AMERICAN tN SPIRIT FOREIGN ; IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLIII. — VOL. XLIII CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 15, 1940 Jugoslavija, Grčija, Turška in Rusija se baje posvetu jejo, da se skupno ustavijo Nemcem in Italija nom. Turška in Grška sta postavila pol milijo na vojakov na bolgarsko mejo. V PAR DNEH SE PRIČAKUJE ODLOČITVE NA BALKANU Joseph Petrič Kot smo že poročali, je preminil na svojem domu po dolgi bolezni poznani rojak Joseph Petrič, po domače lVlatičev, star 49 let. Doma je bil iz Sodraži-ce, odkoder je prišel v Cleveland pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojena Maršič, hčer Josephine in sina Josepha; dalje zapušča očeta Jakoba Petrič in tri brate: Johna, Franka in Charlesa ter več drugih sorodnikov. Zaposlen je bil pri American Steel & Wire Co. 22 let. Bil je član društva Glas Clev. Delavcev, št. 9 SDZ in Zveze ameriških vojnih veteranov, ker je služil kot vojak v svetovni vojni. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti, 1099 E. 71st St. in na pokopališče Kalvarijo pod vodstvom Frank Zakrajšek. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Frank Legan Včeraj smo poročali o avtni nezgodi, v kateri je podlegel poškodbam Frank Legan, star 48 let. Ranjki je bival v Cleve-landu 30 let. Doma je bil iz D,,oljnega .kotu pri. Žuženihg^ku, Zadnjih 22 let je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo, rojeno Mohorčič, sina Alberta in Johna, hčer Mary, brata Johna, v starem kraju pa mater, enega brata in štiri sestre. Bil je član društva Slovenec, št. 1 SDZ in društva sv. Antona, št. 138 C. K. of O. Pogreb se bo vršil v četrtek ob desetih v cerkev sv. Vida iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in potem na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje nad težko izgubo. To je vse, kar je ostalo od avto-bnsa, ki ga je zadela nemška bomba na londonski ulici. Med pasažirji, ki so bili ubiti v tem busu, je bila tudi ruska princeza Katarina Ga-litzine, ki je živela v Londonu v pregnanstvu. Anglija nujno prosi ameriskwfacne erjake Izročitev čaka predsednikovega dovoljenja Washington, D. C. — Iz zanesljivih virov se poroča, da bo armada Zed. držav izročila Angliji nekaj svojih zračnih orja-cov, to je težkih bombnikov, kakršnih nima nobena druga država na svetu. Izročitev mora pa odobriti predsednik Roosevelt, ki se o tem še ni izjavil. Angleška nakupovalna komisija, ki se nahaja tukaj, je opetovano prosila za te ttežke bombnike, ki so v stanu nesti težke bombe na veliko daljavo. Vladni uradniki bodo izročitev teh orjakov priporočili --1 Pcroka gdč. Kumšetove V soboto 5. septembra se je vršila v Madison, Wis., poroka gdč. Vide Kumšetove, hčerke Mr. in Mrs. John Kumše iz Lor-aina, O. Za svojega življenske-ga druga si je izbrala profesorja dr. John E. Dugana iz Princeton, N. J. Dr. Dugan je študiral na Princeton univerzi, dalje na univerzi v Wisconsinu in na slavni Oxford v Angliji. Gdč. Kumšetova je bila učiteljica na lorainski višji šoli ter je gradu-irala iz Kent univerze, je pohajala tudi Western Reserve univerzo ter državno univerzo v Wisconsinu. Seznanila sta se na parniku He de France, ko je šla gdč. Kumšetova pred par leti na obisk v Evropo. Mnogo sreče v novem stanu! živilske znamke Na 4. novembra bo mesto zar čelo dajati družinam, ki so na re-lifu, živilske znamke. S temi znamkami bo vsak lahko kupil živila v kateri trgovini bo hotel in trgovec jih bo vzel kot gotov denar. Šivalni stroji poceni Firma Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185th St. nudi te dni fine White šivalne stroje za tako nizko kot $39.95 in naprej, lih Kdo bo prvi poklican? V sredo se bo registriralo kakih 16,500,000 ameriških fantov in mož, ki so stari od 21 do 35 let. Od teh se jih bo vpoklicalo za enoletno vojaško službovanje samo 800,000, torej komaj 1 izmed vsakih 20. Kot se sliši, bodo najprej klicali k vojakom take, ki so brez dela, pa naj bodo bogati ali revni, ki delajo pri WPA in samce, ki jim ni treba skrbeti za svojce. Vsi ti bodo prišli v' C-l razred in iz tega se bo najprej črpalo rekrute.' Vsak pa, ki bo izžreban, bo lahko navedel pri naborni komisiji upravičene vzroke, ki ga, po njegovem mnenju, oproščajo vojaške službe. Zato je pa imenovana za vsak okraj svetovalna komisija, ki bo pomagala registrirancem v vseh slučajih in to brezplačno. -o—-— Shod v Madisonu V petek večer se bo vršil v North Madisonu, v šoli, politični sestanek za vse okolišane. Sejo bo vodil Mr. Matt Hribar, starosta slovenskih farmarjev v Painesville, O. Iz Clevelanda bosta prišla govorit Mr. John L Mihelich in Mr. Joško Penko Rojaki so prijazno vabljeni, d£ se udeleže tega političnega "sho da, kjer bodo slišali važne stva ri erlede volitev in kandidatov. DOMOVINA ameriška AMERICAN HOME Balkan se pripravlja za odpor NOVI GROBOVI čez Donavo v Romunsko, kjer se zbira nemška armada in kamor dnevno prihaja vojni material. Obenem pa balkanske države pa-zno študirajo poročila, da zbira Rusija močno armado na romunski meji. Nekateri sicer trdijo, da je to bolj za lastno obrambo, kot pa za pomoč balkanskim državam, če bi jih napadli Nemčija in Italija. Uradni krogi v Belgradu, Atenah in Istanbulu so mnenja, da se bo v prihodnjih par dneh videlo, če bo zadivjala na Balkanu bojna vihra. Turki, katerim pomagajo angleški inženirji, pridno utrjujejo mejo proti Bolgarski. Nekatera poročila zatrjujejo, da balkanske države še danes ne vedo, če jim bo prišla Rusija na pomoč, če vpadeta na Balkan Hitler in Mussolini. Nemčija je danes raztrosila po balkanskih državah vesti, da kakor je morala poslati vojaštvo v Romunsko, da zavaruje oljne vrelce pred Angleži, tako bo morda primorana poslati vojaštvo dalje na Balkan, da ne pridejo Angleži skozi Dardanele v črno morje. Rusija hiti z utrjevanjem strategičnih postojank med reko Prut in črnim morjem v južni Besarabiji. Tu sem