S n«.
152. številka.
(▼ Trsta, ▼ NkM tjntnl 19. i
Tečaj XXI.
„■DI1VOI
trt** P* trikrat aa tadaa t iaatik i>. da«jib ik torkih, *«tvtklh »obotah. Zjntranje iidaaje i«.
hajfi ob t. ari zjutraj, vaiaraa pa ab 7. ari r«r«r. — Oboja* iadaaja ataa«: »» Jarfrnmaiaa . f. 1.—, iifii AvitriJ. f. l.M M tri INN ... 8.- . , .4.4« u pel Um ,.„«.- . , . »a n« ;«m . . . vi,- . , . i«._ Naraoaiaa J« plačevati aaprej aa aareika fertz prllažeae aaraanlae aa aprava aa azlra.
Poaamitra itavilka a« dobivaj* v »i •• dajthiiaah tobaka v Imtii a« n dti, iavaa Trat* po 4 u»ć.
EDINOST
Oflaai aa ralaaa pa tarif« t petita; aa aaalaTa a dehaliai Irkami a« plaiaja praatar, kaltker abaaga navadnih vrati«, Paalana, aanrtaiee in javna sahvele, da«
aiaii aflaai itd. aa ra^nnujo pa pofodki.
Vai dapiai naj aa peiHjnio aradelitva •liea Caaarrat, it. 13. Vsako piana aaara biti frankovana, ker nefr»nk*Yana aa n« aprajanaaja. Rokopisi n« ▼raSaja.
Karatni n«. raklama«i.i» m »ifia.o apra* jpma ujjrmrniiivm	Violin« pia»
«•1. hir. S. (I. nadu. Naročnina in aglaa« j« pla&avati lata Trst. Odprto raklaaaa jlai j« «0 v v n l J" pnutriiTIfc,
61
, t 0«auN j« mm"
BILO
našim 99.
Pred nekaterimi dnevi razposlali smo časti-tim naročnikom nakaznice, iz katerih je vsak raz-videl svoj zastanek do zvršetka tekočega leta. Vzlic temu večina ni še doposlala zastane naročnine.^ Prosimo torej, da se odzovejo opominu ter do|>ošljejo zastanek n a j k a s n e j e do 2 0. tekočega meseca, ker driigače bodemo primorani ustaviti list.
Upravniitvo „Edinosti*'.
Javni shod
polit, društva .Edinost" dne 13. decembra 1896. na Greti.
(Dalje)
I)r. M. Pretner: Naš narod j« večinoma bolj re/eu, Hranili in vzdrževati se mora le z lastno pridnostjo, delom in poštenjem. Ali ilelo in pošteuje ne odločujeta dandanes. Zato imamo le malo pravic. Dandanes vetja nadelo: kdor je bogateji, temu gredo veče. pravice. — Tako s« godi nam Slovencem tudi tli v Trstu. Na družili cesarskih uradih nam pade včasih kaka mr\ic , ali na magistratu velja u .ćelo : kar je slovenskega, ven !
Popolno jediukopravnost smo rži vali do naj-noveje dobe le v — cerkvi. Tu smo bili »pošto-
PODLISTEK
17
Krivoseška gostilna.
Srbski spisal G j uro Jakttić; preložil A. B.
.Človek, kako jej moreš to velevati, ko ga noče, ko ga nima rada ? Zagledala »e je v Rako in njeno arce bije zanj Samo nanj misli! Potem pa, mislila sem, naj dete tistega dobi za moža, h kateremu jo vleče srce, naj bode vsaj ona srečna, ako sva že midva bila nesrečna Tw
„Z Mirkom bode srečna*.
.Ne", je rekla Mitra adločno. .Tisti naj bode njen mož, katerega si želi".
Stojadin je stisnil pest ter v svoji jezi že hotel udariti ženo. Zdajci je pogledal skozi okno — in roka mu je omahnila. Taiu kouec češplje-vega vila je ugledal sv je ljubljeno dete; ljubko svojo glavico je povešal; v naročje in bridko jokala. In on že ni imel več moči, da bi zvršil, kar je bil sklenil v jezi.
„A kaj naj storim sedaj, ko sem sodniku in popu zastavil besedo?" je velel skoro z mehkim glasom. „In prilika je tako ugodna. Kje jej dobim boljšega moža nego je sodnikov sin? In boljši je ter pridnejii od tistega Rake. Kdo pa je ta Raka ?
na javni narodni shod,
ki ga sklicuje pol društvo „Edinost"
v gostilni gospoda Jurija Oerdola „Pri lovcu"
v nedeljo, dne 20. t. m. ob 3\ uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
3.	Eveniuvelni predlogi.
Tržaški in okoličanski Slovenci!
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Va*e občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove. kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost sklicuj« zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci česa
in *rtllteva l'»d8tvo-_Odbor političnega društva „.Edinost
vani kakor drugi, tu smo smeli Boga moliti v svojem jeziku, tu suio našli obrambe in zaščite tudi mi, kakor sploh vsi — preganjani 1 O takih razmerah smo se bolj in bolj uživljali v prepričanje, da sti /.a nas nerazdtužno spojeni verska in
ntAI-o fluat ltr.i i.it. -- TciU OolJ UHS Jc (lAbulolU V
srce, ko smo jeli opažati v uajnovejl dobi, da se liani je jelo vidno odmikati lo jedino na«e zatočišče, da so se tudi v cerkfi razmere jele slabšati za nas. — V cerkvi n« smemo več s pesmijo skazovati zadnje ljubavi našim dragim pokojnikom, ker slovenska pesem znači — provokacijo. — Ako okoličani prihajajo v Tr*t na javne cerkvene obrede in ako so toli drzni, da javno molijo svo- j jega Boga v svojem slovenskem jeziku, psujejojlh j laška gospoda in obdolžujejo jih, da hodijo v mesto j — pruvoeirat. V Rojanu se je izgnalo iz cerkve ' društvo „Zarja", ki si je tekom mnogih let steklo , obilnih zaslug za cerkveno petje. A kdo jo je iz- 1 gnal ? (Klici: Vsi verno, kdo ! Jurca !) Kristus je 1 rekel: Pojte iu učite vse narode! V Trstu ne velja ta rek, ampak tu velja: Pojte, in učite v laškem juzikul Tako veleva itaš magistrat. Lahko rečem, da uikjer v Avstriji se občinska oblast ne vtika toliko v cerkvene stvari, kakor
Oegav je ? Siromak brez svojcev ! In sedaj so mu uklenili se zadnji estanek sorodstva, tistega starega malopridneža Mutibariča, ter oddali okrožnemu načelniku, in pojutišujem pojde že morda v ječo! To se ne zgodi, dokler bodel imel Stojadin se svojo glavo ua ramah!
