ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER *
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XL. — LETO XL.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), FEBRUARY 4, 1957
ŠTEVILKA (NUMBER) 24
Novi grobovi
Mary rolih
Po dve leti trajajoči bolezni je umrla v Euclid-Glenville bolnišnici Mary Rolih, rojena Sircel, stara 55 let, stanujoča na 15820 Huntmere Ave. Doma je bila iz vasi Celje, fara Prem na Primorskem, kjer zapušča dva brata in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 37 let. Bila je članica društva Mir št. 142 S.N.P.J., krožka št. 1 Prog. Slovenk in podr. št. 18 S.Ž.Z.
Tukaj zapušča soproga Antona, doma iz vasi Narin, fara Kopana na Primorskem, dva sinova, Frank in Stanley Babrudar v Denver, Colo., štiri vnuke, brata v Montani, in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj °b 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih. +
joseph ostanek
Na svojemu domu je umrl po sedem let trajajoči bolezni Joseph Ostanek, star 75 let, stanujoč na 21031 Westport Ave. Doma je bil iz fare Št. Vid, odkoder je prišel v Ameriko pred 56 leti. Bil je član podr. št. 3 S.M.Z. Delal je 35 let pri Willard Storage battery Co., zadnjih šest let pa Je bil upokojen. Žena Mary je Umrla leta 1944. Družina je dolgo let živela na 684 E. 159 St.
Tukaj zapušča štiri otroke: ■Mrs. Mary Turman, Frank, Mrs. Ann Mottolo in Mrs. Grace Sech-Uick, osem vnukov in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30 uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder
*>ocoj ob sedmih.
+
John hrovatin
Po mučni bolezni je umrl v St. Alexis bolnišnici John Hro-Vatin, star 75 let, stanujoč na 14914 Hale Ave. Doma je bil Št. Petra na Krasu pri Postojni, kjer zapušča brata Mihaela m več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 50 let. Bil je član društva Cleveland št. 126 S.N.P.J.
društva Slovenec št. 1 S.D.Z. Pri kateremu je bil ustanovni član. Zadnjih 10 let je bil upokojen, preje pa je delal 35 let pri Cleveland Illuminating Co. Žena Jennie, rojena Žlindra je ^mirla leta 1952, hči Jennie pa leta 1935.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Jo-fiephine Comenshek, dve vnukinji, brata Lawrence in več sodnikov. Pogreb se vrši v torek 2 Jutra j ob 8.45 uri iz pogrebnega ^voda Joseph Žele in sinovi, e. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato
fta Pokopališče Calvary. *
**ati umrla
Poznana Mrs. Anna Prince iz 18620 Neff Rd. je prejela iz va-Sl Ročinj pri Kanalu žalostno ^est> da ji je dne 24. januarja • 1- umrla ljubljena mama Neža abec. Umrla je po dolgi bolezni j starosti 75 let. Tu zapušča po-eS hčere tudi sestro Mrs. Fran-es Križnik na e. 160 St. in več
Cela vrsta nesreč v zraku; 20 ljudi ubitih v New Yorku
Nekaj trenotkov po svojem dvigu na letališču La Guardia v New Yorku se je ponesrečilo veliko potniško letalo družbe Northeast Airlines, ki je bilo namenjeno v Miami v Floridi. Nesreča se je zgodila v petek malo po šesti uri zvečer. Ubitih je bilo 20 ljudi, 81 jih je dobilo poškodbe, nekateri od teh zelo resne in jim utegnejo pod leči.
Vseh ljudi v letalu je bilo 101, +—-
med njimi nekaj malih otrok v naročju.
Omenjena družba ni ifnela v vseh letih svojega obstoja niti ene resne nesreče. Kaj je bil vzrok tej nesreči, je zagonetka. Preiskavo vodijo državne in federalne oblasti, ki so odgovorne za varnost civilnega letalstva. Ena domneva je ta, da je led zamašil gotove odprtine za prihod zraka k motorjem, kar da je zmanjšalo njihovo zmogljivost. To se ujema s tem, kar pripoveduje pilot letala, ki je ostal živ. On pravi, da je imel težave z letalom že po prvi minuti v zraku- Letalo je začelo omahovati in vsi njegovi napori, da bi ga pripravil do vzleta v višino, so bili zaman.
Letalo je kolebnilo na levo in padlo na zemljo. Trenotek nato so ga objeli plameni.
Polet se je začel kljub zelo slabemu vremenu, to po nekaj urah odlašanja, potem ko je bilo letalo odpeljano v hangaro, da se je otajal led na krilih. Mnogi potniki so bili zaskrbljeni in so omahovali, ali naj potujejo ali ne, ko pa je letalo odletelo, so bili vsi na svojih sedežih. Zunaj je padal sneg in pihal je močan veter.
Sorodniki in prijatelji potnikov so v trenotni histeriji takoj po nesreči trpko obsojali upravo družbe, da zakaj je dovolila, da se je polet začel ob takem vremenu, dejstvo pa je, da se je letalo s potniki dvignilo šele potem, ko je to dovolil zastopnik federalne oblasti za civilno letalstvo.
Še ena nesreča v Califomiji
V Mountain View v Califomiji se je istotako v petek ponesrečilo vojaško lovsko letalo tipa Thun-derjet, ki je treščilo na zemljo sredi gosto naseljenega mestnega okrožja. Pilot letala je bil ubit. To je bila že druga podobna nesreča v Califomiji v teku dveh dni. Prva se je pripetila v kraju Van Nys.
Letalo je treščilo na dom trgovca z železnino Les Wright. Njegova žena je odskočila od okna in si pri tem nekoliko ranila nogo, medtem ko drugih žrtev ni bilo, kar je smatati skoraj za čudež, kajti opaziti je bilo manjšo škodo na kakih 25 domovih in deli razbitega letala so bili raztreseni v razdalji štirih uličnih blokov.
Letalo je prišlo z vojaškega oporišča letalske sile v Arizoni in je imelo pristati na bližnji postaji mornariškega letalstva. Nesreča se je pripetila komaj dva bloka od poslopja lokalne srednje šole, in je torej malo manjkalo, da se ni ponovila tragedija, kakršna se je dva dni prej zgodila v Van Nysu.
sorodnikov. V starem kraju pa zapušča sina Mirkota, dve sestri in brata v Franciji. Pokojnica je bivala pred leti v Collinwoodu in sicer na E. 160 St. in Waterloo Rd. Bodi ji lahka domača gruda
Radar preprečil nesrečo
Budnosti osobja na letališču v Kansas City, Mo., in pa radarju se imajo zahvaliti trije zdravniki, da so varno pristali, potem ko "so se izgubili v megli in pr-šečem dežju v malem privatnem letalu. Eden od treh zdravnikov je bil pilot letala, ki je skoro zadelo več v okih poslopij v sredini Kansa~ City.
S pomočjo radarja je malo letalo končno pristalo. Imelo je le še tri galone gasolina. Med tem časom je 12 letal na leta-, lišču moralo čakati, predno jim je bilo dano dovoljenje za odlet.
Dvoje "tanker" letal trčilo v zraku
V	St. Lo v Franciji je v zraku trčilo dvoje ameriških vojaških "tanker" letal. Ta letala služijo za to, da v zraku zalagajo z ga-solinom redna vojaška letala, da lahko nadaljujejo s poletom, ne da bi jim bilo treba pristati na zemlji.
Poročilo javlja, da je bilo v koliziji ubitih 11 mož, trije so ranjeni, pet pa je pogrešanih in so najbrže tudi mrtvi.
Tri vojaška letala se ponesrečila
V	soboto so se ponesrečila tri nadaljnja vojaška letala, in sicer sta se dve nesreči pripetili v Califomiji, ena pa v državi Massachusetts. Pilotje vseh treh letal so bili ubiti.
V	San Diegu, Cal., je v zraku eksplodiralo mornariško letalo blizu letalskega vežbališča. Priče so videle, ko je pilot skočil iz letala, a padalo se ni odprlo.
Druga nesreča v Califomiji se se je pripetila, ko je lovsko mornariško letalo na reakcijski pogon v višini kakih 8,000 čevljev treščilo ob stran gore Mount Baldy, ki je ob tem času leta pokrita s snegom.
Nesreča v državi Massachusetts se je pripetila na armad-nem letališču blizu mesta Bedford. Pilot je oči vidno izgubil kontrolo in letalo tipa "Saber-jet" je treščilo na neko hangaro armadnega letališča Hanscom.
NEMŠKI FELDMARŠAL VON PAULUS UMRL
V	Dresdenu v Nemčiji je umrl v starosti 66 let nemški general feldmaršal Friedrich von Paul-us, ki je poveljeval nemški armadi, ki je bila pred Stalingra-dom poražena. Ta bitka se smatra kot ena najbolj odločilnih v celi drugi svetovni vojni.
Von Pulus je kot ruski ujetnik postal vodja propagande proti nacistom in agitiral za sovjetsko Nemčijo. KAVCIJA ZA BEDWELLA
V	Chicagu je sodnik Crowell odločil, da gre Bennie Bedwell, ki je bil osumljen umora sester Grimes, lahko na prosto proti kavciji $20,000. To pomeni, da bo nepismeni pomivač posode, ki je doma iz Tennessee, verjetno kmalu na prostem. Kavcija se namreč določi le v takih primerih, kjer so dokazi o obtožbi umora slabotni.
SAMOMORILSKI NAČRT, KI SE NI OBNESEL
Tajna služba, katere člani imajo odgovornost za varnost ameriških predsednikov, je objavila naslednji nenavadni incident:
Komaj minuto prej, ko naj bi odletelo predsedniško letalo "Columbine," v katerem se je nahajal predsednik Eisenhower, so zastopniki tajne službe opazili, da se nedaleč od letala postopata neki moški in ženska. Oba sta bila revno oblečena.
Prijeli so sumljivo dvojico in pri obeh našli pištole, kakršne imajo radi otroci, ki s takimi pištolami brizgajo vodo. Pri izpraševanju sta izpovedala fantastičen načrt, ki sta ga napravila z namenom', da izvršita samomor, katerega pa je tajna služba s svojo čuječnost-jo prekrižala.