vozi daljnosežne topove in koplje strelske jarke. Nemčija se pa pripravlja, da zgradi ogromno zrakoplo-vno pristanišče v bližini Con-stante, ki je romunsko pristanišče na črnem morju. Očividno hoče Nemčija preprečiti Rusiji, •da bi šla na pomoč Balkanu. Bucharest, 14. okt. — Iz zanesljivih virov se poroča, da se državniki Rusije, Jugoslavije, Turške in Grške posvetujejo, kako bi se skupno ustavili napadu Nemčije in Italije v Balkan. Formira se zveza med Jugoslavijo, Grško in Turško, po kateri se bodo te tri države zavezale druga drugi pomagati, če bo katera izmed njih napadena od Nemčije ali Italije. Ruski in turški diplomati imajo pa važna posvetovanja v Ankari in Moskvi. Medtem pa prihaja iz Nemčije kar naprej vojaštvo in vojni material v Romunsko. Nemčija ima tam že 30,000 vojakov in 400 protizračnih topov. Nadaljne čete se pričakujejo danes iz Nemčije. London, 14. okt. — Poročila zatrjujejo, da sta Grška in Turška postavili na bolgarski meji pol milijona vojakov, ki bodo prigravljeni z a j e z i t i pohod Nemcev preko Bolgarije. Turška vojska, broječa 400,000 mož, sq je zbrala v turški Traciji, a grška, broječa 120,000 mož je v grški Traciji. Nevtralni opazovalci so mnenja, da bo prodirala Nemčija iz Romunske preko Bolgarije v Grčijo in na Turško in od tam v Egipt. Dejstvo, da zbira Rusija armado na romunski meji, daje Angliji upanje, da se bo Stalin pridružil Angliji, čim bo Hitler ukazal svojim četam vkorakati preko Donave na Balkan. * Sofia, Bolgarija, 14. okt. — Balkanske države pazno gledajo fcnci podvojili napade » J ^Jci bombniki so sinoči zopet povzročili mnogo I ®kode zlasti v Londonu in Liverpoolu. 5,000 I delavcev čisti londonske ulice razvalin in po-I ^a poškodovane stene. mnogo hiš. Dve osebi sta bili pri tem ubiti. Nad nekim mestom v bližini Londona še je nenadoma prikazalo nemško letalo in spustilo dve bombi, štiri hiše so bile porušene in ubitih ter ranjenih je bilo več oseb. Tekom noči so padle bombe v 36 londonskih okrajev. Največ smrtnih slučajev je bilo tekom noči v Londonu in Liverpoolu. V Londonu so rekrutirali vse brezposelne delavce, ki so začeli odvažati z ulic razvaline od podrtih hiš. Stene poškodovanih hiš podirajo, da se ne zrušijo na ljudi. Kar je uporabljivega materiala bodo imeli za gradnjo novih zavetišč za ljudi. t.^0"' 14. okt. — Včeraj i I ji aletala niso napravila do-PO Angliji, ker so jih ■L, Protizračne baterije in 1 lcari>. Toliko silnejše so i^Padli Nemci ponoči. An- JNi\HC*a Pr'znava> da so na" reč v6mci tekom današne no- 4su de k°t še kdaj pri ka-|>Padu. ISci n fi'V, niso napadali samo .L../5' atnpak so se razkropi-in bombardirajo ^esta in vasi. V nekem (jjB, N y , , Hfc^ Vhodni škotski se je J| Vseliti 200 družin, ka- rJM- Sft /m. -y nemške bombe razbile ®Lnekem mestu na obali je $ h!nemŠko letal° vrgl° pet rati, ki so razdejale napadalniki v Afriki | proti Egiptu. To poročilo je prišlo v javnost potem, ko se je tako v Berlinu kot v Rimu zanikalo, da bi nemški feldmaršal Keitel prevzel vodstvo italijanskih čet v Afriki od maršala Graziania. To, da nemška vlada priznava, da sc nemške čete v Afriki, potrjuje govorico, da se bo v kratkem pričela splošna ofenziva proti Egiptu za posest Sueškega prekopa. |„0 1 14. okt. — Poluradno počilo priznava, da sej (tiki ne,tiške napadalne čete jtilj.' So bile priključenih armadi pod povelj- V?ala Graziania- Nem" čete smatrajo za 'kjo armade in jih upo-^jp /'il Najbolj nevarne in Ni"aPade- 'V°K 116 pove število nem-] ^Jkov V Afriki, toda žatr-s v°jaki hladnokrvno Jo bližnjega pohoda Na 24. oktobra stopi v veljavo 40 urni delovnik v ameriški industriji Washington, D. C. — V ameriški industriji je po Wagnerje-vi delavski postavi v veljavi 42 urni delovnik. To se pravi, da delavec,, ki napravi več kot 42 ur, mora dobiti za vsako uro dela nad tem časom plačan overtime. Na 24. oktobra pa stopi v veljavo nova določba Wagner j eve postave, ki določa delavcu le 40 ur dela na teden in po tem času je upravičen do overtime. Vladna administracija, ki pazi na to, da se postava glede delovnih ur in mezde v industriji točno izpolnjuje, je določila, da so od znižanja delovnih ur izvzeti vsi pisarniški delavci, mana-gerji in drugi, ki imajo direktno opravek z obratom tovarne. Določilo se je, da so izvzeti vsi oni, ki dobivajo mesečno plačo in sicer najmanj po $200.00 na mesec. Torej če bodo ti delali več kot 40 ur na teden, niso upravičeni do overtime za ure čez 40 ur na teden. -o-- Teta štorklja Gospa štorklja se je ustavila pri družini Mr. in Mrs. Stanley Korošec, 489 E. 149. in pustila za spomin krepkega sinčka-prvo-rojenca. Mati in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Materino dekliško ime je bila Jakopin. Naš poklon! K seji Starše godbenikov fare sv. Vida se opozarja, da se vrši v sredo 16. oktobra redna mesečna seja, začetek ob osmih zvečer. Qaiq lTvoi \t cfnvl artli q\t Virla zahteva JjNavije rtoko sulnost / ^ 14. okt. — Nemška "i v t m*si3a, ki se nahaja ' W elSradu, je zahtevala ,j !\KJVije- da se uda zahte-,V ,0"r'mske osi in sprejmi je to osišče zanjo i I' v "novem evropskem »' (h i h ^s!avije se zahteva, da poljedelske pro-J \ t|jačui1 industrijskega _ S^ izroči Nemčiji Nisk VSega surpluaa, tako Sh^ kot drugih. ^141^ernčije je prišla giOfa^dtem, ko so^se vrši-PkiN;a Pogajanja med za- fllot^čije in Jugoslavije. ML h! točke so bile že po-IR)^110' ko so nemški za-nadoma prišli s to za- fcw JNj. 