»Ubogo dete! Le poglej, kako bridko joče! Od žalosti umre, tevica, in samo zaradi tvoje neusmiljenosti !u
Stojadin je še jedenkrat pogledal skozi okno, povesi) očij ter si ni upal več obdelavati svoje žene. Mitra je še nekaj mrmrala sama pri sebi, potem pa je šla ven, nič mani zmešana nego on. Videča na dvorišču ležečega psa ga je kar «e da strupeno pogledala, kakor bi se hotela znositi nad njim zaradi krivice, ki se jej je zgodila ravnokar.
Stojna pa se je zjokala med tem. Potem je ustala, umita si objokana oči ter hotela oditi. Ta hip se je začu! sum na tej straui plota Bil je Raka. Tudi ujegov obraz je bil resen in slabovo-Ijen, pogled mračen.
„Stojna", je vprašal z mehkim glasom. „Jeli doma ?■
,Da, Raka. Sedaj se posvetuje z materjo.
Idi, Rhka, napravi ponudbo".
ravno pri nas v Trstu. Duhovniki so pod strog« kontrolo, sleherni njih korak se opazuje. In gorj6 onemu, ki pokaže le najmanjšim znamenjem, daje
dober tudi nam Slovencem ! Napadajo ga, nima miru več pred gospddo in njih časopisjem. Tako se je godilo z bivšim škofom, in tako se bode gO-' dilo tudi v bodoče. Kako se postopa o imenovanju župnikov 1 Tu se ne gleda prav nič na kvalifikacijo, tu se ne gleda prav nič ua zasluge, niti m ne po*tevajo službena leta starejših, vrednih duhovnikov, ampak glavno vodilo je: Lene Slovenca! Župnikom, ki ne znajo slovenski, prirejajo javne in hrupne sprevode z godbo. (Burno pritrjevanje.) In ti mladi župuiki so verni učeuci svojih mojstrov, oni štejejo iu pošte vaj o le svoje t laške* ovčice kakor da bi slovenskih ogromnih večin niti ne bilo. Vidite torej, da je laška propaganda raztegnila svojo agitacijo tudi na cerkev, tudi na cerkveno polje je zanesla zaničevanje Slovence?. Tako so se torej zasukale stvari tudi na cerkvenem polju. Ali uaj molčimo k temu, ali naj de-nemo roki križem V Ne, ampak zgauiiao se 1 Protestujmo, dokler je še čas! Postavimo se po
robu, da nam najuoveja agitaciia itn pogazi slovenskega poštenja po tržaški okolici l (Viharno
odoUiAvanje.) Predlagam torej ivs.»lucijo:
Zhorovalci, zbrani na javnem shodu političnega društva „Edinost", protestu jejo proti pogostemu napadanju katoliške cerkve in njenih duhovnov od strani mestnega zbora tržaškega in protestu je jo posebno proti temu. da hi se zlorabljala cerkev za poitalijančevanje v Trstu in okolici.
Fran G o d u i k omenja, da takrat, ko se je zidala sedanja cerkev v Barkovljah, je imelo to selo le kakih 300 prebivalcev. Sedaj jih pa ima uad 3000. Jasno je torej, da cerkev ne odgovarja sedanjim razmeram, ker je v diko premajhna. Predlaga torej resolucijo:
Zhorovalci VI. okraja, zhraui na javnem shodu na tireti, prosijo slavni magistrat, oziroma visoko c. kr. vlado, da se v Barkovljah čim preje dozida na istem prostoru uova prostornejša župna cerkev.
K tej resoluciji se je oglasil za besedo domačin Tomaž Šverca: 14 let je že, odkar
»Stojna, pridi zvečer ua tajno mesto. Samo počakaj, da se čisto stemui."
„Dobro*.
„Mnogo ti imam povedati".
„Pridem, Raka".
Stojna je šla v hišo, Raka pa je krenil proti grapi, ki je pod Stojadinoviui poslopjem držala do onkraj vasi. Tja je hodil Raka, kadar se je hotel sestati i lepo Stojno ali pa za dru k i dau dogovoriti se o sestanku. .Nocoj jo bodem torej videl ua tajnem mestu". Bil je to kraj kakor navlaač za sestanke zaljubljenih parčkov. Nad njim je stala krivoseška cerkev. Okrog nje se je širilo daleč na okrog pokopališče, z velikimi leseuimi križi, na katerih so viseli venci in robci. Vmes je bil prijeten prostoiček, od vseh strauij obkroževan od gostega grmičja. Tu se ju ni mogla nadejati živa duša, tem manj pa ju videti. Mrtveci pa so nemil ln ko bi tudi izpregoverili, bi si ne mogli kaj, da bi ne blagoslovili žive ljubezui, ki je cvetela tuna grobišču. Po dnevu se je pač dogajalo, da so mladci in mladenke iz vasi tod mirno hodili po vodo iu tedaj je tu vladalo življenje in vrvenje. A to je trajalo samo do solnčnega zahoda. Pozneje ni žive duše ni bilo na izpr«tgied.	(Pride še.)
sem dal svoj prispevek za zidanje nove cerkve, a se danes ni nikakva /.namenja, da »Milijo zidati. Cerkev je tako majhna, da nas ol stoji v cerkvi, pol pa zunaj corkve. Tako ni mogoča prava po-božnost. To je huda krivica, d# trpimo na takih nedostatkib. Saj spolnjujemo tudi mi svoje dolžnosti do občine in država. Zahtevati smemo torej, da tudi ti poslednji spolnjujeti svoje dolžnosti do nas. (Polivala.)
Resoluciji P retne rjava in Godnikova sti se vsprejeli soglasno.
Zborovnlec K a r o l P e r t o t je pripovedoval o nastopnem kričečem dogodku: Jaz sem priredil spomenik pokojnemu, nepozabnemu Dragotinu M a r t e 1 a n c u ! (Slara njegovemu spominu !) Ta spomenik smo postavili na grob, a sedaj ga ne vidimo večna njega mestu. Menda po noči so ga odnesle brezvestne, 1 a č n e, n a j e t e duše! To je škandal, to je sramota! (Hr p po dvorani.) — Še jedno kričeče dejstvo moram omenili. Barkovljanski c*povilla se je izrazil v pogovoru z menoj, da je 99^ Bar-kovljanov proti avstrijski dinastiji. Kder pozna čutstvovauje nas Slovencev, kdor ve, kolikov potokov krvi je naš rod že pretočil za to državo in nje dinastijo, ta razume, kako hudo razžaljenje je tako očitauje za nas. (Tako je!) Poživljam društvo „Edinost", da ono v našem imenu piotestuje proti takemu žaljenju, ako ne, protestoval bodem sam. (Burno pritrjevanje.)
Predsednik M a n d i č : Kar se dostaje Mar-telančevega spomenika, so že storjeni potrebni koraki, da zadene kazen one, ki so odnesli spomenik. (Dobro 1 Dobro I) Glede druge pritožbe, se pa tudi j jaz v imenu pol. društva ,Ediuost" slovesno in od vsega srca pridružujem protestu proti takemu zasramovanju, proti taki črni laži. (Viharno ploskanje in živio klici.)
Za besedo se je oglasil Josip Pertot: j Slavni /.bor!