Tik pred odletom letala sta nameravala vihteč pištoli v rokah, planiti proti vratom letala, v trdni veri, da bosta na mestu ustreljena, ker bodo agenti tajne službe prepričani, da hočeta vprizoriti atentat na Eisen-howerja.
Dogodek se je primeril pred letom dni, o njem1 pa se je zvedelo šele sedaj.
STAVKA V LUKI MESTA NEW YORK
V četrtek prošlega tedna so začeli s stavko delavci na čolnih in malih parnikih, ki p*, uvažajo tovor v luki mesta New York, olje, ki je rabljeno kot kurivo, olje, ki je rabljano kot kurivo, začne deliti na karte, ako stavka v nekaj dnevih ne bo izravnana.
BOLEZEN SINČKA KRALJA SAUDA
Tri leta in pol stari sinček arabskega kralja Sauda je bil na osebno priporočilo predsednika Eisenhower j a sprejet v vojaško bolnico Walter Reed v Washing-tonu. Tam so zdravniki dognali, da obolelost dečka, ki je v spremstvu kralja povsod delal zelo simpatičen vtis, ni polio, kakor je bilo poprej poročano, temveč da gre za "cerebral palsy."
ŠEPILOV BOLAN?
Nemški specialist za krvne bolezni dr. Hans Schulten je z letalom odpotoval v Moskvo, kamor je bil poklican radi bolezni neke važne osebnosti pri sovjetski vladi. Trdi se, da je ta oseba
zunanji minister Šepilov.
\
Važna seja
Društvo Slovenske Sokolice št. 442 S.N.P.J. ima nocoj svojo redno sejo v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Članice so prošene, da gotovo pridejo, ker se bo volilo radi iniciative.
V Calif orni j o
Danes se je podala poznana Mrs. Rose Matyasik (Zupančič) iz 15320 Waterloo Rd. v solnčno Californijo. Namenjena je v Santa Ana in Long Beach, kjer namerava ostati par mesecev. Želimo ji prijetno bivanje v toplih krajih in srečen povratek. Na operaciji
Mrs. Jennie Petrick iz 23511 Lakeland Blvd. se nahaja v Eu-clid-Glenville bolnišnici, soba št. 205. Srečno je prestala operacijo. Zahvaljuje se vsem prijateljem za cvetlice, kartice in da rila, ki jih je prejela. Prijatelji in sorodniki ji želijo skorajšnje' ga okrevanja.
IZRAEL ŽE ŠESTIČ POZVAN, DA UMAKNE
SVOJE VOJAŠTVO Z OZEMLJA EGIPTA
JUDJE ŠE VEDNO PRAVIJO,
DA SE NE BODO POKORILI
Izrael, kakor se imenuje judovska država v Palestini, je preteklega oktobra skupno z Angleži in Francozi napadla Egipt. Judje so trdili takrat in še vedno trdijo, da ni Egipt nikoli priznal in še danes ne priznana mej Izraela; da premirje, katerega so izposlovali Združeni narodi leta 1948 in ga je Egipt tudi podpisal, niso Egipčani nikoli spoštovali, temveč skozi vsa leta od takrat dan na dan vpada-li preko meje in pobijali judovske vojake in civiliste.
Položaj je postal nemogoč podv diktatorjem Abdelom Nasser-
jem, pravijo Judje dalje, ker Nasser se je zvezal z Rusijo, ki je Egiptu dala najmodernejša vojaška letala in druga orožja, medtem ko Izraelu ni bilo nikjer mogoče kupiti orožja, tudi v Ameriki ne. Nasser se je zvezal drugimi arabskimi državami na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ki sovražijo Jude in so se zakleli, da ne bodo mirovali, dokler ne bodo vseh Judov z državo Izrael vred pometli v morje.
Takšen je položaj in takšno je ozadje še vedno nesrešene krize odnosih med Egiptom in judovsko državo Izrael, s katerim s bavijo Združeni narodi v New Yorku, ki so ukazali konec sovražnostim v Egiptu in da se morajo Angleži, Francozi in Judje umakniti z egiptovskega ozemlja.
devna resolucija je bila sprejeta s 74 glasovi proti 2. Proti sta glasovali Izrael in Francija. Glasovanja se nista udeležili Luksemburg in Nizozemska, odsotni pa sta bili delegaciji Madžarske in Južno-afriške zveze.
Zaeno z resolucijo, ki zahteva judovski umik, je bila sprejeta še ena resolucija, katero je predložila Amerika. Po tej resoluciji, naj bi se med egiptovske in judovske vojaške sile na meji postavile policijske čete Združenih narodov, kar naj bi bila nekaka
Kaj zahtevajo Judje
Angleži in Francozi so ukaz ubogali, ne pa Judje. Argument Judov je ta, da dokler Združeni narodi ne dajo garancije, da bo Egipt njihovo novo državo pustil pri miru; dalje, dokler se judovskim ladjam, ki nikoli niso imele vstopa v Sueški prekop, tudi v tem pogledu ne bo priznala enakopravnost z drugimi narodi, ne bodo umaknili svojega vojaštva s ppstojank na ozkem pasu zemlje, takozvani "Gaza Strip" ob Sredozemskem morju, in pa v pustinji Sinai, ki meji na Sueški prekop ob njegovem južnem koncu. Na tem kraju se namreč nahaja pristaniško mesto Akaba, skozi katerega bi Judje imeli odprto pot na Daljni vzhod skozi Rdeče morje.
Streljanje v pasu Gaza
Koncem minulega tedna je prišlo celo do streljanja med vojaškimi patrolami Izraela in policijskih čet Združenih narodov, ki so v tem primeru bili vojaki svedške narodnosti. Do tega incidenta je prišlo v zemeljskem pasu Gaza. Na srečo pri tem ni bil na nobeni strani nihče ubit ali ranjen.
Judje so priznali, da je njihova patrola zašla 300 čevljev preko črte, katero je določila komisija Združenih narodov in so se opravičili; obenem je judovski poveljnik izrazil obžalovanje, ker je patrola Združenih narodov tako hitro odprla ogenj.
šesta zahteva na Jude, da se umaknejo
Takšen je položaj, s katerim si belijo glave pri Združenih narodih, ki si prizadevajo, da bi se uspostavil isti položaj, kakor je obstojal pred napadom na Egipt.
Prošlo soboto je generalna skupščina Združenih narodov že sestič pozvala državo Izrael, da odpokliče vse svoje vojake iz Gaze in iz pokrajine Sharm E1 Sheikh pri zalivu Akaba na,severni obali Rdečega morja. Toza
Ameriška vlada v zadregi radi Tita
Poročila iz Washingtona javljajo, da je predsednik Eisenhower očitno razočaran, ker je vlada radi vika in krikži, ki so ga dvignili v prvi vrsti katoliški krogi v kongresu in izven kongresa, bila primorana obisk jugoslovanskega predsednika Tita preklicati, oziroma odložiti na kak poznejši čas.
Ko je prišlo poročilo iz Beograda, da Tito pod obstoječimi okoliščinami sploh ne bi maral priti v Ameriko, ni bilo o tem iz Bele hiše ali državnega tajništva podanega nikakega kome-tarja, bilo pa je jasno, da so vladni krogi močno razočarani nad vsem, kar se je zgodilo v tei zvezi. V kako mučnem položaju se nahaja vlada, je dokaz izjava, ki jo je dal predsednik Eisenhower prošlo sredo na tiskovni konferenci. Ko je bilo na konferenci nanj stavljeno vprašanje glede nameravanega obiska od strani Tita in pa glede obiska kralja Sauda iz Arabije, je predsednik z vso resnostjo razlagal, da je njegova dolžnost kot poglavarja države, da sprejme in se razgovarja z glavarjem katere koli tuje države, ki želi priti v Ameriko, ne glede na to, če se on osebno strinja z notranjimi razmerami prizadetih tujih držav. Edino merilo pri takih obiskih je to, ali bi taki obiski in razgovori mogli pomagati Ameriki, da se ohrani mir na svetu.
garancija proti obnovitvi bojev med tema dvema državama.
Ta resolucija je bila sprejeta s 56 glasovi, nasproti ni glasoval nihče, 22 držav pa se glasovanja ni udeležilo.
Malo pred odgodenjem seje Združenih narodov je Izrael sporočil, da kompromisnega načrta ne sprejme, medtem ko je Egipt načrt sprejel pogojno. Pogoj bi bil ta, da bi Egipt sicer pristal na navzočnost vojaštva Združenih narodov na meji v pasu Gaza, ne pa v pokrajini ob zalivu Akaba na Rdečem morju.
Ameriški delegat Cabot Lodge je dvakrat apeliral sa sprejem kompromisnega načrta, potem pa z vso slovesnostjo izjavil, da ne more prerokovati, kakšne bodo posledice, ako se bo Izrael še nadalje zoperstavlja.1 volji Združenih narodov.
Zadnje vesli
Megleno, nekoliko dež ja,, mor-d!a pa tudi snega dobimo. Tako se glasi vremenska napoved za danes in jutri.
Titov obisk bi bil politično važen za Ameriko
Nobenega dvoma ni, da je predsednik želel, da bi Tito prišel v Ameriko kot uradni gost ameriške vlade, kajti ravno v tem času je hotel s tem pokazati, da Amerika podpira stremljenje po neodvisnosti izpod sovjetskega vpliva v vseh satelitskih državah, ne glede na to, da so še vedno komunistične.
V Beogradu je zastopnik zunanjega ministrstva Branko Draškovič prvič odkril, da je med Ameriko in Jugoslavijo ob stojal definiten sporazum, da Tito pride v Ameriko. Ta obisk je preklican, oziroma odložen za kak poznejši čas, radi "razmer in ozračja" v Ameriki, je rekel Draškovič.
V	trgovskem središču mesta Pittsburgh je nastal velik o<*enj, ki je napravil najmanj za milijon dolarjev škode. Ogenj je gasilo pet gasilskih postaj y mestu. 1
Senator Hubert- Humphrey iz Minnesota je podal izjavo, da rte-solucija za Eiscnhowerjevo doktrino v zveznem senatu ne bo sprejeta brez nekaterih popravkov, kakor se je to zgodilo v poslanski zbornici.
Toda senator Humphrey je priznal, da bo tuck senat v jedru Eisenhower ju rtal prosto roko, da rabi svojo razsodnost, kaj naj Amerika stori, da se ustavi sovjetsko prodiranje na Srednjem vzhod«.
