Miinzloher: „ Kakor sem že brzojavil, zadela nas je grozna nesreča. 12. t. m. nam je razrušil potres vse, kar smo imeli. Ravno je naznanil naš zvon večerno molitev, kar se je začulo tuljenje in bobnenje pod zemljo, ki se je začela grozno zibati, zvonovi so zvonili kot k opominu, in hiša naša in naših sestra se je pred našimi očmi porušila. Zibanje je trajalo 4 do 5 minut. Skrbelo nas je, ker se frater Kilijan ni mogel rešiti. Hvala Bogu, rešil se je skozi streho. Bali smo se, da še ogenj ne nastane. Grozno je bila porušena kapela in hiša. Padajoči zidovi so vse uničili. Podobe in svečniki, celo tabernakelj, vse je ležalo na tleh. Nesreča je hotela, da je za so bili nabiti po mestu lepaki, ki naznanjajo slavnosti dne 7. in 8., to je bilo zjutraj okoli 9. ure. Ob 12. uri so bili že vsi lepaki natrgani in v ponedeljek zjutraj pa do cela raztrgani. Kdo je tega kriv? Naša slavna policija. Vsak si lahko misli, koliko časa da se je moral vsak truditi, ki je hotel tako velik lepak raztrgati prav do najmanjšega koščeka, tako da bi bila slavna policija lahko vsaj jednega teh zločincev zasačila. — Dalje drugo junaštvo: Včeraj, v nedeljo, so imeli nemški biciklisti svoj izlet. Ko so se zvečer vrnili v mesto, niso šli lepo vsak na svoj dom, ampak drvili so se ob 9. uri s kolesi po mestu brez luči z groznim tuljenjem, ki nas spominja na njih slavne pradede po tevtonskih gozdih. Prišli so na kapucinski most in hoteli s kolesi med gnječo ljudstva, ki ima tam svoj porcijunkulski semenj. Ko je neki Slovenec jednemu kolesarju s palico pot zastavil, češ da naj stopi s kolesa, ga je obsula švabska druhal in ga s pretepanjem tirala do mestne hiše — in, kakor se nam zatrjuje, sta vse to videla dva policista in k temu, seveda, molčala. — Še na-naprej: V „Narodnem domu" je včeraj zvečer neki pobalin, katetega se pa ni moglo dobiti, prišel na dvorišče in s kamnom razbil jedno veliko šipo v prvem nasprotju. — Oblegali so tudi prav po svoje hišo g. dr. Serneca. — To Vam pišem, da boste vedeli, kako je tukaj. Po-zivljemo vse Slovence, pridite mnogoštevilno semkaj, obiščite nas po stotinah, kajti videti Vas toliko bratov vkup, nam bo v ponos in v spodbudo za daljni pogum in klevetnikom v strah, ko bodo videli, da smo tudi mi jedmi med seboj, kjer se gre za naroda čast in po-vzdigo, in kjer se pravi krepko braniti svete naše pravice. — Pridite, dragi bratje, in pokažite nam, da sočustvujete z nami, da trpite, kadar mi trpimo, in se radujete, kadar se mi radujemo. Pokažite in dokažite nam, da se smemo zanašati ' v trdem boju na Vašo pomoč! Poleti, kdor le more, k nam, da vidi vsakdo, kako nam škoduje bratski boj na Kranjskem, ki toliko narodnih krepkih sil požre, katere bi delale lahko skupno proti skupnemu sovražniku! „Na gotovo, veselo svidenje"! kličejo vsej Sloveniji — celjski Slovenci. V Gorici, dne 2. avgusta. (Položaj). Kako se nam godi tukaj na Goriškem in v Primorju sploh, Vam je že znano. Naši politični nasprotniki uganjajo z nami in našimi svetinjami prave burke, a potem kriče, da jih mi dražimo. In merodajni krogi jim vse to dopuščajo; a ne le to. Ako zahtevajo od njih pomoči v najne-verjetnejši zadevi, dobijo jo. Po državnozborskih volitvah, izvršenih pod varujočimi vladinimi peruti, razburjeno je bilo naše ljudstvo do skrajnosti in iskalo si je one pomoči proti nasilstvu tem vso noč in ves dan lilo, tako da je bila vsa obleka uničena. — Žalosten pogled se mi je podal v mestu, kamor sem se takoj napotil. Najmanj so trpele lesene hiše, vender pa stoje sedaj po strani. Dva Angleža sta našla smrt, jedna Angležinja je umrla od strahu. V državni tiskarni, v trinadstropni hiši, je zasulo 14 domačinov. V vojaški bolnici sta jednega vojaka strli dve steni, število ranjenih je veliko. Vse hiše in cerkve, katere smo sezidali tekom sedmih let, so uničene. Imejte usmiljenje z misijonsko postajo, ki je bila tako težko prizadeta! Po novejših poročilih je bilo v Asamu, gorati deželi ob Bramaputri, 700 do 