Slavno predsednišbvo bi prosil, da mi dovoli j staviti skromno prošnjo na odbor političnega dru- ! štva „Edinost14.
Znano je vsem tu pričujočim zborovalcem, da 1 je ustanovil „slavni" tržaški magistrat pred par leti brezpotrebue italijanske oddelke ti umlati »t-nih slovenskih šolah v spodnji okolici in sieer v j Barkovljah, Rojauu in Škoduju. Znano je tudi vsem, kaka sredstva da uporablja ta si. tržaški magi- i strat, da bi napolnil s čim večjim številom slovenskih otrok te hrezpotrebne italijanske oddelke. Lovi jih z obljubami, z <lar«>vi itd, sploh z vsem, kar se more gnjusiti poštenemu človeku. — Ali to-le ; sredstvo, ki so si je »mislili ti naši nasprotniki i zadnja leta, je že proti vsem človeškim zakonom ; ali postavam. Ztuislili so si pa to le: Da smejo oni i slovenski otroci, ki so dovršili peto (5.) leto, toda j niso dokončali šestega, vstopiti v italijanski od- j delek, v slovenski pa ne. Na ta način ugrabili so nam, predragi zborovalcil, ti naši nasprotniki mnogo naših otrok, posebno letos, vsaj kolikor mi je znano v Barkovljah.
Zatorej prosim slavno predsednlfitvo ali prav za prav odbor pol. društva, da, ako mu je še ne-znauo to početje magistratnih uradnikov, da se informira o teni lovu, ali prav za prav kradenju naših otrok, ter da obvesti si. nameatništvo o tej vnebovpijoči krivici, ki se godi naši narodnosti.
Iz teh razlogov predlagam tudi primerno resolucijo, katero naj blagovolijo vs prejeti častiti zborovalci ra li njene važnosti za naše šolske razmere. Resolucija se glasi :
Zborovalci na shodu polit, društva „Edinost" v IV. okraju trz. okolice odločno protestirajo proti krivičnemu lovu na slovenske, otroke od strani magistrata, ter prosijo slavno vlado, da odpravi to krivico.
Predsednik M a n d i e : Predsedništvo pol. društva .Edinost* jemlje na znanje to pritožbo in priporoča, da se vsprejme ta važna resolucija. Resolucija je bila vsprejeta soglasno.
(Zvršetefa pride.)
Za narodno jednakopravnost.
(Dalje.)
Poslanec dr. G r e g o r e c je nadaljeval :
Navesti hočem se en slučaj iz najnovejše dobe. Neki preiskovalni sodnik v spodnji Štirski je povabil slovenskega kmeta kakor pričo Mož je prišel
in je govoril: .Gospod, urnem nekolike nemških besed, pa govoriti po nemški tega ne znam. Prosim zaslišite me po slovenski'.
Po obstoječi jezikovni naredbi od dne 18. aprila 1882 je bila temu uradniku dolžnost, da bi bil sloveuski zaslišal tega slovenskega kmeta, ne pa da ga je zmerjal z nastopnimi besedami: „Kaj vi ste prišli sem, da hujskate tu ? Jaz vam že preženem hujskanje!' (Čujte I Čujte!) Do takih presezanj in sovražnosti prihajajo naši uradniki. Njegova ekscelenca, g. minieterski predsednik, je izjavil opetovano, da je sklenil za trdno, da stori konec narodnemu prepiru in da ustanovi narodni mir. No, ja:« pravim na to, da kaj tacega ne bode mogoče pri nas, vsi njega najbolji nameni se po-rnšijo ob sedanjem birokratiškem materijalu.
Tu treba poseči vmes, in sicer visoko gori nad podrejinimi uradniki. Nižji uradnik se navaduo ravna po svojih piedpostavljenih (Pritrjevanje), in ako vidi, da le tem ni neprijetna gonja proti Slovencem, se udeležuje iste in jo povspešuje. Ako pa se godi nasprotno, potam se brzda tudi on, ali tega manjka.
Hi Slovenci smo podrejeni štirim deželnim načelnikom, dvem namestnikom :n dvem deželnim predsednikom. Vsi štirje so nam tuji, nobeden dobrohoten, dva odločna nasprotnika, namreč namestnik tržaški in deželni predsednik v Celovca. Tema dvema bi jaz postavil na stran še prejšnjega namestnika Štirske, barona Kiibecka. (Oporekanje.) Od te trojice smo pretrpeli najhujšega mi Slovenci. Tudi najopravičenejšim zahtevam so se ti gospodje protivili najtrdovratneje, osobito na polju podržavljene šole. Nuka občina na Koroškem se je morala boriti nad 30 let, da si je priborila slovensko naradno šolo. (Čujte I Čujte!) Jaz sem dokazal v tej visoki zbornici povodom zadnje razprave o proračunu, da se nad 6000 slovenskim otrokom na Koroškem in Štirskem celo veronauk odreka v materinem jeziku (Čujte I Čujte I) in boj za slovensko šolo v Trstu in Gorici je skoro da j brezkončen. Kaj ?e je zgodilo vsled tega? Med j tem, ko so imenovani gospodje deželui načelniki j skušali pritiskati cesarju zveste Slovence in njih j narodna stremljenja, navstala je in se ojačila ob ( ujih uuklon enosil trreAenta itallana in lrmdeula ; teutouica.
Irredenta italiana se je povspela cel6 že do i uporstva proti državnim odredbam, in na Koroškem i in na Štirskem smo doživeli česčenje Bismarcka, j kakoršuo mora globoko obžalovati sleherni avstrij- j ski patrijot, zlasti sedaj, po famoznih hauiburgiških ; razkritjih. Pod temi gospodi je zavladala taka j razdraženost med nemškim in italijanskim naro- i dom proti slovenskim rojakom, da jo je inočuo ; obžalovati, iu ki žuga že miru v deželi. V to ho- j čem navesti dve dejstvi. Šolska družba slovenska, izzvana po šolskem društvu nemškem, je ustanovila v Velikovcu na Koroškem slovensko ljudsko šolo pod vodstvom častitljivih šolskih sester.V noči po slovesnem otvorjenju so bila pobita in porušena vsa okna na tem lepem poslopju. (Čujte ! Čujte 1) Takega barbaistva nismo zakrivili mi Slovenci nikdar proti mnogoštevilnim šolam nemškega Schulvereina na slovenskem teritoriju. (Posl. dr. Menger: Spomenik Anastazija Gi lina !) Ja/. obžalujem to ! (Klici: Mi obžalujemo tudi !)
Se jeden slučaj. Neki člen te visoke zbornice, pripadnik veleposestva črškega, je bil letos po leti v Beljaku, m je opazoval, kako je neki mož šel po ulici in je kričal, ne da bi se kdo izpodtikal nad tem: „Slovence (Windischen) treba enkrat pokončati, še danes mora biti mrtev jeden teh slo- I venskih psovl*
To so žalostni pojavi neizmernega hujskanja, ki je nadvladalo, a vzlic temu je deželni predsednik Koroške nekoč poročal zbornici poslancev; .Na Koroškem vlada najgloblji narodni mir". (Veselost,) S takimi deželnimi načelniki ne doseže svojega namena g. minieterski predsednik, ne bode mogel ustanoviti v nas narodnega miru. Isto velja tudi? i nekaterih resortnih ministrih iu njih pisarnah, v katerih, žal, sedi le preveč nasprotnikov Slovanom, ki le predobro uraejo, kako je pravočasno zaustaviti sleherno akcijo v prilog narodne ravnopravnosti.