Predsednik Eisenhower so je sinoči vrnil iz August« v Georgi-ji nazaj v Washington.
Ampak v Georgiji ni mogel igrati golfa, kakor j® to njegova navada, ker je vreme preieč nagajalo.
V	Romuniji so se včeraj vršile volitve.
Zmagala je seveda z 99-od-stotno večino vladna komunistična lista kandidatov; druge sploh ni bilo.
V	Washingtonu so s« končali razgovori med britanskim obrambnim ministrom Duncan Sandysom in ameriškimi vojaškimi krogi.
Britanski minister je iz,javil, da so bili zaključki razgovorov povoljni.
Redna seja
Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja podr. št. 14 S.Z.Z. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Članico se prosi, da se gotovo udeležijo. Pobiralo se bo tudi asesment.
Dram. zbor Ivan Cankar
Članom dramskega zbora Ivan Cankar se sporoča, da se redna seja vrši v torek zvečer ob 8. uri v sobi št. 3, staro poslopje, Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Seja je važna in prosi se vse, da &e gotovo udeležite. Po seji bo prigrizek.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST"
4. februarja 1957
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto) ______________________________________________
Bor Six Months — (Za šest mesecev) ________________________________________
For Three Months — (Za tri mesece) ______________________________________
....$10.00
_____ 6.00
_____ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemska države):
For One Year —■ (Za eno leto) __________________________________
For Six Months — (Za šest mesecev) ......................
For Three Months — (Za tri mesece) ________.......____...
$12.00 .. 7.00 .. 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Ali lahko življenje podaljšamo in smrt od-godimo — Drame v operacijskih dvoranah
104
PROTESTI PROTI TITU
V Saudi Arabiji ni dovoljena nobena drug^a vera, kakor mohamedanska. Kadar se pripadniki drugih veroizpovedi nahajajo v Arabiji, morajo enostavno pozabiti to svojo versko pripadnost. Celo tisti Araerikanci, ki bivajo začasno v Arabiji kot uradniki, inženirji ali delavci petro-lejske družbe Arabian American Oil Co., niso izjema. Kakor je izjavil new-yorški župan Wagner, ko je pojasnil bojkot; mestne občine ob priliki, ko se je kralj Saud za en dan ustavil v New Yorku, je Saudi Arabija proti-judov-ska, proti-katoliška in proti-krščanska vobce. Omenilo se je tudi, da je Arabija ena izmed malega števila držav na svetu, kjer še vedno do neke meje obstoja telesno suženjstvo.
Vendar je bil sprejem arabskega kralja v New Yorku uradno bojkotiran v prvi vrsti radi Judov, katerih je u New Yorku zelo veliko in imajo tudi velik vpliy, v trgovskem in seveda tudi v političnem življenju mesta. Katoličani v mestu New York kot taki proti kralju Saudu niso protestirali, čeprav jih mora biti tam vsaj toliko kot Judov, če ne morda več, če pomislimo, koliko je tam na primer Italijanov, pa tudi Ircev, da omenimo le dve najbolj znani katoliški narodnosti v babilonski mešanici narodnosti, ki bivajo v New Yorku.
Nasprotno so bili ameriški katoličani tisti, ki so s svojo agitacijo dvignili največji vršče, ko je vlada v Washing-toriu objavila, da je povabila, oziroma, da namerava povabiti v Ameriko državnega poglavarja Jugoslavije predsednika Tita. Najprvo so se oglasili Knights of Columbus, vo dilna organizacija katoliških lajikov v Ameriki. To je bil signal. Skoraj avtomatično je sledil odmev v kongresu Združenih držav, to se pravi v poslanski zbornici. Tam se je vodja demokratske večine, poslanec McCormack iz države Massachusetts postavil na čelo gibanju, da naj s3 se stavi peticija, katero naj bi podpisalo čira več članov po-' slanske zbornice, nakar naj bi se peticija poslala v Belo hišo s prostestom proti obisku Tita v Ameriki kot gost ameriške vlade. V tej zvezi s® je najbolj prominentno omenjalo, da je bil kardinal Stepinac v Jugoslaviji svoj čas obtožen in obsojen /zapor, in oživel se je mimogrede tudi incident, v katerem je bilo neko ameriško letalo v letih hladne vojne, to pred prelomom med Beogradom in Moskvo, sestreljeno nad ozemljem Jugoslavije, zgodilo se je to v Sloveniji na Gorenjskem, pri čemer je več ameriških armadnih letalcev prišlo ob življenje.
Kolikor je znano v javnosti, z dotično peticijo na Eisenhower j a ni prišlo daleč, vsaj Eisenhowerju ni bila nikoli izročena. Za te je poskrbel Eisenhower sam, ki je v svoji izjavi na tiskovni konferenci prošlo sredo v nekaj resnih besedah pojasnil mučnost, v katero taki protesti spravljajo vlado pri vodstvu zunanjepalitičnih poslov in opozoril, da je njegova dolžnost kot poglavarja ameriške republike, da se razgovarja tudi s predstavniki takih držav, katerih notranji družbeni red je drugačen od ameriškega, ne pa samo, s takimi, ki mislijo tako, kakor mi in katerih družbeni' red nanj kot Amerikancem ugaja.
Protesti proti Titu v kongresu in zunaj kongresa pa so imeli zaželjeni cilj. Jugoslovanska vlada je sama objavila, da predsednik Tito pod takimi okoliščinami ne želi priti in da ne bo prišel v Ameriko. Kolikor mi razumemo sentiment Jugoslovanov, v tem gotovo vsi soglašajo s Titom. Kajti Jugoslovani so ponesni ljudje in Č3 bi Tito še v Ameriko, bi to storil, v prvi vrsti kot poglavar države, ki bi kot tak zastopal vse Jugoslovane. Tito je seveda komunist, ampak je tudi nacijonalist, kakor je nacijalonalen j ugoslovanski kom unizem.
Če pogledamo imenik demokratskih politikov v ameriških severnih državah, bomo tam našli zelo veliko irskih imen. Irci so seveda katoličani. V tem slučaju, so se ti politiki irskejfa porekla skopali nad Eisenhowerja v dvojni v'ogi—kot katoličani in kot demokrati. Pctegntli pa so za seboj tudi demokrate katoličane, ki niso irskega porekla,
V DOBI MAGIJSKE MEDICINE
Nekoč je bilo to možno samo v mitoloških pripovedkah. Asklepijos je v Homerjevih časih s "čudodelno travo oživil" mnoge mrliče, med njimi tudi Hipolita, Glauka, Likurga in Oriona. V drugih primerih pa to ni bilo možno. Človek je bil žrtev "zlih oči," "demonskih obrazov" in "božje jeze," s katerimi so bili kaznovani grešniki. Ko pa je nastopila smrt in ko se je "življenjski dih preselil v Ha-de£," se je začelo novo "nebesno življenje."
Amuleti, talismani, fetiši, zapiski, molitve, darovanje žrtev, tetoviranje, zganjanje zlih duhov . . . Nič ni moglo pomagati človeku, čigar strah pred smrtjo je bil neizmeren. Človek ni poznal samega sebe, pa tudi ne mnogih naravnih pojavov. Aristotel je menil, da je sedež duše v srcu. Galen je trdil, da so možgani sedež največje "misleče duše," srce sedež strasti, jetra pa pohlepa. Descartes je govoril, da so možgani "božjega porekla." Stari- vzhodni narodi so razlagali voljo in njeno uveljav-ijenje z delom ušes, vtem ko je po mnenju egiptovske medicine "življenje prihajalo skozi desno aho, dih smrti pa skozi levo."
Dolga stotletja je živela na misticizmu sloneča magijska medicina. Brez moči, da bi si pomagal, v bolečinah in strahu za svoje življenje je človek veroval / nevidni svet ter pričakoval ponoči od čudežev in nadnaravnih jil. Od tod izvirajo iz tistih ča-iov tudi najbolj fantastične predstave o neznanem.
Vse to sodi seveda v minulost, kakor sodi tudi mnenje, da pri-ie smrt nenadoma. Nič več tudi ne veljajo trojna vrata, skoz kamera odhaja smrt: prva, ko igasnejo možgani, druga, ko leha utripati srce in tretja, ko nreneha dihanje. Zdaj pa znan-itveniki trdijo, da tudi potem življenjske funkcije ne prenehajo in med takšne sodijo prav irimeri, ki smo jih sami videli.
TOI MINUTE IN POL -VA MEJI ŽIVLJENJA
Bolnika so komaj pripeljali v iperacijsko dvorano. Pokraj nje-jove glave je stal aparat za mestezijo. Kirurška ekipa se je pripravljala na operacijo. Anestetik je začel dajati narkozo, da bolnika pripravil na operacijo, in čez nekaj minut je aparat dokazal, da je srce nehalo utripati, Kako, zakaj? Tega tisti hip lihče ni utegnil vprašati. Anestetik je bil že začel glasno šteti: ina, dve . . .
Dejali bi, da je bila to vrtoglava tekma. Zdravniki še niso )ili obleki steriliziranih plaščev, mask in gumijastih rokavic. Šef drurške ekipe Djani Popovič je lohitel kar tako, kakor je bil isti hip oblečen. Na mizi je ležal mrtev človek. Zamuditi niso smeli niti sekunde. Ko je anestetik naštel do štiri, je kirurg ie stal z nožem nad bolnikom. *ok je bil prekratek—samo tri minute in pol za vse kirurško de-o. Do človeškega srca pa je dol-ja. Normalno potrebuje kirurg za to dobro uro. Zdaj, v tem po-ožaju pa je moral prsni koš odpreti in priti do srca v eni sami ninuti. čas je dragocen, na uro , >a nihče ne more pogledati in meriti časa, zato anestetik glas-lo šteje sekunde. Ko je naštel lo 60, je kirurg že imel srce v 'okah.
Začela se je masaža srca. Našteli so še trideset sekund, toda o življenju še ni bilo ne duha ne sluha; srce je še zmerom mirovalo. šele pri štiridesetih se je nekoliko zganilo, potlej pa je
spet nehalo utripati, se krčiti in širiti. Krči so se prenesli na obraze, sklonjene nad njim. Negotovost je bila mučna, vsi so molčali.