'Ie zadnjih pet let. f\ azvijala jeklarsko in-JIH, Pri k* Je mnogo p0" C'O' ker je ta indu" j';Wv°.l edina pot k bolj- dežele- To Pa Nem" ? »i všeč, ker bi rada ^'W i Jllgoslavi.ie Pred" 1 k^6 Sko dežel° in ves n dežela sama ne ^^Jj^bi šel v Nemčijo. V ^ušnica O^fkvi l °ktobra se b0 . \ MarljeVnebovze-. Ave- zadušnica ob /i ltn Andrejem Moži- predsedniku. Dasi so vladni uradniki naklonjeni tej ideji, pa se bo počakalo s tem še kak mesec dni, da bodo ameriške tovarne v tem času izdelale še kaj več teh letal. Tudi več kongresnikov se je izjavilo za to idejo. Da je tudi predsednik Roosevelt temu naklonjen je indirektno potrdil v svojem govoru zadnjo soboto v Daytonu, O., ko je rekel, da noben diktator ne more preprečiti Zed. državam, da ne bi še v bodoče pomagale Angliji. -o-- Važno glede registracije Dozdaj so merodajne oblasti naznanjale, da se morajo v sredo registrirati vsi moški, ki so stari 21 let in niso še prekoračili 36 leta, če so ameriški državljani, ali pa če imajo vsaj prvi papir. Najnovejše obvestilo pa pravi, da se morajo, registrirati vsi, torej tudi oni, če nimajo niti prvega papirja. Kazen bo jako stroga za one, ki bi se ne registrirali. Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za pokojno Mary Straži-šar ob priliki 3. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Dr. Folin imenovan Slovenski zdravnik v Barber-tonu, dr. J. J. Folin, je bil imenovan v svetovalni odbor pri naborni komisiii za 16. okraj. Novo podjetje V soboto se bo odprla na 239. cesti in Lakeland Blvd. nova slovenska mesnica in grocerija. Božeglav že preša! Rudy Božeglav, 1125 E. 60th St. je že začel stiskati grozdje in prodaja fin mošt po zmerni ceni. Mr. Božeglav vam tudi omije sode s paro. Jugoslavija ne bo klonila voljiti sosede. Nemčija je ana teh sosedov in naše ekonomsko življenje je usmerjeno proti Nemčiji. To je naša življenska potreba in inozemska politika Jugoslavije mora iti v tej smeri." Nemčija prevaža noč in dan vojaštvo in vojni material po Donavi mimo Belgrada. Jugoslavija mora to mirno gledati, ker Nemčija kontrolira mednarodno podonavsko komisijo. Busi na 79. in 30. St. Odbor za promet, del cleve-landske mestne zbornice, je odobril, da se vpelje na 30. in 79. cesti mesto ulične železnice promet z avto-busi. Družba ulične železnice naznanja, da bodo busi pripravljeni za obrat okrog 1. novembra. Na Columbia univerzo Albert Rijavec, sin Mr. in Mrs. Louis Rijavec iz 15007 Lake Shore Blvd. se je vpisal za nadaljne študije na Columbia univerzi. Albert je graduiral iz Collinwood High šole, kjer je radi pridnega učenja dobil $500 šolnine na univerzi. Mlademu in pridnemu Slovencu želimo mnogo uspeha pri njegovih študijah. Belgrad, 14. okt. — Jugoslovanski ministrski predsednik Cvetkovič je imel v Skopi ju, v južni Srbiji govor, v katerem je svaril sosede, da se bo Jugoslavija borila proti vsakomur in vsak čas, kadar bodo njene meje v nevarnosti. Premier je poživljal vlado, da se zoperstavi vsaki zahtevi po jugoslovanskem ozemlju. Zlasti je pa svaril Bolgarijo in Italijo glede njih teženj po južni Srbiji. "Južna Srbija je naša!" je rekel Cvetkovič. "Tu- J: češ prepuščam čis ^-.-•j lji," je rekel stari z" j pl "Potem vzamem .J reklo dekle odloČ»° A Sedaj pa je P*" | koncu kot obstreu jf| h i'1 i' ves divji in bese" in vpil: /t "Jaz nič, ti nfc, °yi kaj se bosta pa P0l^;:ri Midva sva pa drts|fj krat dano besedo k j® trdno in ga nisva * ..jj Midva mu nisva ^ Jf nazaj, on pa svoJ J® smel prelomiti- . j/JL to njegov ponos j ^ M. Slednjič se je vdal M nemilost. — Hur^jtiifc njava je zavzeta • j/f pozneje sva obhaJ Sveti gori. Pogum je treba žnega je svet. ; daj zgodbo do k^j/ časih najinega 2 ^ stari uporen kot 0 $ I pa v teku treh let H prišla v hišo, se Je ^ jal kot led pod sf I soncem. Fanta J fe k srcu - in sedaj.eV zopet pošteni lJu j I ! večkrat rekel. _ I Dobil sem ^ »j | ! in pridno in skrt"1^/j ti I bil dal za nobeno r»®%»)f li| že sedaj vabim vS , šo . . . Tako, » fcg J; bolj vesela Li^ čam sedaj za Šte / ^ Tovariši so pea / \ čestitali. Nato P kupice. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 15, 1940 WINRETOU kaj je že smela storiti za mene. In se ena misel mi ni dala miru. Ali je bila repetirka še v šotoru? Nisem opazil puške, ko sem "obujal" Pidovo ženo. Vedel je, da je repetirka dragocena in za njega neprecenljive vrednosti; morebiti jo je vzel s seboj —. Morebiti pa tudi ne, ker ni znal streljati z njo. Da ali ne —? Počakati je bilo treba. Ako je vzel repetirko s seboj, sem moral na vsak način prej za njim ko za Santerjem. Straži sta se menjali, Eno pero je zamenjavo nadzoroval. Moja ura je prišla. Vsaj na eni roki sem moral jermen razrezati prej, nego so me privezali, sicer se nisem mogel osvoboditi. Eno pero me je sam odvezal od drevesa, bal se je, da bi bila čuvaja nerodna in bi ne pazila na ranjeni zapestji. Legel sem med kole kakor običajno, pa neopaženo potegnil drobno rezilo iz levega rokava in ga stisnil v desno pest. Tema je bila med drevjem, nisem se bal, da bi me kdo opazil. Ponudil sem levico, da bi me dali zanko krog zapestja. Preden pa so mi jo privezali h kolu, sem se naredil, kot da me je jermen zarezal v rano, in hlastno dvignil levico k ustom, porinil skrivaj z desnico rezilo med zapestje in jermep ter ga domala pre-rezal. "Pazi vendar!" se je zadri Eno pero nad stražnikom, ki me je vezal. "Rane si se dotaknil! Old Shatterhanda bomo mučili na kolu, prej pa ne." Rezilo sem izpustil in si dobro zapomnil mesto, kamor je padlo, da bi ga pozneje lahko našel. Privezali so mi še desno roko h kolu in. tudi noge. Spet so mi položili zvito odejo pod glavo, z drugo pa so me ogrnili. Eno pero je še povedal: "Nocoj pa nam Old Shatter-hand ne more uiti! S temile ranami na zapestjih ne more raztrgati jermenov." Odšel je in čuvaja sta počeni-la pri mojih nogah. Odločilni trenutek se je bližal. V takih trenutkih so ljudje razburjeni, komaj se premagujejo. Meni bije srce kakor navadno, še bolj miren sem ko sicer. In tako tudi mora biti. Taki trenutki zahtevajo hladno kri in mirno srce. Ure so minevale, ognji so ugašali, le pred poglavarjevim šotorom je še žarel nizek plamen. Hladno je bilo, čuvaja je zeblo, stisnila sta kolena tesno k telesu. Pa sključeno sedenje ju je utrudilo, legla sta, ^ glavami obrnjena proti meni. , Počasi, pa krepko sem potegnil, narezani jermen se je