Njeg. ekcplenca, g. pl. Gautsch, je v drugič naačni minister. Mi Jugoslovani smo bili tega menenja, da se je uokoliko poboljšal v svojih ne-
radovoljnih počitnicah (Veselost!). Toda jako smo se varali. Zastonj sm« prijavljali zbornici svoje prošnje, zastonj smo urgirali v proračunskem odseku, nesrečna šolska vojna traja dalje in jo do-bila novega netiva v zadnjih imenovanjih, izvršenih po g. naučnemu ministru na Koroškem. Tu gre namreč za imenovanje novega deželnega šolskega nadzornika in novega vodjo učiteljišču. Nadejali smo se, da bodeta imenovana moia, objektivno misleča v narodnih stvareh. Žal, da moramo konstatovati, da temu ni tako.
Ker sta torej gospoda Zindler in Linhart ostala na svojih mestih, je vse naše šolstvo na Koroškem in Štirskem v rokah treh naših noto-riških in najhujših sovražnikov. (Čujte! Čnjte l>
Tovariš Robič se je pritožil radi tega v proračunskem odseku in je pokazal na ozlovoljenje, ki je nastalo vsled tega v vsem slovenskem ljudstvu. Njegova ekscelenca je rekel na to, da je ti imenovanji izvršil po temeljitem premišljevanju iu vzemši v poštev vse okolnosti. (Smeh.) No, po mojih informacijah je stvar drugačna.
Gospdda moja! Tu imam nemški list. V tem listu je ponatisnjen prevod nekega članka, ki jo bil brez vsacega zadržka prijavljen v nekem slovenskem listu in kateri list se tiska v Ljubljani. Tu se torej nahaja nastopno in jaz prosim gospoda predsednika, da mi dovoli, da prečitam (čita):
.Neki ljubljanski profesor na realki je čital imena učencev na obrtni nadaljevalni šoli. Ti učenci, ki prek in prek pripadajo slovenski narodnosti in ki razumejo malo ali prav nič nemški, so odgovarjali s »tukaj*. Ta nedolžna besedica je tako razjezila nemškega profesorja, da je zavpil Vsakdo mora odgovoriti „hier". Ali večina učence* ni razumela tega in nekateri so odgovorili zopet s „tukaj*.
To je spravilo profesorja v najhtyo jezo in je kričal! „Jaz vam že preženem „tukaj" ; kako se predrznete reči „tukaj" (Smeh), Vi kranjski ušivec!" (Čujte 1). Po teh besedah je prisolil dečka par klofut. Deček je zbežal, profesor je skočil za njim do vrat in je rekel: „Ven z vami! Kdor ne govori nemški, tega imam pravico ven vreČiM !"
No, kdo je bil ta mož ? Ta rn o ž j e p r a v tisti, katerega je njegova ekscelenca gospod naučni minister spoznal n a j v r e d n e j i m, da posluje kakor vodja učiteljišča v Celovcu. (Čujte! Čujte!) O tem ne izgubim nobene besede več, ampak argu-mentujem še nastopno : Njegova ekscelenca gospod naučni minister je ali poznal karakteristiko tega nadri pedagoga ali je ni poznal. Ako je ni poznal, naj zahvali gospoda deželnega predsednika na Koroškem, da se je tako velikanski urez al. Ako pa je poznal [travo karakteristiko, potem pa je pokazal, da niti poti noče gladiti narodnemu miru na Koroškem, ampak da hoče vojne (Tako je!) in menim, da smem reči o takih okolnostih, da on niti ne sodi v tako ministerstvo, katerega načelnik je izjavil javno in slovesno, da hoče ustanoviti narodni mir. (Prev dobro.)
Isto velja tudi za gospoda ministra pravosodja. le v veči meri.
Dne 27. oktobra je razpravljal proračunski odsek o mojem predlogu o zlih razmerah na sodiščih na Koroškem in Šiirskem gledo slovenskega uredovanja. Tovariš Robič je potrdil, da so take z le razmere. Gospod minister pravosodja je utajil vse ter je označil vsebino mojega predloga kakor „obdolževanja splošne nravi", na katere da noče reagovati dalje. No, te pretveze nisem mogel prerezati gospodu ministru za pravosodje o zadnji razpravi o proračunu, ker nisem mogel priti do besede, nadejam se pa, da to pot pridem do besede in dokažem s pouiočje kakih 200 izgledov (Hrupna veselost. — Poslanec vitez Stalitz: Tega ne bi bili smeli povedati, sedaj ne dobite besede! — Ponovna veselost.), ki so vsi vzeti i« uradnih podatkov, da je v proračunskem odseku izrazil zmoto a!i pa je vedoma šel mimo resnice.
Nekaj pa bi hotel povdariti že daues (Posl. BrzoiAd: Povejte takoj vse, to je najbolje, sicer ne pridete do besede 1 — Veselost.)
Tega bi bilo preveč. (Veselost.) Nj«gova ekscelenca gospod minister pravosodja, je rekel y proračunskem odseku, da se klanja načelu, v domovini naj vsakdo zaslišuje v materinem jezika in tudi rositev naj dobiva v svojem jeziku.
To je povsem pravo. To zahteva tudi jezi-kovna naredba od 18. aprila 1882, ali to je ravno zlo, da se sodni uradniki ne držć tega (Prav res!) in da kršijo to načelo. In med te kršilce spada tudi njegova ekscelenca, go«p. minister za pravosodje kakor predsednik višjemu deželnemu sodišču v Gradca (Veselost.), kajti toliko pod njegovim prednikom vitezem Waserjem, kakor tudi pod njjm iu tudi sedaj se slovenske tožbe, prihajajoče na višje deželno sodišče potom rekurza, nikdar ne rešujejo slovenski, ampak vsikdar nemški (Čajtel), torej ni res, da pri nas dobiva vsakdo tudi re-iitev v svojem materinem jeziku.
(Zvršetek pride.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 18. decembra 189«.
Državni zbor. Zbornica poslancev je nadaljevala včeraj razpravo o proračunu ministerstva za nauk in bogočastje. Za besedo se je oglasil italijanski posl. Tirolec C a m p i z željo, da bi se vlada bolj ozirala na učne potrebe italijanske narodnosti; le ta zahteva, da se osnuje italijansko vseučilišče na italijanskih tleh Avstrije. Govornik se nadeja od dobrohotnosti vlade, da se zasnuje taka visoka šola in je predlagal v družbi s posl. Burgstallerjem resolucijo v ta uamen.