900 umorjenih. K sreči so se ljudje hladili zunaj stanovanj, sicer bi bilo mrličev veliko tisoč. Hiše na hribih so zdrčale v dolino, vender se je vršilo to dr-kanje tako počasi, da so se prebivalci večinoma lahko rešili. Nekdo je opazoval z višine o po tresu Šilong, glavno mesto Asama. Vse mesto s hišami in stolpi se je dvignilo in pripognilo, a črez nekoliko hipov že ležalo v razvalinah. Dvignil se je iz mesta oblak prahu. Bližnje jezero se je vspelo kakor grič, potem pa naenkrat izginilo in zapustilo rujavkasto močvirje. V Ben-galah so se napravile v večih krajih v zemlji velikanske razpoke in nagromadili se veliki kupi blata in peska. Mnogo ljudij je bilo živih po kopanih. Vtl. nasprotnikovemu, ki je jedino prava: „Pomagaj si sam in pomore ti Bog!" Trumoma je zapuščalo italijanske trgovce in zahajalo kupovat le k našincem. To je tako pretreslo in prestrašilo znano kliko v Gorici, da je jokaje in ropotaje letala na magistrat ter iskala tam pomoči. Tudi gospode na magistratu je začela stvar vznemirjati; zato so pa tekli iskat pomoči k znanemu kolovodji. Po njegovem nasvetu so šli v Trst v rumeno hišo z jednakim namenom. A, namesto da bi bili tam gospode zavrnili ter jim rekli, naj se pogode s Slovenci, prišel je od tam oster ukaz proti bojkotu. Noben list ne sme pisati o tem, inače ga konfiskujejo. Vsi vladni in drugi organi iščejo in gledajo na to, da se v tem oziru nikdo ne pregreši; gorj6 mu, kogar bi zasačili. Pričakovati je celo direktnih ukazov do naših trgovcev na deželi, da ne smejo nikakor kupovati pri — Slovencih, ampak pri Italijanih. In kako postopa pa vlada z Italijani? Ste čitali škandalozno obnašanje fanatičnih Rovinjcev proti dru. Laginji in dru. Wolfu? Je li mogoče, da se dogodi kaj sličnega v ostali Evropi? In visoka vlada, kaj dela proti tej f^kinaži, proti tej drzni druhali? Kaj bi storila, ako bi se branil slov. krčmar v Gorici ali na Goriškem dajati za denar ono. kar daja in mora dajati vsakemu? Tako krčmo in takega krčmarja bi pač takoj zaprli! To druhalsko postopanje od strani laških nasprotnikov in nejednaka mera od strani onih, kateri bi morali meriti vsem po istem merilu, je razburila in razburja vedno in vedno naše ljudstvo in bode uzrok, da pridemo še do hujših dogodjajev, nego so se pojavili po zadnjih volitvah. Tak je položaj pri nas, tacega hoče imeti naša visoka — politika. Iz zlate Prage. 1. avgusta. — Poslanca dr. Edvard Gr6gr, brat pokojnega voditelja in ustanovnika mladočeške stranke dra. Julija Gregra, in Gustav Adamek sta imela v Slanem shod, na katerem sta poročala o svojem delovanju in o položaju. Zlasti obširno je govoril prvi, ki je razpravljal o jezikovnih naredbah, o bojih zaradi njih, o obstrukciji, o morebitni spravi med češkim in nemškim narodom. Z ozirom na poslednjo točko je opominjal vlado, da naj nikar ne štuli ustavovermh veleposestnikov za posredovalce pri tej akciji; kajti ni je stranke, katera bi bila Čehom toliko zoprna kakor baš ta, iz katere so prišli naj večji zatiralci in sovražniki češkega naroda. Akcija „sprave“ bi bila tako onemogočena že a priori. Tudi stranka historiškega plemstva, t. j. čeških konservativnih veleposestnikov, bi ne bila dobra za posredovanje, ker ji Čehi ne zaupajo še popolnoma, dasi že tudi začenja čutiti češko-narodno; toda iz te stranke so Čehi imeli Windischgratza, Thuna i dr. Samo zastopniki in zaupni možje celega naroda, v prvi vrsti državni in deželni poslanci, bi bili sposobni za izvršitev tega projekta. Tako bi ne bili odgovorni za uspeh ali neuspeh posamezniki, temveč ves narod sam, katerega bi bilo tudi težje premotiti ali kako preslepariti. Dalje je pravil govornik, da se boji, da ne bi Nemci zmagali zoper jezikovne naredbe in zoper slovansko večino v Avstriji; potem bi Čehi zopet lahko dobili kakega takega namestnika, kot je bil Thun. Toda ta persekucija češkega naroda bi bila gotovo zadnja in Čehi bi tudi to prestali. Poslanec G. Adamek pa je povdarjal zlasti ta uspeh boja zoper