utrgal, levica je bila prosta. Potegnil sem jo k sebi, poiskal pod seboj rezilo, se obrnil na desno stran in potegnil levico pod odejo tako daleč, da sem dosegel desno zapestje, in prerezal jermen. Obe roki sta bili prosti! Sedaj pa k nogam! Pa kako? Sesti sem moral, da sem dosegel jermene na nogah, čisto k nogam sem se moral skloniti. Čuvaja bi me videla —. Premaknil sem se nekajkrati, nista se zmenila. Ali sta spala —? (Dalje prihodnjič) -o- Vožnja v smrt Mali vlak, ki je sestojal iz pogonskega in priklopnega vagona in se je vsake po 1 ure peljal iz mesta v hribe, je imel za seboj vas Sacramento in je prispel v trg Santa Cruz. Tu je za nekaj minut obstal. Potem naj bi se odpeljal v rudarski kraj Duranga, kjer je bila končna postaja te proge. Vlakovodja, ki je moral (na postajah poskrbeti za pripone in pregledati, ali je vse v redu, je utrujen in razgret od sonca obsedel na svojem sedežu. Tudi sprevodnik odprtega vagona, neki zamorec, je pasel lenobo na sedežu v vagonu, kjer je sedelo nekaj potnikov. To so bili neki starejši delavec,, ki je prihajal s ponočnega dela v mestu v rudniku in je stanoval v Du-gangu; neka starejša ženka iz, itega kraja, ki je že zjutraj vse nakupila, dalje visok, močan mcški v obleki rokodelca in pa mlad zakonski par. Ko je delavec vstopil, mu je ženska po-kimala; včasih sta si bila dobra, a nato je ona vzela drugega. Vlakovodja je močno pritrdil zavore pogonskega vagona, zakaj proga je navzad močno padala. Pogledal je na uro, godrnjavo je dal znak z zvoncem in je pognal motor; s sunkom se je vlak začel premikati. Potniki pripetega vagona, ki zaradi vročine ni imel oken s šipami, so se hudo stresli. Vsi so jezno zabrundali, samo oba mlada zakonca sta se srečno spogledala. Mahoma je zapazil zamorec, da se pogonski vagon sam pomika dalje. Isti hip je začel priklopljeni vagon drčati nazaj po strmini navzdol. Sklopka se je z naglim potegom pogonskega vagona zlomila. Zamorec je glasno zaklel, planil je na zadnjo ploščad, skočil je ko brez uma na tla, v divji grozi je kričal sprevodniku drugega bodo preveč segrele ... pri tej brzini." Oba mlada človeka sta bila tesno objeta, z grozo na obrazu sta gledala na mimobrzečo pokrajino. Vagon, ki je zdaj dre-vil po ravnini, je brzino malo zmanjšal, vendar je imel še veliko hitrost. Kakor po čudežu se je vagon na ovinkih obdržal na tračnicah. Mehanik je glasno klel in se je držal za ročaje. V kotu je sedela ženska, svoj zavoj trdno oklepaje z rokama; njene ustnice so bile blede in ozke ter se je trudila, da je ostala med guganjem vagona na svojem mestu. Njena naglavna ruta se je premaknila, da ji je napol visela čez oči. Zdaj je vstal delavec, ki je bil doslej edini molčal. S plaho kretnjo je pobožal žensko po glavi, nato je šel po brzečem vagonu in je s težavo prišel v ospredje k zavori. Nič ni gledal na lesketajoče se tračnice pred seboj, ki jih je divjabrzi-na naravnost požirala, marveč je mirno pregledoval zavoro. Zdaj je doumel njen ustroj. Ko je z nogo sprožil navor, se je dala ročka hitro pregibati. Previdno jo je potegnil k sebi. Toda vožnja je bila tako hitra, da so zavore na kolesih sicer cvilile in škripale, vendar se hitrost ni zmanjšala. "Pusti, bom jaz," je zavpil mehanik, ki je bil stopil zadaj za njim. Odrinil je delavca in je vrtel zavoro. A tudi on ni v tej divji vožnji nič opravil s silo. Nenadoma je izpustil ročko in je planil nazaj v vagon. Ko je vagon naglo zavil na ovinku, je padel na tla, kjer je obležal, držeč roke na obrazu. Mladenka se je ječaje in zaprtih oči stisnila k svojemu dragemu. Mahoma pa se je mladi mož sunkovito okrenil, tekel je ven k delavcu, ki je držal ročko v roki in je opazoval progo ter je obupno kriknil: "Kaj pa bo? Saj se bomo vsi raztreščili! Pomagajte, pomagajte vendar!" Delavec ga še pogledal ni; delal se je, ko da ni slišal njegovega vpitja. "Kmalu bodo veliki ovinki," je zakričal mladi človek, "ondi je tir tik skalnatih obronkov. Če bo vagon ondi skočil s tira, bomo vsi strmoglavili v prepad." Pozabil je sam nase in na svojo mlado ženo, z blodečim pogledom se je obrnil k vratom, da bi jih odprl in skočil ven. Trdna pest delavca ga je zadržala. "Noter pojdite," je rekel in porinil mladega človeka v vagon. Ta je pogledal po sVo-ji mladi ženi; zlezla je bila s klopi in je ležala na tleh. S sklenjenima rokama se je okre-nila k ženski: "Izgubljeni smo!" je zavpil. Ženska ga je vagona, naj vendar ustavi. Že čez nekaj sekund je bil va gon že v takem diru, da potniki niso mogli več poskakati na' tla. Z vedno večjo brzino je priklopni vagon sam brzel po strmi progi nizdol. Ljudje, ki jih je zdaj usoda združila v eno, so vstali. Z grozo so se zagledali drug v drugega in so začeli zmedeno govoriti. Visok moški je stopil na zadnjo, zdaj sprednjo ploščad in skušal zavreti zavoro. A čeprav jo je na vso moč vlekel k sebi, sc? vendar le ni zganila. Zmedenega obraza je stopil nazaj v vagon in zavpil: "Zavora je na dvoje!" "Kaj, kaj bo pa zdaj?" je za-jecljala ženska. "Jaz sem mehanik," je prestrašeno odvrnil moški," osi se Benitto je dobil lepo 'darilo od Dolfeta. — Za svojo osebno pretekel j o je prejel Mussolini od Hitlerja najmodernejši protizračni top kot darilo. Slika nam kaže MussoU-nija, ko si v družbi nemških odposlancev ogleduje to najmodernejše orožje. Odajo se tri čedne sobe, na novo dekori-rane, po zmerni ceni. Poizve se na 6410 St. Clair Ave., Suite 1. -(245) H Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 st. clair av«. hkndn-son 2978 Slika nam kaže dva izmed 118 angleških otrok, ki so bili poslani v Ameriko radi varnosti in ki bodo nastanjeni po raznih ameriških domovih za časa vojne. Na sliki sta šestletna George Huton in Arthur Mayes. Vlak iz Londona, do Liverpobla jc vozil sko-zi 16 napadov. "Palce gori," to pomeni, da je vse v redu. praznih oči pogledala in ni mogla ne misliti ne govoriti. Z eno roko je svoj zavoj takoj