Taki so ta gospoda. Tako govore gospoda, ko so gori na Duuaju, tista gospoda, ki kratijo nam Slovencem najprimitivneja prava na šolskem polju; gospoda, ki se v iednomer sklicujejo na vzvišenost narodnega načela, ki pa v isti sapi gazijo v blato isto načelo, ako se sklicuje nanje — kdo drugi; gospoda, ki so brez kraja navdušeni za liberalizem, kadar zahtevajo svobode za-se, ki so pa naj-huji avtokrati in tirani, kadar bi morali spoštovati evobudo drugih. — Sicer bi se dalo razgovarjati o tem, da-h iu v koliko je opravičena želja gosp. Campija, da bi se vlada ,š e bolj" ozirala na čne potrebe italijanske narodnosti. Konstatovati orauio namreč, da je italijanski živelj najmalo-otevilueje zastupan v družini avstrijskih narodov, a vzlic temu gospoduje v treh upravnih skupiuah: v Gorici, Trstu iu Poreču. In ako k tej okolnosti še prištejemo neporušno nakloujenost vseh avstrijskih vlad do italijanskega življa — ta naklonjenost je postala globoko ukoreninjena tradicija — potem si že smemo misliti, da je gledč ljudskega šolstva dobro preskrbljeno za italijansko narodnost. Istotako sinejo biti Italijani zadovoljni se srednjim šolstvom ; tudi na tem polju je dobro preskrbljeno zanje. Siečue se morejo šteti, ako postevajo, da mnogošteviineji Slovenci nimajo nijedne srednje šole, primorski Slovenci in Hrvati pa sploh nikake: ne popolne iu ne nepopolne. Italijanom je država zasnovala tudi lepo obrtno šuio, docnu je na Slovence sploh pozabila. — In slednjič tudi glede visokega šolstva nimajo Italijani posebnega povoda do tožeb. Preskrbljeno je zanje na vseučilišču v Gradcu in v Inomostu, da uioicjo polagati izpite v svojem jeziku.
Po vsem tem je torej razvidno, da avstrijska vlada ne postopa ravno po mačehovski z italijansko narodnostjo, sosebno, ako primerjamo to postopanje s postopanjem vlade do drugih narodnosti, in do nas Slovencsv še posebe Ali pustimo to. Držeči se načela popolne jednakopravnost! ne štejemo Italijanom v zlo, ako skušajo doseči kolikor le možno za svojo narodno vzgojo. Mi bi tudi odkrito simpatijo spiemljali vsa njih prezadevanja v ta namen, ako ne bi Italijani sami dnšili teh simpatij se svojim kričečim postopanjem do drugih narodnost ij. Danimo, da se Italijanom res godi krivica, denimo, da je vlada res krivična njim. Ali pa imajo Italijani pravico očitati vladi knvičnost? Nimajo je, ker ravno oni sami dajejo vladi u a j g r š • izglede najčrneje krivicu osti!!! Kdor sam ne zna bili pravičen, ta je naj zadnji poklican, da bi drug.m očital krivič-nostl Dokler tržaški Italijani odrekajo svo|im slovenskim meščanom jedno borno slovensko šolo, dokler v šolstvu okoličanskein vzdržujejo take organizacijo, da je našim otrokom zaprta pot do nadaljnje naobrazbe, dokler urejnjo šole tako, da služijo italijunizaciji mesto narodni prosveti, dokler dopuščajo, da rase v naši okolici — na sramoto XIX. veka — do 50% otrok brez vsake šolske vzgoje, dokler torej tako grozno greševajo proti kulturnim potrebam naroda-soaeda iu proti vrhnim
pedagogiškim načelom : jim moramo odrekati pravico do tožeb nasproti vladi!
, Vlada seveda ne sodi tako strogo o italijanski gospodi. Morda ne vidi kriric, ki jih pro-vzročajo ta gospoda našemu, narodu ali pa jih — noče videti. — Resnica je, da je naučni minister vsaj prijazno in dobrohotno odgovarjal gospodoma Campiju in Burgstallerju, kar se baj<» ne zgodi vsakemu slovenskemu poslancu. Menil je, da »i vlada prizadeva, da bi na vseučilišču v Inomostu zasnovala italijanske vsporedne stolice. Nekaj se je že zgodilo, toda dosedanji obisk, žal — gosp. minister je rektl: žal —, ni posebno vspodbuden za gosp. nančnega ministra I To se pravi: premalo italijanskih dijakov je. To je naravno. Avstrijskih Italijanov je malo v Arstriji in še od teh zahaja jeden del na visoke šole — v Italiji 1 — Veudar je govoril o italijanskih željah, o slovenskih pa je — molčal! Tako je uveljavljeno načelo: vsakemu svoje. Le žal, da nam Slovencem nudijo vedno le slabeji konec. N« velike preosnove ne misli gosp. minister, kajti zatrdil je, da gledć šolstva ostane še dolgo kakor program latinski rek: Quieta non movere. Opravljati pa hoče pridno — drobno delo I Škoda res, da nam ni povedal, da-li misli tudi slovenske, zares .drobne * zahteve uvrstiti med svoje »drobno delo".
Te bi bile naše opazke o včerajšnjih izvajanjih g. ministra barona Gautscha.
Minister za deželno hrambo je predložil zakonski načrt o pokojninah orožnikov, njih udov in sirot.
Srbski kralj se jo predsinočuem odpeljal z Dunaja v Beligrad. Do Budimpešte ga je spremljal razkralj Milan. — Z istim vlakom se je odpeljal kraljev stric, Katargin, v Bukarešto. Na železniški postaji poklonila sta se kralju srbski in romunski odposlanec.
Italijanski senat je v svoji včerajšnji seji odobril zakonski načrt glede narodne obrambe v času miru. Ta načrt določa tudi ovaduhom razne kazni. —
Francozka zbornica poslancev. V včerajšnji svoji seji odobrila je zbsrnica poslancev v Parizu s 495 glasovi proti 21 stroške, katere je imela francozka republika za slavnosti, prirejene ruski carski dvojici v čast. Socijalisti so predlagali, da naj se tej svoti doda še kredit 4 milijonov frankov v podporo takim delavcem, ki so podpore potrebni zbok primaiijkovauja dela. Ta predlog pa je propal s 346 glasovi proti 146.
Različne veati.