Sto . . . sto deset . . . sto dvajset .. . spet se je srce zganilo, spet je začelo normalno utripati.
Tri minute in pol na meji življenja. Človeka so rešili smrti,, ne da bi bil sploh zvedel za dramo okrog svojega življenja.
SECE JE POČILO . . .
V drugem primeru se je operacija nadaljevala. Eden izmed mlajših kirurgov je operiral srce. Zgodilo pa se je nekaj nepričakovanega—srce je počilo in docela izkrvavelo. Bolnik je ležal na mizi, zapisan smrti. Bil je že modrikast. Na obrazu je bilo že videti mrtvaške lise.
Vest veleva zdravniku, da poskusi v&e, kar more, čeprav je njegovo prizadevanje zaman, pa naj bo še tolikšno. Bilo ni skoraj nobenega upanja, kajti tako imenovana klinična smrt je bila že nastopila. Kirurg je prihitel na pomoč, ker je vedel, da lahko včasih obude človeka tudi iz smrti, ki traja kvečjemu pet do šest minut. Kri je bila odtekla iz telesa in možganske celice so ostale brez "hrane." Če niso poškodovane, bo morda še moč kaj storiti.
"Dajte hitro kri," je vzkliknil kirurg, ki je že šival srce. Dragoceno kri so dajali bolniku pod pritiskom. Liter, dva, tri, štiri . . . Količina je zadostovala s a več nevarnih operacij. Ali bo prelita zaman? Ali bo začelo srce 'nova utripati? Minila je bila že :ela ura nepretrganega masiranja srca—toda brez uspeha, šele po osemdeseti minuti so začutili prvi utrip srca. človeku so vrnili življenje. Ko so ga nesli iz operacijske dvorane, je imel krvni pritisk 110. Njegovo stanje je nilo več kakor dobro. Vendar pa je - čez dva dni umrl. Kaj je bil vzrok njegove smrti?
Življenjski organi možgan, pojasnjuje^ kirurg, so bili že poškodovani. Pomoči ni bilo več.
"Če napravi zdravnik navad-io operacijo z bronastim nožem m povzroči smrt, ga je treba kaznovati, tako da mu odsekajo •oko," tako je bilo zapisano v Hamurabijevam "Zakonu pravi-3e" pred 39 stoletji.
Zdaj zdravnikom ne odsekajo roke, če bolnik umre. Ali to po-neni, da je njihova odgovor-lost manjša?
Pilotova odgovornost je velika. Pilot odgovarja za življenje mnogo večjega števila življenj kakor zdravnik, pa tudi za svoje astno, kirurg pa skrbi samo za .uje življenje. Njegova odgovornost je torej še večja. Mar more jiovek v tem poklicu ravnati drugače, kakor cla stori vse, kar je v njegovih močeh, da reši bolnika, ki leži na njegovih rokah. Poglejmo samo en primer. Navajamo ga prav zato, ker ostanejo drame, ki jih doživljajo kirurgi, zmerom med stenami operacijske dvorane.
"POSVETOVANJE" NAD ODPRTIM PRSNIM KOŠEM
Kirurg ni vedel, kaj storiti, še preden je začel operacijo. Kliniki so dali dve patološki ugotovitvi. Po eni je imel bolnik običajen tumor na glavnem desnem bronhiju, po drugi pa je šlo 'a raka. Tudi ko je kirurg odprl prani koš, slika ni bila jasna. Tumor ali rak ? Na to vprašanje ni bilo lahko odgovoriti. Kaj naj stori kirurg? Ni vseeno, ali bo napravil to ali drugo operacijo. 3e je rak, bo moral bolniku zre-zafci eelo pljučno krilo. Tehnično je eno in drugo lahko, toda pred kirurgom leži mlad človek, ki je takorekoč šele začel živeti.
Zdravniki so odložili instrumente. Bolnik je ležal na mizi z odprtim košem. Poklicali so še interniste. Namesto dela se je začelo posvetovanje. Čez eno uro še ni bilo nobenega sklepa. Bolnik pa je ležal narkotiziran in čakal. V nevarnosti ni bil. Bolje je, da čaka, kakor da bi bilo njegovo življenje ogroženo. Celi dve uri je trajalo "posvetovanje" nad bolnikom z odprtim prsnim košem. Do zanesljivega sklepa pa niso prišli.
Nazadnje se je kirurg odločil sam za plastiko bronhija, da bi rešil pljučno krilo. Če gre za tumor, bo stvar v redu, če pa je rak, se bo nadaljevala druga operacija.
Ko je izrezal tumor in ga pregledal, se je pokazalo, da je imel prav. šlo je res samo za tumor.
Kirurg je ravnal v tem primeru po svoji vesti. Operirani bolnik je odšel domov prepričan, da je bila operacija zelo lahka, kakor mu je rekel kirurg. Kar pa je kirurg prestal, je ostalo neizrečeno, v njem. Morda se bodo zdravniki te bolnišnice'jezili, da pišem o tem, toda zakaj ne bi povedal resnice, tem bolj, ker sami zmerom o tem molče.
"KIRURGIJA JE PREPROSTA, TODA ..."
Na koncu poslušajmo, kaj pravi o teh primerih dr. Popovič:
"Kirurgija je zelo napredovala. Ni področja, na katero ne bi bila posegla. V tem je treba poudariti, da kirurgija ni več "žongliranje" in da spretnost ni v tehniki, ki jo je bolj ali manj lahko obvladati, marveč v poznavanju vseh biokemijskih in fizioloških pojavov in procesov, ki povzročijo bolezen na organizmu pred operacijo, med njo in po njej. To pomeni, da brez poznavanja fiziopatologije ni dobre Jururgije. To pa je prav najvažnejše vprašanje, s katerim se mora ukvarjati sodobna kirurgija.
Zakaj n. pr. temu ali onemu bolniku odpove srce že v začetku anestezije, čeprav so vse pi-ejšnje preiskave pokazale, da je povsem normalno. Zakaj pride po uspešni operaciji jeter nenadoma do zastoja vseh njihovih funkcij?
Bolnikov organizem je med operacijo izpostavljen raznim 'udarcem,' ki jih mora kirurg poznati, če hoče imeti zanesljivo roko. In še nekaj: pred vsako operacijo je treba spraviti bolnikov organizem v normalno fiziološko stanje, to se pravi dati mu čim močnejšo kondici-jo, kajti v nasprotnem primeru je operacija za oboleli organizem breme, ki lahko povzroči 3mrt. Čim -bolje je bolnik pripravljen, tem manj bo reakcij n udarcev. V tej zvezi so še nekatere nepojasnjene stvari, na katere bo treba šele dobiti odgovor.
Nepričakovani udarci so včasih takšni, da nenadoma nastopi smrt, pred katero je težko obvarovati. bolnika, kakor smb videli. Lahko pa upamo, da bo manost tako daleč napredova-a, da bo moč vse to predvideti :n podaljšati človeško življenje."	—R. L.
V SLOVENSKI ISTRI PROPADA 3000 HA PRVOVRSTNE ZEMLJE
OBEŠENA RADI VSTAJE
V bližini romunske meje je bila usmrčena na vislicah, kakor poročajo iz Budimpešte, 20 let stara Ersebet Manyi, ki je bila obtožena in obsojena na smrt, ker je agitirala za vstajo proti sedanji madžarski vladi.
Na področju koprske poslovne zveze, ki zajema občine Koper, Izola in Piran, je bilo konec lanskega leta kakih 120,000 oljk, 80,000 češenj, 30,000 smokev, 25,000 hrušk, 14,000 breskev in 31,000 drugih sadnih dreves ter 2730 ha vinogradov z okrog 13 milijoni trt. Na tem področju so velike možnosti za gospodarski napredek, toda spremembe, ki so nastale v teh krajih v zadnjih dveh letih, zelo slabo vplivajo na kmetijsko proizvodnjo. Struktura prebivalstva se v Slovenski Istri z razvojem industrije močno spreminja in tudi izselitev italijanskih kmetov, ki so zapustili okrog 3000 ha prvovrstne obdelovalne zemlje v obalnem pasu je zahtevala, da se je precej kmečkih delavcev naselilo v obalnem pasu. Tako se je delovna sila na vasi zmanjšala, a vrzeli niso nadomestili z ustrezno mehanizacijo.
Novi kmetovalci so prevzeli zemljo optantov, medtem ko pravni status teh zemljišč ni urejen. To je resna ovira za širše ukrepe za obnovo in racionalno obdelavo tega rodovitnega področja, na katerem so neomejene možnosti za ustanavljanje skupnih kmetijskih p o s e -stev, ki bi mnogo prispevala k hitrejšemu napredku in k uvedbi sodobnih agrotehničnih prijemov v kmetijstvu. Treba bi bilo z optanti razčistiti status zemljišč in potem bi skupna kmetijska posestva, kolikor bi jih ustanovili, lahko dobila tudi kredite, kar je sedaj nemogoče, ker je pravno ta zemlja še vedno zasebna last. Stari lastniki z zemljo večinoma nimajo več nobene zveze, niti se ne mislijo vrniti, a vinogradi, sadovnjaki in sploh obdelovalne površine propadajo, ker jinn zaradi neurejenega pravnega statusa nihče ne posveča skrbi in jih ne obnavlja, temveč zemljo samo hitro in negospodarsko izkorišča-1 jo.
Tudi s kmetijskimi gospodarstvi na obalnem področju, kjer so stari lastniki sicer ostali, ni mnogo bolje, kajti mladina je šla v tujino ali v industrijo. Starejši ljudje obdelujejo zemljo le v toliko, da s pridelki zadostijo svojim potrebam. To perče vprašanje bi b lo treba urediti z ustanavljanjem skupnih gospodarstev, opremljenih s sodobno mehanizacijo. Tudi v zasebnem sektorju bi bilo treba delo mehanizirati v večjem obsegu. Slabo obdelano in zapuščeno zemljo bo treba arondirati in urediti. Pri tem bi morale odigrati svojo vlogo zadruge s svojo mehanizacijo.