pritisnila spet k sebi, z drugo si je popravila ruto. Nato se je mladi mož spravil nad mlado ženo, ki je bila še vedno nezavestna, rekoč s tankim glasom, da ga je ona pregovorila za to prekleto vožnjo. Mehanik je spet vstal. "Osi se bodo razgrele," je rekel na glas, "jaz to vem, saj sem strokovnjak." Zdaj pa zdaj je še ponovil te nesmiselne besede, medtem je stekel k delavcu, ki je zmeraj stal na istem mestu, in mu je isto povedal. Ta mu ni odgovoril. Čez čas je počasi rekel sam sebi: "Če ne bomo srečali kakega vlaka, se bo vse dobro končalo." V dalji je bila čuvajnica postaje Sacramento; za njo je bila strmina, ki je potekala okoli hriba in tik ob brezdnu. Ne daleč od čuvajnice in na pogled ko majcena igračka, je zapazil delavec pogonski voz s priklopnim vagonom, kako sta lezla po hribu navzgor; zdaj sta bila le še dve sto metrov pred Sacramentom. To je pač pomenilo konec. Ob tistem vlaku se bo ta drveči vagon povsem raztreščil. . . . Mali sin progovnega čuvaja v Sacramentu, ki je čakal vlaka, da bi si ogledal prišlece — če bi sploh kak človek zašel v to zapuščeno gnezdo — je stal ob tračnicah. Daljno, grmenju slično bobnenje ga je primora-lc, da se je ozrl v nasprotno smer. Tedajci je zapazil samcati vagon, kako je od Santa Cruza sem nenavadno hitro brzel nizdol. Poklical je očeta, ki je počasi prišel venkarj. A komaj je zagledal priklopni voz, ko je koj spoznal usodni položaj. Najprej mu je šinilo v glavo, da bi z znaki dal utaviti prihajajoči vlak; a je koj vedel, da bi bilo to brez pomena. Toda ondi, kamor so včasih spravljali vagone, je bil slepi tir, ki se je v dolžini pet sto metrov nalahno vzpenjajoče se proge, končal z mogočno klado. Stekel je h kretnici in se je vrgel na ročko. A ta je bila zarjavela in se ni dala premakniti. Ves obupan jo je vlekel, saj je spadalo v njegovo službo, da so bile kretnice v redu. Lotil se je tračnic in suval v kretnico; zaman. Vagon pa se je strašno naglo bližal. Tedaj — vendar: z zantolk-lim hreščanjem se je dala ročka obrniti. Progovni čuvaj je cdskočil in že je pridirjal vagon do njega. Povešenih ram je čuvaj zrl za njim. Mahoma se je zravnal in je od razburjenja puhnil sapo skozi nosnice: vožnja je bila počasnejša. . . . Delavec, ki je bil v želeni odločnosti ostal na ploščadi, je začel, videč prihajajoči vlak, koj vleči zavoro k sebi, najprej počasi, nato zmeraj bolj močno, tako da so kar iskre švigale izpod koles. Petdeset metrov pred seboj je videl, kako je čuvaj slednjič le premaknil kretnico. Že čez nekaj sekund so kolesa s cviljenjem zavozila na slepi tir. Zdaj se je z vso močjo vojih dela vajenih, krepkih rok uprl v ročko zavora. Vagon je zahreščal kot sto hudičev. Klada! Neznanski hrušč! Težka lesena klada se je razcefra-la; Toda vagon je obstal. Potniki, ki so se vsi dbtolčeni in opraskani trkijali po tleh, so sa vreščali. Delavec je ležal •'.raven zavore, trščica iz prelomljene ploščadi se mu je za-dr'a v lice in je začela kri teči. Prvi je vstal, obi-isal si je z modrim robcem obaz in je pomagal drugim, da so vstali. Z nerodnimi besedami jih je skušal potolažiti. Istočasno se je ustavil v Sacramentu vlak, ki se je pripeljal iz mesta. Sprevodnika in potniki iz prišedšega vlaka, ki so mogli razburljivi dogodek natančno opazovati, so hitro po-skakali iz vagona ih stekli k ti- temu vozu. Pomagali so zmedenim ljudem, da so mogli izstopiti. Pri tem so videli, da se ni nihče resno poškodoval in so vsi lahko hodili. Mladi mož, čigar živci so odpovedali, je takoj stekel proč. Njegova mlada žena, ki je bila še polna strahu, je bila brezbrižna za vse in ni mogla govoriti: dali so jo materi progovnega čuvaja v vartvo. Starejša ženska pa je bila 'kmalu nared. Skrbno je pregledovala svoj zavoj, ali se ni nič razbilo. Videč, da je vse celo, se je zadovoljno nasmehnila, si popravila ruto in se ozrla. Nenadoma se je nečesa spomnila, pristopila je k delavcu in mu molče sti-liila roke, nato je z zaskrbljenim pogledom vzela svoj sveži robec, da bi mu obrisala kri z obraza. Delavec se je prijazno branil, vzel je svoj robec, ki je bil že okrvavljen, obrisal se je in zamrmral: "Nič ne de, to bom že doma uredil." Na vse pohvalne besede in vpašanja potnikov novega vlaka pa je ponosno molčal. Sprevodnik je pozvonil k odhodu vlaka. Delavec je pristopil k priklopnemu vagonu, ko da bi se ne bilo nič zgodilo, in se je usedel vanj. A starejša ženska se je usedla v pogonski vagon. Gostih besed je pripovedovala o strašni vožnji in ponovno poudarila, da se ne bo nikdar več peljala v priklopnem vagonu. Mehanika je bilo sram in je odšel, videli so ga spodaj na cesti proti mestu. Ko se je vlak ustavil na končni postaji Duranga in so vsi izsotpili, je tudi delavec počasi izstopil. Obstal je in je zrl za žensko, ki se je — polna razburljivega doživetja — hitro bližala hiši, kjer so se spredaj na vrtiču igrali otroci. Veselo so vzkliknili, videč mater, in jo brž obtopili. Medtem ko je vzela najmlajšega v naročje in ga, poljubovala, je zagledala delavca, ki je stal v zadregi in srečno smehljajoč se pred vrtom. Solza se ji je zalesketala v očeh, medtem ko mu je hvaležno pokimala. Potem je stopila v hišo. Delavec si je z roko pogladil čelo. Zdaj je začutil hudo utrujenost. Pa seveda, saj je bil vso noč delal v rudniku. . . . —(B.B.) MALI OGLASI Grozdje, mošt, sodi! Mošt iz Concord grozdja, sod ................. 12.00 Concord grozdje, . . .$29.00 Ion Vinski sodi (kot novi) . . .1.00 Sodi od žganja, vsak ....1.75 4 za ..................6.00 Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. KEnmore 1241-J. (x) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 sob in kopališče. Vprašajte na 1008 E. 64th St. Fino grozdje in mošt! Kdor bi rad res fino ohijsko grozdje in dober mošt, naj se obrne do nas. Pri nas dobite tudi dobre sode. Cena je jako zmerna za fino robo. Se priporočamo za obilna naročila. Christ Mandel . 