Shodi po okolici. Jutri popoludne (ob uri) bodu javen shod v gostilni g. Jurja Gerdola „pri lovcu". Shod sklicuje pol. društvo »Edinost", Prebivalci II. okraja se poživljajo na obilno udeležbo, j
Učenjaki okolo „Piccola* in okrajno glavarstvo za tržaško okolico. To je res čudno, da je zlobnost navadno v družbi — z neumnostjo. Zlob-nost „Piccolova" je na glasu, a tudi neumnost razpečava to krivonoso glasilo kar na drobno in na debelo. — Včeraj se je zopet spomnil naših shodov in mi si ne moremo kaj, da ne bi utrgali par cvetk z gredice njegove nevednosti. Neumnost prva: .osnutje okrajnega glavarstva za okolico ni mogoče brez ločitve od mesta* I — Bedastoča druga: ,v okolici niti ni jednega samega primernega središča, kjer bi mogel biti sedež novemu okrajnemu glavarstvu*. — Tretja bedastoča (ta je lapidarua): „ako se okoličauske vasi odcepijo od mesta, pridejo deloma pod Nabrežino, deloma pod Sežano, deloma pod Divačo in deloma pod Dolino". (Oddahnite se malo prijatelji I Pa ne da bi mislili prijatelji, da s e le šalimo, tako stoji črno na belem v „PiccoluMod dne 17 t. m. št. 5457. Ali oddahniti se treba malo, kajti najjačjim želodcem je utrudljiva taka grozua neumnost.) Četrta neunnoat: .Vlada ne sme ustanoviti okrajntga glavarstva, ako joj ne dovoli deželui zbor tržaški I* — Na vse te — neumnosti nočemo odgovarjati danes, ker nočemo kvariti veselja ouim, ki bt»de v zabavo zborovalcem najutršujem shodu »pri lovcu", rešetali te .Piccolove' — neumnosti.
Mi ne rečemo druzega, nego, d& se čudimo, kako morejo tako pisati. Ne, to še ui najhujše. Pač pa presega naše človeško razumevanje, kako more biti takih ljudi na svetu, ki čitajo kaj tacoga. Čitajo — kaj pa naj rečemo o onih, ki tudi — verujejo tak«
bedastoče. Ti siromaki no prišli 500 le* prepo«uo na svet, kajti nimalo ne sodijo v sedanje stoletje in med ljudi, ki ziaio — misliti.
Imenovanje. Poštni asistent in absolvirani pravnik Alfred Kasprzj cki v Ornovicah, imer novan je konceptnim vežbenikom na poštnem rav-natoljatvu v Trstu.
Doneski moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trst« : Gosp. Fran Karis z Opčin je poslal 6 kron 40 stot., katere so darovali prijatelji zbrani pri gospej Mariji K., obhajajoči nien imendan. Proseški lovci v Vrhovljah so nabrali za prodano brinjovko 244 stot. Veleč. g. Matija Sila, žup. dekan v Temaju, je poslal 10 kron, nabranih o razdelenju knjig družbo sv. Mohora. Bulgar g. Veljko Drumeff je nabral v Stokovi gostilni 10 kron. N. N. je poslal 40 kron, ker so se opustila nekatera običajna božična darila. Živeli darovalci in nabiralci t
Ta prekrasni izgled nepoznanega rodoljuba priporočamo najtopleje v obilno posnemanje. Tista božična darila stanejo često mnogo, a niso v nikako ali le malo korist dotičuikom. Denar pa, položen na oltar naše družbe, je v splošno korist, naložen je v najplemeniteje svihe. Dotični darovatelj je menda trgovec ; njega vzgled bodi še enkrat pri-poro'en vsem ostalim slovenskim trgovcem.
Za „Božićnico" so nadalje darovali : msgr. | Fabris 20 kron, g. Kristijan Dejak 20 kron, g. E. | K. 6 volnenih rut, 12 volnenih kap. 6 voln. ovrat-j nikov, 6 mufov in 24 parov zapestnic. Nadalje j je nabrala go*pa Tereza Metliko vic od sledeče j gospode: ga. Norberta Ružu'ka 4 krone gg. Jakop j Perhavc in Franjo Valenčič po 3 Kr. Tereza Ur-; baučič, Eliza Gulič, Marija iu Auton Počkaj, Anton 1 Žitko, Viktorija Žbona in Jakob Sotlar po 2 Kr. Ivan Zelene, Jožeta Kranjc, Franja Ipavic, Franjo Valetič, Amalija Golmajer, Dragotin Hrovatin, Katinka Ortič, Ivan Čeme in Vekoslav Kovačič po 1 Kr. obitelj Skrinjar 1 Kr. 20 stot. Franjo Počkaj 80 stot.
Za Trst. Davčni odsek zbornice poslancev na Dunaju je vsprejel resolucijo, s katero se poživlja vlada, naj čim preje predloži zbornici predlogo, ki bode določala, da so v Trstu za 20 let oproščene davka vsa p r e z i d a v a n j a, potrebna iz prometnih in zdravstvenih o z i r o v.
Na c. kr. obrtni šoli v Trstu so predsiuočnem slovesno otvorili elektro-tehniški oddelek. Slavnogti so prisostvovali: c. kr. uamestuik vitez Rinaldini, župan dr. Pitteri, zastopniki trgovinske zabornice tržaške, dež. šolskega odbora in drugih intereso-vanih korporacij. Otvoritveni govor je izustil ravnatelj vitez H e s k y. — Novi oddelek ima vse aparate, ki jih zahteva moderna elektro-tehnika, tudi aparate za produkcijo pliua acetilena. Prostori so razsvetljeni električno lučjo.
Popravek V poročilu g. posl. D o 11 e n z a (izdanje za četrtek) se je v tretji vrsti urinila
pomota. V poročilu se cjta namreč : .....sem
priporočal, da se napravi tudi na Greti pri Barkovljah tak izvirek . . . glasiti pa se mora „na Greti pri Š k r 1 i h".
Nesreča ali zločin?! Ne le v sv. Križu, ampak tudi po vsej okolici in v mestu je napravila grozen utis srca pretresujoča žaloigra, ki se je dogodila na širnem morju minole srede. Danes doznajemo o tej nesreči (ali pa zločinu): trupla onih treh nesrečnih Križauov še niso našli vzlic vsemu trudu parnikov pomorske vlade, pač pa so našli njih barko tam v pristanišču „Gruaro" (menda onkraj Gradeža).
Ves dogodek je še vedno zakrit v temo, tako, da ni možno govoriti o dejstvih, ampak le o slutnjah in kombinacijah, ki si jih snuje ljudstvo. Splošno menenje v Križu je to, daje na morju piišlo do kacega prepira radi mrež med našimi ribiči in Čijožoti. To meiienje ljudstva se opira posebno na dejstvo, da se dogaja večkrat, vsako leto, da italijanski ribiči pokradejo mreže našim ribičem. Tako se je dogodilo letos, kajti našim ribičem je zmanjkalo povsem novih mrež. Kaj tacega — tako sodi ljudstvo — se je najbrže dogodilo tudi nesrečne minole srede. Ljudstvo noče verjeti v kako nesrečo, ker ni bilo ui vetra ni megle. Saj hodijo naši ljudje na morjs v stokrat neugodnejem vremenu. Ia pomisliti treba tudi, da so bili ponesrečenci najbolji in uajizskušeneji ribiči v vie vasi. —
Poai tir nega torej ne vemo ie ničesar e tem groznem dogodka. Le par besed ie naj spregovorimo o poročilih, ki nam prihajajo is tv. Krila o ■tisa, ki ga je napravil ta dogodek na ljadatvo. Prvi (Im je došel v Križ okolo 7. nre zvečer, da so Čijožoti dovedli v Devin mrtvo truplo nekega križana. Hipoma je bila vsa vas po koncu. Ljudje so kakor zmešani bežali po ulicah in hiiab, jok in etok sta se razlegala po vasi. Jokali so cel6 si-volasi možje. Ali takrat ljudstvo ni Se slutilo o vsem obsegu nesreče. Potem pa, ko se je raznesel glas, da se pogrešajo še drugi trije možje in ko je ljudstvo jelo ugibati, kaj s« je dogodilo na morju, vršili so se pa neopisni prizori. Žival bi moral biti, ki ne bi se jokal. Razume se ob sebi, da dd onega hl^a, ko se je raznesel glas o tem groznem dogodku, živa duša ni mislila več na delo. Vse je zbegano, zmešano in izven sobe; to pa tem bolj, ker so bili ponesrečeni — kakor smo ie sporočili — obče priljubljeni in spoštovani po vsej vasi.