sedanjo večino v državnem zboru, da so se združili češki poslanci s konservativnimi veleposestniki. Nato so se vzprejele resolucije, v katerih se naglašajo pravice in zahteve češkega naroda in hkrati želja, da naj se ob petdesetletnici svojega vladanja da cesar venčati češkim kraljem. Čehi so začeli sedaj živahno protestovati zoper nemške surovosti. „Nkuršmid«, ki je grozno mogočen in ki je tudi faktični vodja tej »vzorni bolnici« jih kar odslovi, češ kjer kuješ, tja pa še bolnega konja ženi! Tudi zatrjuje on, da že več let sem živinska bolnica ne obstoja, da je le njegova dobra volja, ako hoče katerega »bolnika« sprejeti i. t. d. *) Za predstoječe »Poslano« je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor določa zakon. Prej M. IM Albert Robida Prej M. IM v Ljubljani, Rožne ulice št. 5 izvršuje po najnižjih cenah sobna slikarska dela v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom. FRANC ČUDEN, urar, Mestni trg. LJUBLJANA. Mestni trg. Letošnja slaba kupčija primora me, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po najnižji ceni in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Priporočam torej vsakemu svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih m stenskih ur, verižic vsakovrstne zlatnine in srebrnine ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsolidnejšo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah. Spoštovanjem FRANC ČUDEN. Ker je jasno, da je živinska bolnica v Ljubljani tako potrebna, kakor »špital« za ljudi, in ker smo posestniki in živinorejci večinoma tudi člani c. kr. kmetijske družbe, dovoljujemo si isto vprašati: »Ali obstoji še živinska bolnica, ali ne? In ako obstoji (vsaj napis to kaže), kdo sme bolno živino prignati v bolnico ? Ali samo tisti, ki pri g. Šlegelnu kuje ? Konečno pa prosimo, da sl. odbor nastavi na bolnici izkušenega ži-vinozdravnika, kar je gotovo že skrajni čas, in da ves zavod preosnuje. V Ljubljani, 1. avgusta 1897. Yeč posestnikov in članov kmet. družbe. Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sučutja povodom smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata Ernsta Maj str a za darovane prelepe vence in številno spremstvo k zadnjemu počitku, tako na Rakeku kakor v Mengšu, dalje za mnoge kondolencije, izrekava vsem najpre-srčnejšo zahvalo, zlasti še čč. duhovščini, in gg. po-stajenačelnikoma lilutu in Kovaču ter sploh vsakemu, ki se nas je spominjal v teh žalostnih dneh. Na Rakeku, dne 1. avgusta 1897. Žalujoči ostali. Josip Leu z, trgovec v Ljubljani, Resljeva cesta kupuje ter plačuje po možno najvišji ceni, kakor ribniški, angležki in onejida - krompir, želod, hrastove j e ž i o e, bukov žir, vsakovrstne rastline (korenine in perje) v vsaki množini. MT Plačuje takoj! '"Vi V Ljubljani na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno ln aladidld&rsko peoivo po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicijah, sva-tovščinah, imendneh in raznih slovesnostih. I. kranjski laneno-oljnati firnež. L kranjsko čisto laneno olje. Sicca ti v - firnež (sušilo) priporoča najcenejše 26 — 6 Adolf Hauptmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežov, lakov in kleja v Ljubljani. Andr. Dru&kovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9/10. priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo spadajočega blaga. Štedilnike, lonce, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverze in še veliko drugih za rabo v hiši ali pri obrtu potrebnih stvari. Kar* Poštena postrežba. SMM^WWMiWMMWWW JOSIP REBEK, ključavničarski mojster, Francovo nabrežje št, 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13. Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh ključavničarskih del-H^- ter napeljavo hišnih telegrafov In telefonov. Postavlja strelovode prevzema tudi posamezna dela te stroke. —=== Cene nizke. — in Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzoroij »Slovenskega Lista”. Tisek J Blasnikovib naslednikov v Ljubljani