Pravilna odmera dohodnine je uspeh dela davčnih komisij
Sestavljanje predlogov višine davčne osnove, ki so jih izdelale krajevne davčne komisije, je bilo končano kot ie znano proti koncu pretekJega leta \z-vršena je bila tudi kontrola sestavljenih predlogov po okrajni davčni Komisiji. ki je inorala največ ča.sa in dela posvetiti predvsem tistim krajevnitn Ijudskim od-borom, katerih davčne komisije so bile neobjektivne in pristranske, tam, kjer so se v nje vrinili večji kmetje, ki jirn je bil cilj, večiim kmetom osnove zni-žati, manjšim pa zvišati Okrajna davčna komisija je s svojo kontrolo te napake popravila in tako izvedla pravilno diie-renciacijo.
Ko jc bilo to končano. so se vršili množični sestanki davčnili zavezancev, ria katerih je biia davčna osnova defi-nitivno določena. Na teh sestankih so večji kmetje zopet poskušali znižati davčne osnove. Podkupili in nahujskali so k temu še manjše kmete. Na sestanku v Gajevcih je na vse načine skušal raz-biti sestanek večji kmet Pukšič tcr ne-kaj njemu podobnih, kar jim pa seveda ni uspelo. Slab sestanek je bil tudi v Juršincih, dobro izveden pa v Orajeni.
Pred kratkim je bila   lzvedena   prva
odinera po nižii lestvici (vezane cene), ki je pokazala gotovo razliko med akon-tacijami in to odmero. Večja razlika pa bo nastala ob drugi odineri po višji lestvici (prosti trg). Krajevni ljudski odbori so prejeli posebne obrazce, na katerih bi naj davčni zavezanci opravi-čili svoje tržne viške. To je bilo precej slabo lzvedeno v nekaterih krajevnih ljudskih odbonh: Pobrežje, Marjeta na Dravskem polju, Stojnci, Brezovci, Jur-šinci, Levanjci, Pleterje in drugi — to-rej najboljši kraji. drugod pa sploh nič kot n pr. v Slovenji vasi, ki je vrnila obrazce brez podpisa predsednika kra-jevnega ljudskega odbora in davčne ko-inisije. Vsled tega bo uvedena kontrola in šele potem izdelana tudi druga od-mera, tako da bo tudi špekularitom dc-bro izračunan davek. Slednje velja za one, ki svojih obvez niso izpolnili in so gotove pridelke prodali na prostem trgu. Sedaj bodo morali poseči precej globoko v žep, ker so se pri odmeri upoštevale tudi cene prostega trga, razen tega pa po progresivni lestvici. 20 odstotkov višji davek imajo tudi tisti večji in sred-nji kmetje, ki se okoriščajo s tujo de-lovno silo.                                         DF.