15704 Waterloo Rd. (Oct. 15, 17, 18) Preže naprodaj Prodam poceni dve preši za grozdje, ena velika in ena mala. Proda se tudi kuhinjska peč na petrolej, malo rabljena. Vpraša se na 952 E. 14lst St. (244) GROZDJE, MOŠT, sodi! Fino ohijsko grozdje in mošt dobite v vsaki množini pri meni. Na razpolago imamo tudi dobre in zanesljive sode. JERNEJ KNAUS 1052 E. 62nd St. HEnderson 9309 (244) 3 u,p —.................................... j.. iako je Pida moral reči. Pa j že bilo drugače prišlo. Old ^tterhand bi bil morebiti Pi-dovolii; da bi sifiel biti njegov z 1Jatelj in bj-af jn ^a bi smel Hjjw kaditi pipo miru." > Da! In svojega prijatelja in laata bi ne bil dal mučiti na ko-Tako misliš, kajne?" Da." s "p liid 'V ;'e' kakor misliš- Pa je prav, kar sem jaz sto- ,' Bi Pač rada, da bi ostal živ?" a;" je povedala odkrito. ,5jeilSi m°ji sestri rešil življe-| "v Olds se P^več za mene! H ^tterhand vsikdar ve, kaj ra storiti!" s, hijena je zrla pred se-jtfažk¥adoma pogledovala po 2mkih in nepotrpežljivo za-fr111* z roko. *iti^Umel sem jo. Rada bi bila ttj^ govorila o begu, pa ni Stražnika sta ji bila na- Ko j. me je spet pogledala, sem Nasmehnil in rekel: ®sto ° ttl0,'e sestre je .iasno in ?Sr' Shatterhand ji vidi : V P°zna njene misli." ; ,jJh res poznaš?" 3h, a' In tvoje misli se bodo •£edaj?" je hlastnila. ; valu-" 5olafJ bo, kakor praviš! Čr-veselilo, če se bo off10' kar misli!" | Jsala si je srce, pogum se Pri večerji si je \ ZC več- ^vjeVflsi so goreli ognji, med Je p ^ Pa je bila tema. Spet r"JŽiii a da me hoče na nekaj "0,.ltl- Povedala je: ^^atterhand še morebi- a dovolj. Nimam všč me-Ali želi še česa? č„Vaela mu bom." \il„ja Se za te besede nista lil 'Jaz Pa sem jih razumel. SšujJ1 naj odgovor, ki bi se \)il na jed, vmes pa bi naj M ^ tisto, kar sem potrebo-V, . bee- "Poskrbela" bi mi Sh S6Stra J'e zel° dobra! 'M^ Valjujem se ji! Sit sem ^ko VS6' PotrebuJem-Se Počuti žena mladega eCltle Ji minevajo, pa še m°r,a polagati vodo na n Se je tako! Nege po" V» Kdo 3i streže?" i "j- ["0^ stregla tudi nocoj?" . \\ a bom do jutri pri njej." SoJUtri boš ostala pri njej? \ m se spet vidiva!" ^ '.Potem se spet vidiva!" JW6' Stražnika najinega Pogovora seve nista (> a- Sl^'^a bi me torej pričali v šotoru pri sestri, ko bi g. SVoie orožje, tako je iN $ell0-mi Je obenem k Vzbu(iili tudi Pomi_ *sta me smeli izdati, X. } morali—. In vendar kbcati na pomoč in j'v^,1 stražo! Drugo jutro ^ ValiH na njU - J!ma nisem smel po- Ako2begom. i t V h se ognil tej težkoči? f f Ju °či ni bilo> bezati \ )t\ ij0ral. Ko bi odšel sta ^ IIN^1* kolikor sta hoteli, I v j ' da sem nenadoma k Ho i V boSem tudi skleniL črno~ l|A 1(. gotovo zadovoljna z i ^ bom storil. Ali bo I' 5a Pristala na preva-J.^em vedel. Pa nisem sem ji življenje, ne- r* mmikw brtnlta K. M»y» Ulf je vrgel nož, ki ga je pravkar držal v roki, proč, da je zvenče odletel čez mizo. Nato je vstal, ga pobral, obrisal zadaj na stegnu, vtaknil v nožnico in se okrenil k Erlendu: "Zdaj pa le končaj to svojo pojedino in pošlji ljudi spat! Mar ne vidiš, da so tvoji ženi praznične navade v našem rodu še tuje —T' S temi besedami je odšel iz sobe. Gospod Baard je pogledal za njim —bil je videti tako žalostno star in nadložen, ko je ves zgrbljen sedel med žametnimi blazinami. Hči Vilborg in eden izmed hlapcev sta mu pomagala na noge in ga odpeljala ven. Kristina je sama sedela na častnem sedežu ter jokala in jokala. Ko se jo je Erlend dotaknil, je burno sunila njegovo roko od sebe. Ko je stopala skozi sobo, se je nekajkrat opotekla, ko pa jo je vprašal, če je bolna, je kratko odgovorila, da ne. Teh zaprtih postelj ni mogla trpeti. Doma so bile proti sobi obešene samo preproge in zato ni bilo tako vroče in zadušljivo. In zdaj je bilo huje kot kdaj prej — že itak je neznansko težko dihala. Trdo kepo, ki jo je tiščala prav do prsnice, je smatrala za otrokovo glavo — domišljala si je, da vrta s svojo črno glavico prav med korenine njenega, srca — dušilo jo je kot nekoč, kadar ji je Erlend pritisnil svojo črnolaso glavo na prsi. Toda nocoj ni bilo v tej misli nobene sladkosti —. "A{i sploh ne misliš nehati jokati, ti?" jo je vprašal mož in ji hotel potisniti roko pod ramo. Bil je čisto trezen. Prenesel je mnogo pijače in je ponajveč tudi precej malo pil. Kristina si je mislila, da bi se kaj takega pri njih doma vekomaj ne moglo dogoditi — nikoli ni bila tam«-kaj slišala, da bi se kdaj možje obmetavali s psovkami ali pa vlačili na dan stvari, ki bi jih bilo bolje zamolčati. 'čeprav je bila pogosto videla očeta, kako se je opotekal v silni pijanosti in je bila soba polna opitih gostov, se vendar nikdar ni pripetilo, da ne bi mogel ohraniti v svoji hiši lepih šeg — vsekdar sta vladala mir in dobra volja, dokler niso ljudje počepali s klopi ter v ži-dani volji in složnosti zaspali. "Preljuba, nikar si tega tako ne ženi k srcu," je prosil Erlend. "In gospod Baard!" se je med jokom utrgalo iz nje. "Fej! Kako je le ravnal — on, ki je govoril pred mojim očetom, kot bi bil božji poslanec — da, Mu-jtan mi je pravil o tem pri najini zaročni slavnosti' —" Erlend je tiho odgovoril: "Dobro vem, Kristina, dovolj imam vzroka, da povešam oči pred tvojim očetom. Mož je, kolikor ga je — toda moj rednik ni slabši. Inga, Paalova in Vil-borgina mati, je šest let preleža-la hroma in bolna, preden je umrla. To je bilo, še preden sem jaz prišel na Hestnes, ampak slišal sem praviti, da še nikdar ni noben mož bolj zvesto in ljubeče stregel svoji ženi. Bilo je ob času, ko je Ulf prišel na svet "To je pač še večja sramota — z deklo svoje bolne žene — "Ti se delaš pogosto tako otročjo, da ni mogoče govoriti s teboj,"1 je malodušno rekelf Erlend. "Bf>g pomagaj, Kristina, to pomlad jih boš dvajset — in že nekaj zim te mora vendar človek šteti za odraslo žensko —." "Da, zares, prav ti imaš pravico, da se mi zbog tega rogaš." Erlend je glasno zastokal: "Saj sama veš, da nisem tako