0 poslednjem krvavem dogodku v Škednju.
Našim čč. čitateljem je izvestno še v spominu, da so nekega jutra koucem oktobra meseca na vse zgodaj našli v Škednju livarja Florjana Schalleck-a smrtno ranjenega ter da so zaprli njegovega prijatelja Antona Zappala, ki je bil na sumu, da je zabodel Schallecka. Sedaj doznajemo, daje Schal-le k kljubu smrtni rani ozdravel ter že ostavit bolnišnico. Te dni se vrne na avoj dom, na Dunaj. Bazprava proti Zappalu bode bržkone prihodnjega januvarja meseca.
Straino hudodelstvo. Te dni je Dunajski krvnik 8eyfried obesil v Dolnji Tuzli (Bosna) kmetico Stano Mičičevo in nje ljubimca Jusufa Kara-mujiča. Oba sta bila na smrt obsojena zaradi tega-le hudodelstva: Stana Mičičeva je bila jako lahkomiselna in skrajno nenravnega vedenja. Zbok tega porajali so ie večni prepiri z njenim možem. Da bi pa mogla svobodno ugajati svoje strasti, skleuila je umoriti svojega moža. Pridobila si je za svoj načrt Jusufa, in ž njegovo pomočjo je za-vratno umorila svojega zakonskega moža. Oba sta potem razkosala truplo umorjenega in vrgla kose pvašičftm v hvano! Ostanke sta zagrebla t vrtu. Jusufu je ta zverska ženska plačala nagrado 12 gld. Toda oblasti s> pričele preiskavati, kam je izginil Mičič in našle ho toliko dokazov za krivnjo Staue, da je slednjič priznala svoje hudodelstvo.
Lov na medveda. £z Delnic pri Reki poročajo : Minolega ponedeljka je logar Petranovid, v službi posestnika dra. Bakarčiča, opazil blizu Delnic v gozdu sled velikega medveda. Malo pozneje je zagledal kosmatinca, ki se je vračal v svoj brltg, ne da bi bil opazil logarja. Petranovic se je vrnil v Delnice ter prijavil svojemu gospodarju, kar je videl. Ker pa je bil le-ta zadržan, pooblastil je svojega logarja, da gre na medveda. Petranovid je odšel se svojim bratom. Lovca sta našla medveda še v brlogu. Ko je zver zagledala lovca, udarila je proti njima, toda par dobro pomerjeuih strelov jo je zgrudilo na tla. Ubiti kosmatinec je 1-80 m. dolg in tehta 330 kg.
Odgovor Milanu. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, da je bil letos v Parizu p r o t i m a-djar»ki shod slovanske mladeži. Zasnovatelji tega shoda so sestavili posebno brošuro in so jo doposlali tudi razkralju Milanu. Ker pa je Milan velik prijatelj Madjarov — kdo ne ve, zakaj?! — je seveda odklonil ono brošuro in pridodal Še nekoliko lekcije slovanski mladini v Parizu. Sedaj pa je dobil nastopni odgovor: „Monseigneur I
V Parizu učeča se visokošolska mladina srbska je čitala Vaše pismo žalostjo napolnjenim svcem. V tem pismu, v katerem nam vračate do-poslano Vam brošuro, blagovolili ste nam prijaviti, da se ne morete spuščati v nikako občevanje z srbsko-romunsko-češko-slovaško mladino v Parizu. Vi obsojate shod, ki se je vršil dne 11. julija pod predsedništvom bivšega ministra Florensa in označujete istega kakor politiško demonstracijo, kakor utikanje v notranje stvari sosednjega naroda in označujete po nas povdarjano idejo kakor iluzijo itd. Srbska mladina v Parizu si dovoljuje odgovoriti na to, da ni imel nikakega politiškega značaja shod, ki smo ga priredili v družbi z romun-sko-češko-slovaško mladino; ves shod je bil le protest proti napadu, ki so ga naperili Madjari
as neusmiljen način proti gori označenim tress narodnostim, poeebno pa proti najsvetejšim čutilom srbskega naroda in proti njega tradicijam.
de manje se d4 naš nastep označiti kaker o tikanj« v notranje stvsri sosednjega nareda; naš jedini namen — kakor je tndi razvidne is sklenjene resolucije — je kil ta, da bi dosefli, da bi bili nali bratje, iiveči na Ogerskem, deleini jednakih pravic in da bi se jednakopravnost raztegnila tudi na naše brate, živeče v Bosni in Hercegovini. S tem smo ie odzvali le dolžnosti, ki nam bode sveta vsikdsr. Čntstvo duševnega in krvnega sorodstva z našimi brati, živečimi izven mej nale domovine, nas je prisilila, da smo dali izraza tej ideji. Te ideje, gospod grof, ni možno označiti kakor iluzijo, ako nočemo žaliti najsvetejših čutil srbskega naroda. Podpisatelji tega pisma zago-tovljajo konečno svojo lojalnost do dinaetije ter da se hočejo držati tradicij iste".
Zlobni jeziki govori, da si monieignenr Milan ni vzel posebno k srcu tega odgovora.
Sodnijsko. Predvčerajšnjem je dobil S4letni težak Karol Fobec iz Trita zaradi težkega telesnega poškodovanja 4 mesece težke ječe. Ranil je bil v prepiru mizarja Frana Delmestra.
ailetni čevljar Ivan Putar s Prošeka je ob-Bojen zaradi razžaljenja javnega ftinkcijonaija na 2)4 meseca težke ječe.
231etni težak Fran Tranger is Trsta je dobil zaradi javnega naeilatva in žaljenja stražarjev iest mesecev težke ječe.
Koledar. Danes (19.): + K vatre. Nemezij, mučenec. — Jutri (20-): IV. adventna nedelja. Liberat, mučenec. — V ponedeljek (21.): Tomaž, apostol; Glieerij, muč. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 40 min., zaide ob 4. uri 15 min. — Topleta včeraj: ob 7. uri zjutraj 3'B stop., ob 3 pop. 6 stop. G.