Na področju Slovenske Istre pa je izmed mnogih problemov zlasti pereč problem vode. Zaradi prenizke zmogljivosti rižanskega vodovoda, da bi kril potrebe po vodi tako naraščajočega prebivalstva, industrije pa še kmetijstva, so letos zvišali 1 kub. meter vode za potrebe kmetijstva od prejšnjih 10 na 60 dinarjev. Uporaba vode za potrebe kmetijstva se je zaradi tega razumljivo zmanjšala, hkrati pa je začelo pridelovanje hitro upadati. Obalni pas že v jeseni ni imel dovolj zelenjave za lastno prebivalstvo, tem manj pa za Izvoz. V prejšnjih letih je prav
ta vo
ga
nem šal:
koprski pas zalagal z zelenja-in sadjem ne samo mesta v notranjosti Jugoslavije, temveč tudi Trst in druga tuja tržišča.
Več kot jasno je, da se je zaradi tega znatno znižal narodni dohodek v kmetijstvu in zato je nujno izdelati načrte in preskrbeti denar za koriščenje manjših lokalnih vodnih virov, če ne bo iredstev za okrepitev rižanske-t vodovoda.
Pri izselitvi delavcev v obmej-pasu so se v njihovih hi-ki jih obdajajo manjše površine zemlje, naselili novi delavci. Od teh skromnih površin njihove družine sicer ne bi mogle živeti, a delavci bi jih radi obdelali, če ne bi bili zaradi tega prikrajšani pri mesečnih prejemkih (otroški dodatki). Tako je ta rodovitna zemlja neobdelana in bo tudi v bodoče, dokler ne bo to vprašanje urejeno.
To so samo nekateri problemi, na splošno pa čakajo proizvajalno poslovno zvezo ogromne naloge. Vinogradi Slovenske Istre, ki so že od leta 1951 v krizi in ki so se obdržali le zaradi dobrih podnebnih razmer, nujno kličejo po obnovi. Letno bi morali obnoviti vsaj 100 ha vinogradov in tudi sadjarstvo je potrebno obnove. Potem so še melioracije in vrsta del, ki čakajo kmetijsko pospeševalno službo.
Zakonski načrti o šolstvu
Državna zbornica v Columbu-su ima pred seboj zakonski načrt, da se obdavčijo takozvane "mehke" ali nealkoholične pijače. Davek bi znašal en cent za steklenico, vsebujočo 12 unč pijače, dva centa pa za večje steklenice. Ves dohodek od tega davka, ako ga bo zbornica odobrila, bi bil porabljen za šolstvo. Računa se, da bi tak doho-
'^tffwMiniBramjoiiQv
dolarjev dohodkov. Denar bi bil izročen okrajnim oblastem, da ga razdelijo na podlagi števila šoloobveznih otrok.
Neki drug zakonski načrt, ki se je tikal šolstva, pa predlaga, da bi morala vsaka šola imeti vsaj 176 dni rednega pouka na leto, drugače krajevni šolski odbori ne bi bili upravičeni do državnih prispevkov za vzdrževanje svojih šol.
Po obstoječem zakonu je za javne šole predpisanih 180 dni rednega pouka, a v tej številki je vključenih tudi pet praznikov in enako dnevi, ko ima učitelj-stvo svoja stanovska posvetovanja. Če bi se osvojil predlagani zakonski načrt, bi se šolsko leto podaljšalo od dveh do pet dni.
1084 MEDNARODNIH KONGRESOV V LETU DNI
Na svetu vsakega dne potekajo povprečno po trije mednarodni kongresi ali konference. Leta 1954 je bilo na vsem svetu 1084 mednarodnih kongresov in konferenc, od tega kar 768 v Evropi. Največ teh mednarodnih sestankov prirejajo v Franciji. Leta 1955 je bilo tam 154 takšnih sestankov. 28% vseh mednarodnih kongresov se je ukvarjalo ž znanostjo in tehniko. Na drugem mestu so medicina, vzgojni in mladinski problemi.
POSLANICA 0 NASELJEVANJU
kakor na primer kongresndk Charles Vanik iz Clevelanda, čigar narodnostno ozadje je češko. Tem demokratom pa so se pridružili tudi nekateri desničarski republikanci, ki ne marajo za Eisenhowerja, ker je zanje preveč liberalen. Vse je povedano, če omenimo, da je bil vodja teh repub'i-kancev v gonji proti Titu senator Joe McCarthy!
BENDER IŠČE SLUŽBO
BivŠi zvezni senator Bender iz Ohio je sicer brezposeln, ampak je ostal kar naprej v Washing-tonu. Najel si je tam pisarno, da ne bi zgubil zveze z vladnimi krogi. Javna tajnost je, da hoče kako vladno službo, katero bo prej ali slej tudi dobil.
Predsednik Eisenhower je kongresu v Washingtonu predložil posebno poslanico, v kateri se obravnava vprašanje priselje-ništva v Ameriko. Poslanica se med ostalim tudi bavi z revizijo obstoječega zveznega zakona o naseljevanju.
Po obstoječi priseljeniški postavi, ki je znana kot McCarran-Walter Act, sme v Ameriko 154,857 oseb na leto. Eisenhower kongresu priporoča, da bi se to število zvišalo za o Koli 65,000 Dalje tudi to, da bi se kvote, katerih nekateri narodi ne izrabi-
jo, dale na razpolago narodom z. nizkimi kvotami,
(Zakonski načrt, katerega so, sestavili demokrati, bi odpravil kvotni sistem in priseljence razdelil v razrede po določenih kvalifikacijah, ne glede na narodnost.)
Še posebej se je Eisenhower zavzel za ubežnike iz komunističnih držav, katerih naj bi se vsako leto pripustilo do 67,000, i" pozval je tudi kongres, da legalizira bivanje v Ameriki okoli 15,-000 Madžarom, ki so bili pripu-ščeni v Ameriko izven' zakona.
/
ENAKOPRAVNOST
stran 3
IVAN LAH
Knjiga Spominov
(nadaljevanje) Pridejo trenutki, ko ni mogoče vzdržati v samoti. Vsa duša ^hrepeni po svobodi in v takih trenutkih sem razumel onega c%ana ... In tudi v teh trenutkih sem bil srečnejši od onih, ki So bili v Ljubljani in drugod, ^ko sem se vzpel na okno, sem Ogledal zajce na dvorišču in go-na strehi. V Ljubljani je kpa samo muha—tu je vsaj del žalskega sveta. Celo vrabci so Se včasih približali k našim ok-Hotel sem jih privabiti z drobtinami, pa ni bilo mogoče, ^akaj beže živali od nas? Tudi takrat, kadar jim hočemo deliti dobrote. Kdo jim je povedal, da smo ljudje zlobni? . . . A zato; 0tli nimajo države, nimajo ječ. Ves svet je njihov in če jih kdo zapre—je to samo—človek, člo-Vek jemlje človeku svobodo, oni Pa žive v prosti prirodi, kakor ukazano od vekomaj. Zato °bletavajo vrabci naša okna in keže od njih. Zdi se, da tam po sfrehah pripovedujejo svojim tovarišem, da tam za onim ma-oknom v ozki celici živi člo-Vek, živ človek, ki ne more in ne Stfte ven. In vrabci razumejo, kaj jg to ... Zajce in golobe sem skoraj vse poznal, ko sem jih Štedal dan na dan. Ako se je med Solobi pojavil kak tuj gost, je kil to poseben dogodek in skoraj 551(5 je zanimalo, odkod je prile-tel . . . Ko bi človek razumel
V blag spomin
ob 12. obtetn ici odkar je umrl v najlepši mladeniški dobi ljubljeni sin in brat 1
njih govorico! Bog ve, kake povesti se gode med njimi!
Nekoč sem si izprosil papirja, da bi pisal. To sicer ni bilo dovoljeno, a meni so ga dali. Spomnil sem se zopet na svojega belega viteza Angelina, ki je že mnogo let potoval v mislih z menoj. Začel sem pisati prvo poglavje.
Tu se je zgodilo nekaj strašnega. Naenkrat je legla na glavo, na dušo taka teža, kakor da so pritisnile name vse štiri stene, in zdelo se mi je, da ne morem dihati. Duh, ki je svoboden, je v svojem poletu začutil ječo in ko se je v moji domišljiji razvijala zgodba o kralju Rišarju, ki sem jo slišal že tolikokrat, je vse moje čuvstvo protestiralo proti okovom, ki so me obdajali in začutil sem strašen odpor vsemu, kar se godi z menoj. Planil sem od mize in sem hodil po sobi, da bi se pomiril. Zdelo se mi je, da bom zblaznel, ako ne bo pomoči. K sreči so se začuli koraki na hodniku, potrkal sem in paznik je odprl vrata. Prosil sem ga, naj za par minut pusti vrata odprta, češ, da me boli glava . . . Poslej nisem hotel pisati nikoli več ... O nekem pisatelju je znano, da je pisal vedno pri bleščeči razkošni razsvetljavi zvečer, ker je to zelo ugodno upli-valo na njegovo razpoloženje. Ljubil sem vedno lepe sobe in sem sanjal po parkih o njih kadar jih nisem imel . . . Spomnil sem se na ljudi, ki so leta pre-
Ali težko slišite? Ali imate iežkoče razumeti?
Vam lahko pomagamo do boljšega sluha. Pokličite za brezplačno demonstracijo Telex slušalnega aparata na vašemu domu.
Mandel Drug Co.
15702 Waterloo Road KE 1-0034
Tudi pošiljamo TELEX slušalne aparate v Jugoslavijo
živeli v temnih, zaduhlih ječah in so tam pisali svoja dela. Morda smo mehkužni in ne prenesemo več temnih časov preteklosti . . , Ali pa je bil to samo trenutni napad, ki ga je bilo treba premagati. Kajti svoboda je čudna reč.
Ko sediš v sobi in veš, da so ti vrata odprta, da odideš, kadar hočeš, ne čutiš ničesar. Cele ure posedaš v nji in si popolnoma miren. Ako bi te kdo zaprl v isto sobo in zaklenil vrata, začutiš, da nisi svoboden, in tvoje razpoloženje je popolnoma drugačno, kajti ne gre za to, da so vrata zaprta, ampak za to, da nisi svoboden.