mislil —. Ampak ti si živela na Jorundgaardu in si zmerom poslušala Lavransa — kakor je poštenjak in mož na svojem mestu, pa vendar rad govori, kot bi bil menih in ne odrasel človek —." "Ali si kdaj slišal, da bi bil menih imel šest otrok," ga je užaljeno vprašala Kristina. "Slišal sem, da jih je Skurda-Grim imel sedem," je obupano rekel Erlend. "Prejšnji opat na Holmu —. Ne, Kristina, Kristina, nikar tako ne jokaj. Za božjo voljo, kaj si ob pamet?" Munan je bil drugo jutro zelo krotak. "Saj si nisem mogel misliti, Kristinca, da si boš tolikanj gnala k srcu moje pijane čenče," je dejal resno in jo po-gladil po licu. "Sicer bi bil bolj pazil na svoja'usta." Govoril je z Erlendom o tem, da mora biti za Kristino vendar čudno, ko vidi fanta, kako pohaja tu okrog — bilo bi najbolj, da bi za prvi čas Orma spravili proč, ponudil se je, da ga za nekaj časa vzame k sebi. Erlendu je bilo tako prav in Orm je bil voljan, da pojde z Munanom. Toda Kristina je otroka zelo pogrešala — vzljubila je bila svojega pastorka. Zdaj je bila vse večere spet sama z Erlendom, on pa ni bil kdo ve kakšen družabnik. Posedal je ob ognjišču, sempatja izgovoril kakšno besedo, srknil požirek in se poigral s psi. Nato je šsl k steni, se zleknil po klopi — potem je legel v posteljo — jo nekajkrat vprašal če ne gre^še kmalu k počitku — in zaspal. Kristina je sedela in šivala. Dihala je glasno, kratko in težko. Sicer pa zdaj ne bo več dolgo. Ni se mogla tako rekoč več spomniti, kako je bilo, ko je bila še lahka in gibka čez pas — ko si je brez truda in napora mogla zavezati čevelj. Zdaj, ko je Erlend spal, ni več poizkušala ustavljati solze. V sobi ni bilo čuti glasu, razen od ognja, ki se je podiral na ognjišču, in od psov, ki so se včasih premikali. Semtertja se je čudila — o čem sta se le takrat z Erlendom pogovarjala? Mno- go pač nista govorila — imela sta drugih opravkov v kratkih, •ukradenih trenotkih, kadar sta se sestajala —. — V tem letnem času je po navadi mati z deklami zvečer sedela v tkalnici. Nato je prišel tudi oče z možmi, ki so prisedli s svojim delom — popravljali so jermenja in orodje in rezljali lesene predmete. Izba je bila do kraja polna ljudi — razgovor je tiho in mirno tekel med njimi. Če je bil kdo vstal in napravil požirek iz posode za pivo, je vselej, preden je spet obesil zajemalko, vprašal, če se hoče še komu drugemu piti — taka je bila stara navada. Nato je eden ali drugi izmed njih povedal del kakšne sage — o velikanih iz davnine, ki so se borili ž duhovi in orjaškimi ženami. Ali pa je oče, medtem ko je rezljal kakšno stvar iz lesa, pripovedoval viteške zgodbe, kakor jih je nekoč slišal praviti v dvorani vojvode Haakona, ko je v mladih letih bil pri njem za paža. Slišati je bilo čudno lepa imena — kralj Osantriks, vitez Titurel-Sisibe, Guniver, Gloria-na in Isodd so se imenovale kraljice —. Druge večere pa so pravili izmišljene zgodbe in šaljive pravljice, dokler niso možje udarili v glasen smeh in se mati z deklami ni pričela hihitati in zmajevati z glavo. Ulvhild in Astrid sta peli. Mati je imela krasen glas, toda morali so jo prav lepo prositi, kadar so jo hoteli pripraviti do tega, da bi zapela. Oče se ni delal tako nedostopnega — in znal je tako lepo brenkati na harfo. Potem pa je Ulvhild odložila preslico in vreteno ter se prijela za križ. Nacijski junak je gotovo Major Werner Moelders, ki je star šele 27 let in o katerem pravijo, da- je sam skla- til že nad 40 angleških letal v tej vojni. Zato je bil deležen visokih nemških odlikovanj na posebno Hitlerjevo povelje. "Ali te že hrbet boli, Ulvhildi-ca?" jo je vprašal oče in jo vzel na kolena. Kdor že je prinesel igralno desko, in oče in Ulvhild sta premikala figure sem ter tja, dokler ni napočil čas počitka. Kristina se je spominjala, kako so se zlati kodri male sestrice usipali čez rjavo zelene očetove rokave iz debele volnine. Tako nežno je objemal slabotni njen hrbtiček. Očetove velike, sloke roke z zlatim obročkom na vsakem prstu. Ti obročki so bili nekoč last njegove matere. Tistega z rdečim kamenom, njen poročni prstan, naj bi po njegovi smrti dobila Kristina. Tistega pa na njegovi desni roki, s kamenom, ki je bil pol moder pol pa bel kakor ščit v njegovem grbu, tistega jo bil gospod Bjorgulf dal napraviti za svojo soprogo, ko je pričakovala dete — dobila naj bi ga, kadar bi mu rodila sina. Tri noči je Kristina Sigurdova nosila ta prstan, nato ga je privezala fantku okrog vratu, in Lavrans je pravil, da ga hoče vzeti s seboj v grob. O, kaj bi dejal njen oče, če bi zvedel vse to o njej. če bi se razneslo doma po srenjah in če bi se moral povsod, na vsakem koraku, v cerkvi in na tingu ali na shodih zavedati, da se za njegovim hrbtom vsakdo posmehuje, ker se je dal imeti za norca. Na Jorundgaardu so za svatbo prešuštnici okrasili* nepokrite lase s sundbujsko kro- no --. "Ljudje gotovo govore o meni, da ne znam strahovati svojih otrok." Zagledala je pred seboj očetov obraz, ko je to rekel — hotel je biti strog in resen, toda oči so mu bile vesele. Pregrešila se je bila nekaj malega — nagovorila ga je bila, ne da bi jo bil vprašal, ko so bili tuji ljudje v hiši, ali kaj podobnega. "Da, Kristina, kdo ve kaj se ne bojiš očeta!" Nato se je moral zasmejati in z njim vred se je smejala tudi ona. "Da, ampak hudo je to, Kristina." In nihče izmed njih ni vedel, kaj neki je tako hudo — ali to, da ona nima pravega strahu pred očetom, ali pa to, da on nikakor ne morq ostati resen, kadar bi jo moral posvariti. — Bilo ji je, kot bi se neznosni strah, da z otrokom morda ne- L'divard A. Kangesier, star 38 let, katerega je prijela newyorska policijpa, ker je osumljen, da je v zvezi z bombnim napadom, ki je bil izvršen na svetovni razstavi v New Yorku U. julija t. L Obtožen je tudi, da je imel v svoji posesti naboje ki povzročajo solzen je. kaj ni v redu, odmikal vse in dalje, čim bolj je Kristino pilo in mučilo