Najnovejše vesti*
Trst 18. Gledč dogodka na morju, oziroma tajnostne smrti onih štirih Križanov, so odredile obla ti, da morajo biti oblastim na razpolago vse one Čožotske ribiške barko, ki so bile v Trstu onega kritičnega dne.
Duna) 18, Njegovo Veličanstvo je vsprejelo danes v avdijenciji deželnega glavarja goriško-gradiščanskega, grofa Frana Coroninija.
Dunaj 18. Predvčerajšnjem je tu umrl v Trst n znani, vpokojeni polkovnik Alojzij vitez D esc o v i c h d' Oltra. Pokojniku je bilo 58 let.
Dunaj 18 Zbornica poslancev je vsprejela naslov .centrala* proračuni ministerstva za nauk in bogočastje in je pričela razpravo o naslovu „bogočastje*.
Dunaj 18. „Wiener Zeitung* prijavlja vspeb predvčerajšnje eukete železniškega ministerstva radi premera!)« tarifov za promet z žitom z Rusijo. O tem s« bodo posvetovala železniško in druga prizadeta ministerstva.
London 17 O dana^nj^m potresu bila v Herefordii r>-»šk idovana kuredralk*, k"lodvor in druga poslopje .T^lna žmia je umrla od strahu.
Bombay 17. Oosedsi jp obolelo »h ktisrl 1511 oseb, umrlo pa 1094. Prebivalstvo se pa brani prijavljati oblastim slučaje bolezni. Domačini bež6. 200.000 os'-h je ostavilo mesto.
440	▼ Herpelje, Divače, Dunaj Pnlj in Rovinj.
7.80 a t Herpalj« (i« «d llarpeij brsovUk v P«|j, Diraio, ne Dunaj, t Baljak.) Lokalni Tlak eb praiaikik 8.80 papal. ▼ Diva«*.
DOHOD:
8.06 predp. is Ljubljana, Dirait. Harpelj. 8.50 , ii Pnlj a. Rovinja. 11.15 „ is Hnrran, L»ublja-i«, Dunaia. 7.8» p«p*l- ia Pulja, Ljubljana, Deaaja.' 8.45 , brzovlak is Palja, i avinja, Dunaja, Beljaka Ljubljana, Lokalni vlak ab praitnikih: 6.S5 papol. is Divačo.
6) Jaina ieleanlo« (Postaja ju-2uo žarnice.) Od dni 1. oktobra 18M. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, z vez« z Reko.
8.95 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— . omnibua vNabreiino, Videm. Benetke in Verono.
9.55	„ poštni vlak na Dunaj, ivbzh a 1'csto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibua v Korinin.
4.40 „ omnibuB v Nabrežino, Videm, Rim. 6.90 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dnnaj. sveta s Pošto, Rake 8*05 „ brzovlak v nabrežino, Videm, Rim. 8.45 i, mešani vlak v Nabrežino, Vidom, Riui. 10.— „ mešani vlak do Murzzusclilaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz AliirzzuschlHga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.85 „ brzovlak iz Kormina, 8.25 „ brzovlak i Dunaja. 10.90 „ poštni vlak s Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.20 „ omnibuH i? Rima, Benetk, NabreJine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja. *
7.36 „ omnibua iz V«rone, Kormina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vid jia, Nabreiine;-
8.56	„ brsovlak z Dnnaj a sveza z Reko.
Narodnjakinje I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in poštena vago ter se priporočam z vso
ud a n ostjo
Vekoalav GrebenOa
Spodaj podpisani, raznašnlec našega lista, ki je zajeduo urar, priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani	Friderik Co\ja,
vratar hiše št. 8 ulica Soliturio
*s&bbs*'sb
iEn-!§2SBSia
j«
Razpis služeb.
i
Lj Z novim letom izprazni se pr
1 banki „Slaviji"
m
m m
Ljj]	k;r "ii'0 v službenina uoloću p<» dogovora.
M	If. tl-.ktrtiiije na jedno teli mest ulože osj
i-Jil	sv' je s i-nliijami podprte prošnje do 31.
.	dne decambra t. I. pri
ijji
Trgovinske brzojavke lam veitl.
jaaimpblta. Pšomo« jBHon—■— —•— t-BPtivB ?a spomlad 189« «.20 do »21 Oves za spomlad 5'92—5'94. Hi 7a »pomlad 6.82—6.84. Koruza zu maj-juni 1897. 3.92 3.94 P4i>iit«». iio«R (Ifl 7" kil. f, 8 20 8 25 Oli 79 k, o. 8,30—8 35.. o.l hO kil. l. 8 35—8-40 od Si. ki» f. 8*40
845 , ■>.! S« kil. for. --!«;'ni«n «'10—8 —
proso 5'66- 6'10.
Pšunioa: Slabe ponudbo in omejeno povpraštvaaj«. Trg Htalcn, Prodaja 15000 mel. atot., 5 nf. dražje. Vreme: mlačno.
Prasra. Neralmimni sladkcr f»r. 11 95, norvmbar* daaombor 11 97 zopet mlačno.
Pi»k» C»ntrilu^&l noti, pontRfljiie v Trni * oftrino noti odpoSilj»t«v preoa.j f, 8325 — •— Couoanit 34 60—.—Ootvorni'flS'SO'—'-. V glavah Hodih »7 — -•— ITarrn, K nn H»nto» (fond rtwf>rus;*' december 59'50 a a april 60 25. atalno.
Oa^^tTj;. tiifos n»t»»'Rg»> ' decerahnr 49.— k za mar« 1H97. f. 50.—, september 51,— mirno.
t>mj»aft||Akai bora« 18. decembra Dttt
DržuTui doij; v papirju n „ t srebru ivatrijika r«nta v zlatu „ „ f kroni.h
Kreditne akcije . , , Londou 10 Lat. . . . Napoleoni ... 20 inark ir>«» .».,1
|TČeraj 101.25 101-45 123.15 100.75 372 2& 121).— 9.54 V, 11.78 45.50
danes
101.25 101 55 123.20 100.7r. 372.75 1 lil 95 9.54'/, 11 77 44 4H
ANTON Z/GOd
Mvec v Trstu, ulica Stadion št. 1 (vMilji Zifta)
se priporoča najlopše glavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave.
Dr. Rose balzam
/a ielodeo
iz lekarne
B. FRAGNERJA V PRAG.I
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, piebavljanjo po-apešujočega in milo odvajajočega učinka.
ZELEZN1SKI VOZNI RED.
a) Driavna ieleznioa. (PoBtaja pri sv. Andreju Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
0.30 predp. t Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj
S
varilo I Vsi deli anbalažo
ponovauo varstveno znamko:__ GLAVNA ZALOGA
lekarna i FRA6NERJA pri „črnem orlu"
Pra^a, na Mali Strani, ogelj Spomorjeve ulice.
Velika steklenica 1 gl., mala 5D kr., po pošti 10 kr. več.
Po po&ti razpošilja se vsak flan. Zaloga v a v s t r o-o g e r s k i h lekarnah.
Lastnik k«nsorcii lista .EdinMtf*. Izdavatelj in edgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna t)»l«nc v Trat«.