Najtežja muka za vdeizdajal-ce po avstrijskih ječah je bila v tem, da niso zvedeli, kaj se godi po bojiščih, kajti tam se je odločevala njih usoda—pa tudi usoda onih idej, za katere so se borili. Zato so nestrpno pričakovali najmanjših poročil od svojih tovarišev in povsod Iskali znamenj, ki bi jim razodela kaj novega. Ker sem smel vsak drugi dan pisati pisma — pisal sem v pazniški sobi — sem našel tam po navadi "Slovenca" ali "Slovenski Narod" in sem mogel mimogrede pogledati najnovejše vesti. Rusi so bili v Ma.r-maroš-Sigetu. Taka vest'je bila za jetnika hladilen lek, kajti čutil je, da se njegove nade uresničujejo. Kako lepe so bile noči po takih dogodkih, polne novih lepih sanj. Neke nedelje sem bil poklican k preiskovalnemu sodniku. Na stolu je ležala "Neu Freie Presse." "Kari von Ruma-nien gestorben . . ." Umrl je to-
PISALNI STROJ
Underwood izdelka, "standard" modela, v dobrem stanju. Proda se po zmerni ceni.
Pokličite GL 1-7023
ŽELIMO KUPITI
hišo za eno ali dve družini, nahajajoča se izpod E. 55 St., v okolici Superior-Pavne Ave. Kdor ima za oddati, naj sporoči na urad tega lista.
HE 1-5311
naprodaj
sta dve hiši na eni loti; zadaj za 2 družini, spredaj za eno družino, ki je popolnoma opremljena. Dohodek zadnje hiše je $105 mesečno. Nahaja se na
4036 ST. CLAIR AVE.
EX 1-3288
S/SGT. FRANK BENIGER
Zatisnil je svoje mite oči dne 3. februarja 1945
Kje si, sinko, bratec dragi, *ye je Tvoj obraz? ^las se Tvoj nič več ne sliši, vedno si zapustil nas.
Truplo Tvoje v grobu spi 1(1 se nikdar ne zbudi, pUša pa pri Bogu biva neskončno radost vživa.
Žalujoča mati in brat
Iceland, Ohio,
3. februarja 1957.
A. GRDIVA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-lO LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
DOBRI NAKUPI
Hiša za dve družini, 4 in 4 sobe; od E. 140 St., gorkota na
plin. Blizu šol in »transportacije. Restavracija, blizu E. 185 St. Popolnoma opremljena. Ima Dober promet. Radi bolezni se proda pod ceno. Za podrobnosti teh in drugih dobrih nakupov, se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET	KE 1-5030
REGISTRIRAJTE VAŠE HIŠE PRI NAS!
rej rumunski kralj, ki smo ga smatrali za glavno oviro, da Ru-munija ni takoj vstopila v vojno. Kake perspektive so se odpirale za bližnjo bodočnost, če se Rusija preko Rumunije zve-že z Balkanom. Lepa je bila tista nedelja in dnevi za njo.
Sicer sva se tudi s Potočarjem na dvorišču pomenila o vojni. Govoril je o tem celo rad, ker je bil star vojak in se je hotel pokazati, da tudi on o tem nekaj razume. Sicer je bil samo pri muziki, ampak slišal je pokanje pri Kustoci. Njegovo mnenje je bilo, da tudi Italijan ne bo miren. Sicer jih ni visoko cenil. "Pri Kustoci," je rekel, "je bilo nas dvakrat manj, pa so oni bežali. Vso noč smo jih čakali in se bali, da se bodo vrnili, pa jih ni bilo od nikoder. Tako smo mi zmagali." O Srbih ni rad govoril, kakor da se je bal. O Rusih je sodil drugače "Zdaj pride zima," je rekel, "Rusa nič ne zebe; to bo( slabo za nas." Potočar je bil tudi na Dunaju na evharističnem kongresu in je nosil medaljo, bil je član meščanske garde. Pogovorila sva se tudi o Dunaju, o medalji in o gardi. Ko se je "Turek zvezal z nami," se mu je zdelo, da ne bo to nič dobrega. Takrat je bil sploh slabe volje in mi je pravil raje razne druge dolenjske historjje.
"Kako bi bil vesel," je rekel, "ko bi šli vi od nas. Tako težko vas vidim v teh prostorih. Tu je za ravbarje in tatove."
54. letna
februarska razprodaja
76 th Anniversary NATURAL REST
OBIČAJNO SE PRODAJA ZA $59-50
Ponovno se je znaino znižalo ceno na
Le pomislite! Prihranili si boste skoro $20 na običajni ceni tega znanega Seaiy Natural Rest modroca! Je brez gumbov . . . nima gumbov, ne kepic, ne vzboi-kov! Vain ni mogoče kupiti modroca boljše kakovosti, večjo udobnosti za tak de-
nar!
TESTED FOR 10 YEARS USE
By Amorican Standards Testing Bureau, Inc.
A. GRDINA IN SINOVI
15301 WATERLOO RD.
Odprto v ponedeljek, četrtek in petek do 9. avečer
Damo Eagle znamke z vsakim nakupom
Parkwood Home Furnishings 7110 ST. CLAIR AVE.
ZAVESE, DRAPES, POSTELJNA PREGRINJALA Prvo»rstno blago po pravičnih conah "NaSi odjemalci se vedno vrnejo"
Dp. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. (vhod na E. 62 St.)
aail S'orth Amorican banko
EN 1-5013 Ni treba dogovora v naprej. Urad odprt od 9.30 zj. do 7. zv.
Vodja jetnišnice je bil siten in je zahteval od starih paznikov iste discipline, kakor od mladih. "Najbrž pojdem jaz prej od tukaj nego vi," je rekel nekoč, ko nekaj ni bilo prav, "kaj bi se klanjal, ko mi ni treba. On je mene prosil, ne jaz njega. Meni ni treba ničesar; imam njivo, hišo in ženo. Grem na polje, liter vina s seboj in sem prost." Tako sva se pomenila in čakala konca.
Preiskava.
Konca še dolgo ni bilo.
Nekoč me je poklical zopet dr. Zitter in rekel:
"Stvar se bo zavlekla. Iščejo dr. Kreka."
"Zakaj?"
"Naveden je kot priča."
"Čemu?"
"Trškan trdi, da mu je pravil o tem takoj v Črnomlju spotoma na kolodvor."
Dr. Krek je bil takrat menda na svojem Prtovču, kamor se je umaknil takoj v začetku vojne. Trajalo je dolgo, preden so ga našli.
Female Help Wanted
HOUSEKEEPER
General. Prefer woman 25-45. For two business women. Own room, bath, good home. Lake Rd. Bay Village. Live in. Good cook would be appreciated. Must have reference.
TRinity 1-3643
BOOKKEEPING
(Accounts receivable) and general office work; shorthand desirable; 4-girl office; 5-day, 40-hour week.
CLARK ASBESTOS CO. 1893 E. 55	UT 1-2141
TYPIST
A girl with bookkeeping experience — filing and general office experience. Recent high school or Business college graduate.
Apply in person. U-DRIVE-IT CO. 1204 Carnegie Ave.
CLERK TYPIST
and
TELETYPE OPERATOR
Company benefits. MIDDLE ATLANTIC TRANSPORTATION 10720 Memphis Ave.
Med tem je prišla nova de-nuncijacija iz Ljubljane, da sem nosil še med vojno—prstan Narodne Obrane. Prstan z mrtvaško glavo. Ko sem bil o tem zaslišan, sem obstal.
"Kdo to trdi?"
"Tu je ovadba. Kot priča je naveden tajnik SLS."
"To je čudno! To vendar ni mogoče."
(Dalje prihodnjič)
MED RIBIČI
—Tu je idealen kraj za postrvi.
—Prav imaš. že tri dni lovim tu, pa se še nobena ni odločila, da bi ga zapustila.
PO NAROČILU
Preden se je mladi par odpravil na poročno potovanje, je strogo naročil šoferju, naj nikakor ne pove, da par uživa medene tedne. Šofer je kajpak sveto obljubil. Kljub temu je pa mož opazil, kako se je osebje v hoteli muzalo. Prijel je šoferja: "Ali ste se ravnali po mojem naročilu?"
"Seveda," je odgovoril šofer. 'Če so me vprašali, ali ste na poročnem potovanju, sem vedno dejal, da se boste šele prihodnji mesec poročili."
Female Help Wanted
OFFICE GIRL
Must be good with figures and have pleasant telephone voice.
Call Charles Ipavec
THE DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
HE 1-1444 for appointment
Service Station Attendant
2 men, age 21-35. Rotating shifts, 48-hour week. Hourly rate plus commission. Apply in person only. (No phone calls.)
SUNOCO 5720 Memphis
OFFICE CLERK
with knowledge of bookkeeping and good at figures.
Apply in person. KISSELL CATERING CO. 5100 St. Clair Ave.
DICTAPHONE OPERATOR
Salary; 40-hour week; permanent. E. 55 and St. Clair district. Call Mr. Dill EN 1-1230
Boring Mill Operator
HORIZONTAL	NIGHTS
Planer Operators DAYS	NIGHTS
TERRELL MACHINE & TOOL CO. 1515 E. 36
IBM CARD FILE CLERK
High school graduate, no experience necessary, good hourly rate. Paid vacations. Permanent position. THE ANTER BROS. MA 1-4100
Boring Mill Operator
Horizontal, must be 1st class on tools, jigs and fixtures; highest rates, plenty overtime, paid vacation holidays. Other benefits. BOBINCHUCK MACHINE & TOOL
9202 Reno Ave.	DI 1-6336
SECRETARIES
Office experience required; interesting and diversified work; GOOD TYPIST; light dictation; permanent positions; 1 full time 5-day week; 1 part time, 3-day week; phone Director's Office, WOMANS HOSPITAL SW 1-2600
OPPORTUNITY
for a pensioned lady who needs a home! Free room and board plus a small salary in exchange for light household duties.
SK 1-4652
GENERAL OFFICE
Opening for Electromatic Typist. Diversified duties. Age to 45. Good starting salary. Opportunity for advancement. Paid vacation and holidays. Other benefits.
Call CH 1-6925 MUELLER BRASS CO.
TYPIST
Wonderful opportunity for alert and ambitious woman who is a good typist. Must be capable of handling heavy telephone work. Interesting position with much variety.
APPLY
NATIONAL SCREW & MFG. CO.