telo. Skuša je zamisliti v bodočnost j mesec dni — takrat f?a ^ nekaj časa imela, sinčka- ^ dar to zanjo še ni bilo P^ resnično. po domu Je mer hrepenela in hrepe«e'J Desk-model, ki se rabi tudi lahko za pisalno mizo. Z White šivalnim strojem si lahko napravite doma obleko ceneje in po svojem okusu. Cene od naprej. Lahka mesečna odplačila NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. Prva, najstarejša, največja itn najbogatejša slovensk* katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Pozor! Kakor vsako leto, tako tudi letos pre-šamo grozdje in prodajamo mošt. Imamo tudi fine sode od žganja, različne velikosti, po zmerni ceni. Imamo tudi pripravo, da vaše sode lahko operemo s paro; če jih je več, jih pridemo iskat za malo odškodnino. Se toplo priporočamo za obila naročila. RUDOLPH BOŽEGLAV 1125 East 60th Street Gornja slika nam kaže kako na gosto so padale nemške bombe na Portsmouth. Slika v krogu kaže direktni zadetek na pnstanišče, pušice pa, kažejo kraje kjer so bombe padle v vodo. AMERICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. grelni inženirji Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning:. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. nobene gotovine takoj. PLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103rd St. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika Stefan Robash Kranisko-Slovenska Katoliška Jed* Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Jolict, I"'110 POSLUJE ŽE 47. LETO drjflf' Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odrasle«11 in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih, podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom sv°Jel? | obstanka nad $7,400,000 ^ GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in ^^ Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventnl P®: ^ organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jetln0^ ^ ce lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, Pr iezni in memogloetl. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice ui do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zava™ lahko od $250 do $5000 posmrtnine. .J| V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. sc otroci lahko zavar«) ^ razredu "AA" ali "EB." Mesečni prispevek v mladinski oJdeieK f nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom na^r0Ka, slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. s/ lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovan izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: r) ZavaruJeS se lanko za $2.00: $1.00 in 50c na dan aH ' ' teden. Asesmeni primerno nizek. ^ K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst vanja. . ^r Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadaj rezervo izplačano v gotovini. ^ Nad 70 let stari čiani in članice so prosti vseh nadalJn'° mentov. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote,r(p haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku i«1 , dobiva vsak član in članica. ([() t Vsak Slovenec in Slovenka bi moraHal bitr za^arova«,, »• K. S. K. Jednott, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nis» ^ članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potruc pristopi takoj. „ r V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi društvo, spadajoče h K. S. K. Jednott. Kjerkoli še nimate epadajočega k tej solventni katoliški podporni organizacij1' ^ tf. vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. ^ j(y daljno pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnik*' ZALAR, 351 No. Chicago Street. Joliet. Illinois. NAZNANILO IN ZAHVALA j 0 I S potrtim srcem naznanjamo vse'rn našim sorodnik0"1 ^ i> I onstran oceana, nadalje prijateljem in znancem, tužno v nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče joseph hiti j Rajni se je rodil v vasi Ravnik pri Blokah, Notrani^ j< | marca, 1879. Več let je vdano prenašal težko bolezen, I položila v prerani grob 2. oktobra, 1940. Pogreb se je vršil I bra iz hiše žalosti na pokopališče sv. Križa v Akron. * ■ število avtomobilov je pričalo, kako priljubljen je bil ranJ ^ I Zato nas veže dolžnost, da sc na tem mestu zahvali"^I kateri so nam v naši bridkosti stali na strani in nam na I način pomagali. Posebna zahvala č. g. župniku Rev. r'j flfl I je podelil poslednjo olje rajnemu in molil ob smrtni uri P ie(i I Nadalje srčna zahvala Rev. Hitiju iz Waukegana, 111 ' tffr* j prihitel od daleč, da daruje sv. mašo zadušnico. Srčnav^it^.,! Rev. J. Stanko ter Rev. Herald Laubacher in Rev. Jos. * I ter Rev. Carl C. Wernet in Rev. John A. Gallagher ter vs*^« ^ I tim sestram reda sv. Dominika iz Akrona, katere so ffS^f I krsti in vsem sorodnikom, ki so nas tolažili. Lepa hvala j!' I sv. Jožefa, št. 110 KSKJ. Samostojno društvo Domovina J I štvo Triglav SNPJ za njih udeležbo, ter pogrebnemu stph Weber za njegovo izborno postrežbo. ^ I Žal, dA tu ne moremo navesti vseh imen onih, kateri ^ jojj I vali za sv. maše, ker teh je približno do sto; nadalje "'J' fy I darovali vence, kajti dragi nam, ležal si v cvetju obdajo1'1 I srčna zahvala vam vsem za vaše sočutje in sožalje, ter v ki nam je stal na strani ob uri naše žalosti. ji I ti .ft I Tebi pa, dragi oče!, spavaj mimo in sladko in 1,1 ^ I plačnik za Tvoje žrtevpolno življenje, kajti delal in žrtv" je, I svoje drage ter trpel vdano do konca. Naša edina tola2" se vidimo zopet nad zvezdami. Žalujoči ostali: JENNIE HITI, soproga. , '(. I JOSEPH, FRANK in CHARLES, sinovi; SESTRA I O. P. Dominican Order; ANNA, omožena GRADISAK: , I JENNIE in FRANCES, hčere. erg,J VALENTIN HITI. brat pokojnika; MRS. THERESA s* (ri' sestra, pokojnika; brat JOHN HITI in dve> poročeni Jugoslaviji M Barberton, Ohio., 9. oktobra, 1940. Model 105-77 White šivalni stroj $39.95 Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI II.—ŽENA 4 AMERIŠKA BOT\tOVT>fA, OCTOBTT? i5, 1910