2440 EAST 75th STREET
PRODUCTION PLANNING CLERK
An excellent opportunity, varied assignments. Prefer some experience. Good salary. Permanent.
CLEVELAND ROCK DRILL PLANT
LE ROI DIVISION Westinghouse Air Brake Co. 12500 BEREA Rlj>.
C L E R K - T Y P I S T
Opportunity for young lady or new graduate to be associated with a small but growing business, that finds need for an additional girl in their office.
5-day week, paid vacation and holidays. Profit sharing plan plus additional benefits. Near town. This . is a wonderful opportunity for the right person. Salary based on experience.
Call between 8 a.m. and 4 p.m.
PR 1-0090 Tiles of Clay Iric.
2929 CARNEGIE AVENUE
Automation Work
Experienced detail draftsman, for automatic machine work. Rapid advancement to design work if qualified. Small office, permanent position. JOHN R. MORRISON & ASSOC. EX 1-4580
CLERK - TYPIST
General office work including assistance on payroll, relief on cord-type board, typing required; 5-day, 40-hour week, salary, paid holidays and vacation, group insurance and sickness benefits; evening or Saturday interviews arranged.
The Osborn Engineering Co.
7016 Euclid	EX 1-3380
BILLING CLERK
SALES ORDER DEPT. Varied office duties.
Cleveland Hydraulic Co.
Located on Richmond at Miles MO 2-8200
CLERK TYPISTS
Permanent Position 40-hour week Fringe benefits
Apply at Personnel Office
ST. VINCENT CHARITY HOSPITAL
E. 22 & Central Ave. MA 1-7258
CLERK - TYPIST
SHIPPING DEPT.
A knowledge of shipping-receiving procedure or Ditto system helpful. Will consider applicants with General Office experience. PERMANENT POSITION Salary, 5-day week and other benefits.
( Air Maze Corporation
25000 Miles Rd., near Richmond MO 2-8000, Line 209
Stenographers and Typists
Mature women, 40-45 years old needed to fill important openings. Interesting work, good starting salary, 5-day week.
THE STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 970 EAST 64th STREET
Help Wanted Male
ENGINEER JR.
TIME STUDY
Establishing new department. Applicant must have a minimum of 1 year's experience with machine shop background. Excellent working conditions. Salary. Apply
AIR MAZE CORP.
25000 MILES AVE.
ELECTRICIAN WIREM AN
Experienced man needed for work in industry. Good rate of pay, hospital and surgical benefits; life insurance, pension plan, cost of living adjustment; sick and accident pay, holiday pay and vacation.
AMERICAN STEEL & WIRE U. S. STEEL CORP. Cleveland Coke and Coal Chemical Works Apply at 2145 HARVARD AVE.
BORING MILL OPERATOR
HORIZONTAL DO OWN SET UP
60-Hour Week — Day Work Paid Holidays — Vacation
SEE MR. GEHRISCH AMERICAN ROLLER DIE CORPORATION 29501 Clayton Avenue WH 3-4100 Wickliffe, Ohio
TOOL AND DIE MAKER
Excellent opening for well' qualified man with good experience. Good hourly wage, paid vacation, paid insurance and fringe benefits. Steady job, all yeap long,
CURTIS INDUSTRIES INC.
1130 East 222nd St.
"Euclid's Friendly Firm"
January Graduates
Start your business career with a progressive company, offering pleasant working conditions, good pay and company-paid employee benefits. Typists and stenographers needed for interesting work in the following departments: Sales, personnel and production control. Apply now.
THE STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 970 EAST 64th STREET
MAINTENANCE MAN
All around, to do carpentry, plumbing, electrical work. Top wages for top man who has had maintenance experience. Paid vacation, paid insurance, other benefits.
CURTIS INDUSTRIES INC.
1130 East 222ml St.
"Euclid's Friendly Firm"
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Farovška kuharica
ČEŠKO SPISAL:
J. Š. BAAR
POSLOVENIL:
FRAN ALBRECHT
(nadaljevanje)
PRVO POGLAVJE
"Prosim vas, kje pa je tu farovž?"—tako je vprašal vsakdo, ki je šel prvič v Dubec na župnišče.
"Evo ga, tam—za grajskim posestvom"—so dejali ljudje in kazali na ozko pot, ki je bila stisnjena med vrt in grajske hleve, vsa z gosto travo zarastla in pokrita z druge strani z bujnim zelenjem drevja, ki se je zlivalo preko belega vrtnega obzidja.
Ta pot, kot od bolečine narahlo upognjena, se je vila k starim vraticam in se izgubljala pod njimi, ki so tičala nad težkim kamnitim pragom. Za temi vrati pa se je takoj razprostirala vsa ravna nalik razgrinjeni preprogi vse tja do hišnih vrat.
Da, tu v vrtu stoji župnišče. Kakor otok v zelenem morju-od vseh strani ga oblivajo kipeči valovi—tako stoji tu čez pas obrastlo s trto. Gosto zarastlo, tako da bi bile nemara celo njegove oči—vsa okna v prtličju —zarastle, ako se ne bi kot z iztegnjenimi prsti branile s sta' rimi visečimi mrežami.
Šele prvo nadstropje belo kot golo telo se s svojimi šestero okni smeje in koplje v poldan-skem solncu in koketno nosi svojo visoko, z opeko krito, od okenc, strešnih lin, ščitkov in dimnikov razrito, pokvečeno streho.
Od treh strani obkroža žup nišče vrt—kakor da ga drži v objemu, le v ozadju se naslanja nanj dvorišče, "polno kokoši in pišČet.
"Moji glavni neprijatelji," se nasmehne gospod župnik Peter Plachy, kadar govori o njih-"čez ograjo mi lezejo, ^ zvijačo in silo se mi ukradejo na mojo posest, sem na vrt, in uničujejo
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
LIQUOR STORE — A new North Towne Shopping Center. Priced to sell by owner. Licenses limited.
John Sarna, 702 King St.
Rockford, 111.
FEMALE HELP WANTED
WANTED COOK FOR RECTORY — Own room. References. Apply Msgr. Walsh, 1526 East 84th St,
Phone — REgent 4-2300
HOUSEKEEPER — Assist with 2 children, in Western Suburb. Own room, TV. D.P. welcome. Must speak English. References.
BElmont 5-6751 or COlumbus 1-2750
WAITRESSES —
Full time or part time.
Jim Dandy Drive In 8427 Cermak Road North Riverside, 111. Riverside 7-6504 Phone Mr. Harris
TYPIST
EXPERIENCED
Preferably with Dictaphone Experience. Will train good typist without it. Modern air-conditioned office. Pleasant working conditions. Salary open! — Apply
CENTRAL SOLVENTS & CHEMICALS COMPANY 2540 W. FLOURNOY ST. SEeley 3-0505
moje delo. Zato sem jim za petami in jih pokončavam. Pobijam jih in kakor divjak pečene zavživam."
Ampak to je le tako govoril. Še doteknil se jih ni, kaj šele pobil! In če se je malim pišče-tom posrečilo, da so se zmuznila skozi gosto leseno ograjo, jih je sprejel smehljaje, jih sam polovil v svojo svileno ogrtačo, ki jo je nosil doma in jih ponesel skrbni, razburjeno sem in tja begajoči koklji—po poti pa jih je dobrodušno karal: "Kdo pa vas je klical sem, kaj? Zdaj pa vas je strah, ker ste zbežale mamici—le čakajte!"
Edino na petelina, ki je vrh ograje plahutal s perotnicami in zmagoslavno kukurikal na drobiž pod sabo: "vse za menoj!"—le na tega je gospod župnik naglo skočil z altane—in mahajoč proti njemu z žepno ruto kakor z zastavo strogo za-klical: "Kš! Ali mi greš! Jaz ti pokažem—kar pripelji mi jih sem!"—ter se je postavil v bojno pozicijo. Tako je branil in ščitil svoj vrt neutrudno, nepretrgoma od dne do dne.
"Kje pa je gospod župnik?" so spraševali ljudje,
"Kje pa bi bil? Prosim vas vendar, poglejte tam po vrtu— tam ga gotovo najdete"—je odgovarjala njegova mati in se sama zase dobrodušno hudova-la: "Vrt! hm—ta mu je vse, polje, travnik, vse gospodarstvo, to zanj ne pomeni nič— edino le vrt!"
Sama pa ni bila nič drugačna. Bežala je, kolikor so ji dale stare noge, če je zaklical Peter v vežo z veselim glasom: "Mamica, zvončki že cveto!"—ali pa: "mamica, prve rože!"
Vrt je bil zaklad, ljubljenec, strast dubskega župnika. Ko so mu nekoč na polju ukradli ves pridelek, ni rekel ničesar. Jokal pa je kot otrok, ko mu je nekdo ponoči zlomil dragocen rožni grm, mu pustil steblo in mu odnesel ves s cvetjem obsipani vrh. Odkar je bil v Dubcu župnik, je nosil in sadil na tem vrtu grmiče—drevje in cvetlice. Za to mu ni bilo žalo ničesar, česar ni mogel kupiti z denarjem —je kupil dražje:' s prošnjami.
Krog vse zidane ograje si je nasadil razna redka "grmičevja," kot je dejal; dal jim je imena in zabelježil, kje in kdaj jih je kupil, kje jih našel, dobil, kdo mu jih je podaril. Stali so tam po vrsti: kozji parkeljčki, kreč in omamni jasmin v lepi slogi z dejicijo, vajgelijo in japonskim korhorjem, čigar žolto cvetje se je svetilo nalik novokovanim cekinom. S thujo, tiso in cipreso se je menjal mecesen, smreka in jelka, ki jo je gospod župnik vsak sveti večer lastnoročno povezal s pšeničnimi klasi za ptice pevke. Stali so tu kara-gana in tavola, oljke in španski bezeg s težkim, opojnim vonjem, glog, kozja pogačica—to vse se je kakor k zidu stlačeno v velikem vencu vilo po ogradi zelenega jezera in se tupatam prelivalo že čez ograjo. Sredi tega venca pa je bil vrt, ves razrit od stezic, obrobljenih z zimzelenom, kilovnikom in lo-belko. Za temi obrobki so rastli grički lilij, potonik, belih in rdečih, georgin in montbrecij, sredi tega cvetličnega okvira pa so se kakor zabodena v bujno zelenje pozibavala pritlikava, za-nikerna drevesca, z vrhom čisto pri tleh, kakor da so se vsled nekakšnega prokletstva pro-greznila v to zemljo ...
A ponos gospoda župnika so bile rože.
(Dalje prihodnjiC)
L..
1892
1956
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrli in žalostnih src naznanjamo vsem sorodni-kom, prijateljem in znancem tnžno vest, da je nmrl naš ljubljeni soprog, skrbni, dobri oče in dragi brat
ANTON VIDMAR
Zatisnil je svoje mile oči cfcie 24. novembra 1956. Zadela ga je srčna kap.
Pogreb se je vršil dne 27. novembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave zemlji! k več!;e3poč!ikLSlOVeSni	P°Srebnih obredih na C^ary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi
-t »Ic1TwPOk°i,,ili je i"1 rojen V vasi Lokavec Pri Ajdovščini, Slovensko Primorje, 30. maja 1892 leta. Bil je član društva Kras st. 8 S.D Z. m društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. Bil je ustanovni član in delničar Slovenskega doma na Holmes Ave DelaHe nad 45 let pri Collinwood Shale Brick & Supply Co. ter je bil preddelavec zadnjih 35 let.	"otmes Ave. Uetal je nad
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko uteho v dneh smrti.
Zahvalo naj sprejmejo sledeči:
Mr. in Mrs. Felix Vidmar, Sr., Mr. in Mrs. Felix Vidmar, Jr., Mr. in Mrs. Frank Kuhar in družina, Mr. in Mrs. Louis Batich, Mr. in Mrs. Henry Batich, Mr. in Mrs. Frank Zaletel in družina, Mr. in Mrs. Asseg, Mr. in Mrs. Krist Lokar in družina, Mr. in Mrs. C. Doles in družina, Mr.' in Mrs. Joseph Batich in Ray, Mr. in Mrs. John Strancar, Mr. in Mrs. Andy Lokar in družina, Mr. in Mrs. Louis Pike, Frank in Anna Suban, Mrs. Chuck Novince, Mrs. Mary Batich in Nada, Mr. in Mrs. Frank Batich, Mr. in Mrs. Anton Batich, Mr. in Mrs. Joe Fitzgerald, Mr. in Mrs. Joe Glavič, Dot, Terry, Robin, June, Betty, Margie, Mrs. J. Sadej, Dorothy, Tom, Perry, Diane in Ralph Doles, Mrs. Mary Cernigoj, Mr. in Mrs. Anton Cernigoj, Mr. in Mrs. Wm. Turk, Mr. in Mrs. Henry Cernigoj, Mr. in Mrs. Joseph Kozar, Mr. in Mrs. Planisek, Mr. in Mrs. Kenneth Talbot in družina, Mr. in Mrs. Wm. J. Katz, Mr. in Mrs. A. Crook, Mr. in Mrs. A. Poklar, Mr. in Mrs. W. J. Connors, Mr. in Mrs. Anton Satej, Steve in Jean Lokar in družina, Mr. in Mrs. Albert Batich in družina, Mr. in Mrs. Charles Drasler, Mr. in Mrs. Vincent Zgonik, Mr. in Mrs. Frank Lisjak, Mr. in Mrs. Bob Gain, Mr. in Mr. in Mrs. Herbert Moatz, J., Mrs. Herbert Motz in Marjorie, Mr. Tony Strolun in družina, Harry in Helen Strohni, Marie in Jerry Strohni, Mr. in Mrs. 1 rank Manning in družina, Mr. in Mrs. Wm. Maier, Jane in Dick West, Mr. in Mrs. Paul Kurtz, Terry in Dan Hann, Vic in Helen Hraster in družina, Mr. in Mrs. Klaus, Mr. in Mrs. Reese, Mrs. Mayer, Mr. in Mrs. Clark, Helen in Sam Burris, Mr. in Mrs. V. C. Savage, Carrie Hoffman in družina, Mr. in Mrs. Wm. J. Conners, Kerry Duffy, Peg Westendorf, Mr. in Mrs. R. J. Thompson, Mr. in Mrs. L. C. Vaigle, Mr. in Mrs. Nelson Doing, The Logans, Weinbergs, Whitemans, Ewings, Vanwlierhilts, Rollers, Wentzs in Curtiss, društvo Kras št. 8 S.D.Z., društvo Vipavski raj št. 312 S.N.P.J., Office Employees and Drivers of Collinwood Shale Co., Slovenian Home Corp. Co., Acme Dry Cleaning, The South West Supply and Concrete Company, H. Craugle, Cleveland Builders & Supply Co., M & R Trucking Co., Employees of Collinwood Shale Brick & Supply Co., Local 598 Collinwood Shale Brick & Supply Co., Pease Engineering Field Men, Collinwood Employees.
Za Heart Fund sta darovala: Mr. in Mrs. Max Kobal katerima naj bo izrečena topla zahvala. <
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Zahvalo naj sprejmejo:
Mr. in Mrs. Krist Lokar, Mr. in Mrs. Henry Batich, Mr. in Mrs. Martin Cermely, Wooster, Ohio, Mr. John Tomsich, Mr. Frank Jurecic, Mrs. Mary Batic, Mr. in Mrs. Edmund Kuchling, Mrs. Antonia Stradjot, Mr. in Mrs. Victor Hrastar, Mr. in Mrs. John Hrastar, Mr. in Mrs. K. Cermelj, Mr. in Mrs. Joe Debenak, Mrs. August Bolko, Mr. in Mrs. Louis Cermelj, Mr. in Mrs. Louis A. Zele, Mr. in Mrs. Sutton C. Girod, Mr. in Mrs. Jos. Zele, Jr., Mr. in Mrs. Morris Debenak, Mrs. Mary Spilar, Mr. in Mrs. Victor Bemot, Jr., Miss Pat Amato, Mr. in Mrs. Charles Benevol, Mrs. Jennie Pike, Mr. in Mrs. Henry Opalek, Mr. in Mrs. Anthony Carrisli, Mr. in Mrs. Louis Carrish, Mr. in Mrs. Peter Gulich, Mrs. P. W. Herrmann, Mrs. Fred Pausic, Mr. in
Žalujoči:
Mrs. Jack Mavko, Mr. in Mrs. Matt Mavko, Mrs. Mary Kuliar,
Mary, Helen in Kay Cermely, Mr. in Mrs. Matt Sezun, Mr. in
Mrs. R. Cermelj, Mrs. Leo Bolko, Mr. Joe Arko, Mr. John
Glatch, Mr. in Mrs. Tony Klun, Mr. in Mrs. Harold Tomsicli,
Members of Gamma Delta Iota, Mr. in Mrs. Rudy Videtic, Mr.
Milan Besednjak, Mr. in Mrs. Fr. Pustotnik, Mr. Joe Volejak,
Mr. in Mrs. Bill McNally, Mr. Frank Smole, Mr. in Mrs. Andrew
Kocjan, Sr., Mr. in Mrs. Andrew Kocjan, Jr., Mr. in Mrs. Don
Milic, Mr. Jack Piatak, Miss Clare Sheliaii, Mr. Koncar, Mrs.
Kosir, Mr. Frank Orazem, Mr. Frank Stanisa, Mr. E. J. Fox,
Mr. W. R. Greenlee, Mr. E. G. Scliultz, Mr. in Mrs. Mike Veli-kojna.
Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu, in sicer:
Mr. F. A. Vidmar, Jr., Mr. Paul Kurtz, Mr. Louie Pike, Mr. Joe Batich, Mr. Ray Batich, Mr. Larrv Urbanija, Millie Novak, Mr. Frank Postotnik, Mr. Anton Bokal, Mr. A1 Batich ter Mrs. M. Cermely.
Zahvalo izrekamo čest. g. Matliias Yagru za molitve v pogrebnem zavodu, čest. g. Varga za podetitev sv. zakramentov za umirajoče, opravljeno zadušnico in spremstvo na pokopališče ter molitve ob odprtem grobu. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Zele in sinovi za vzorno voden p(J^reb m ™olj"o vs<£ stransko poslugo.
_ Toplo zahvalo naj sprejme Mr. Rakar za lepo petje pri sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih.
Našo zahvalo naj sprejmejo nosilci krste, sobratje društev, pri katerih je bil pokojni in sicer Mr, Henry Batich, Mr. Christ Lokar, Mr. Steve Lokar, Mr. Andrew Lokar, Mr. Frank Suban, Mr. Christ March, predstavnikom: Mr. Strancarju, tajniku društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J., in Mrs. Koželj, tajnici društva Kras št. 8 S.D.Z. za lepe v srce segajoče besede pokojniku v slovo in zadnji pozdrav.
t Hvala tudi vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od nJega? ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Srčna hvala vsem, ki so nam poslali pismeno sožalje in nam osebno izrekli svoje simpatije ter nam stali na strani ob težki izgubi.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, prosimo oproščenja in naj isto sprejme tisočero zahvalo.
Težka in boleča so nasa srca ker smo izgubili Tebe, ljubljeni. Prišlo je vse tako nepričakovano, da ne moremo doumeti resnice. Sredi dela si se zgrudil in izdihnil svojo blago dušo, ki je odhitela k Bogu, da sprejme iz Njegovih rok, plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju.
Za Teboj žaluje soproga, kateri si bil jubeč in zvest tovariš, objokujeta Te sin in hčerka, katerima si bil vedno skrben, dobri oče, kakor tudi Tvoji vnuki, zet, bratje in sestre, katerim si bil vedno ljub in drag. Za Teboj žaluje tudi vrsta sodelavcev, katerim si bil vedno naklonjen in ustrežljiv.
Vedno se Te bomo spominjali z ljubeznijo v molitvi dokler se enkrat ne snidemo na kraju večnega miru in blažen-stva—nad zvezdami!
Snivaj sladko večni sen, ljubljeni!
MARY, rojena KOVAČ, soproga DONALD, sin MARY HERMANN, hči STANLEY HERMANN, zet DENNIS in RONALD, vnuka FELIX, brat in več sorodnikov V stari domovini zapušča brata IVO in sestri PAVLO SREBOT in JUSTINO SCHLAGEL in isto več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 4. februarja 1957.