TERPENTINOVO MILO Poštnina plačana v gotovini. ZA MESTO IN DEŽELO IlUSTROVAMI LIST Naročnina za četrt leta 20.- Din, za pol leta 40.- Din, za vse leto 80,- Din. V Italiji za vse leto 40.- lir, v Franciji 50,- frankov, v Ameriki 2Vž dolarja. — Za odgovore je, pril6žiti znamko. Izhaja v četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. Ljubljana, 8. avgusta 1935 danje delo kakor vsakdo drugi, živeti sme med zdravimi ljudmi, enak med enakimi, in potrpežljivo čakati popolnega okreva-nja, brez nevarnosti zase in za svojega bližnjega. Zakaj nekaj tednov je tega, kar so klinično dognali, da so gobe ozdravljive, in so jih tudi res ozdravili; med ozdravljenimi je več takih, ki je bilo prej ob pogledu nanje celo zdravnike groza. »Sinji čudodelec« je vzravnal skrivljene ude, vrnil razdrtim obrazom prejšnjo človeško podobo, splahnil napihnjene otekline, popravil zverižene členke — skratka, tudi iz najhujših pohabljencev je ustvaril spet ljudi, vredne tega imena. »Rekonvalescentom« strežejo zdaj z vso skrbnostjo zdravniki sami, ki so jih rešili; če se pokaže, da se po preteku tolikšnega in tolikšnega časa bolezen ne bo povrnila, pojde tudi lepra v muzej strašnih šib božjih, kamor je človeški genij že spravil steklino, davico in kugo in kamor bodo naši sinovi zaprli še sifilido, raka in tuberkulozo — v blagor trpečega človeštva in slavo njegovega duha. A. Pouvourville Še veliko bolj belo bo perilo, Mi.ll VI UUU.V Prvič od kar svet stoji* se je zdravniški vedi posrečilo ukrotiti najstrašnejšo bolezen, kar jih pozna človeški rod: lepra je premagana! vilo, ki bo vendar že stisnilo za vrat to strašno bolezen. Veliki dobrotnik človeštva, ki je dognal to zdravilo, se skoraj še sam ne upa prav verovati vanj. Počakajmo, pravi previdni mož; za zdaj še ne moremo reči, da bo lepra izginila s sveta, tudi ne, da smo jo že popolnoma ugnali. Preden bomo smeli s takšno zanesljivostjo govoriti, moramo še počakati, dve leti, tri nemara, potem šele bomo natanko vedeli, kje smo. Toda že to, kar je do danes dognano, je čudovito. Prej je gobavec trpel; zdaj ne trpi več. Prej je bil pogled na gobavca strašen, tako zastran njegovega obraza, kakor udov: danes je njegova zunanjost taka, kakor pri zdravem človeku. Prej je gobavec z odprto lepro bolezen prenašal; danes je bolezen zaprta in ni več nalezljiva. In tako lahko gobavec opravlja svoje vsak- vaseh«, brez nege in zdravniške oskrbe, zaprti za obzidjem, kamor so jim prinašali hrane: tega zidovja ni nikoli smela prestopiti njihova noga. Živeli so tam, se ženili in umirali, prepuščeni samemu sebi in svojemu obupu. Takšna je bila vas Xom’0 blizu Sontaya v Ton-kingu (danes je ni več); ob prihodu Francozov v te kraje so nesrečneže spravili na otoke v Alonškem zalivu, z njimi so se pa prostovoljno odrezali od sveta človekoljubni zdravniki in usmiljenke — sami zdravi, neokuženi ljudje, (s-W) Pariz, julija Najstrašnejša bolezen, kar jih je kdaj vladalo na svetu po sezidanju babilonskega stolpa — tako vsaj beremo v starih tekstih — je gobavost. Hujša od kuge in kolere, groznejša od raka, stra-hotnejša od sladkorne bolezni, tuberkuloze in sifilide. Zakaj, čeprav na Francoskem te šibe božje tako rekoč ne poznamo več (vsega skup je pri nas kakih dvajset gobavcev v nekem zdravilišču pri Parizu, popolnoma odrezanem od ostalega sveta), je je polna vsa Afrika, je doma v Aziji in v Oceaniji. Ne bom vam je na dolgo in široko popisoval: noge brez prstov, roke brez členkov, glave brez las, obrazi brez nosu in oči — takšna je slika ljudi, ki žive obsojeni na počasno umiranje v »leprozerijah«. Ta bolezen je najstrašnejše, kar si morejo predstavljati dežele črncev in ru-menokožcev. Zakaj od kar živi človeški rod, se človeku še ni posrečilo gobavca ozdraviti. V starem in srednjem veku so se zadovoljili s tem, da so nesrečneže iztrgali iz sveta živih in jih zaprli daleč od ljudi, da so kos za kosom odmirali med neizrekljivim duševnim in telesnim trpljenjem. Skrili so jih živim izpred oči; saj so bili nesrečneži mrtvi za ostali svet. Od kar so moderna prevozna sredstva skrčila razdalje na naši premičnici, od kar hodijo romarji v Jeruzalem in Meko, od kar se pustolovci pode v lovu za zlatom, zmerom in povsod trčimo na gobavce. In belokožni zdravniki so vsa ta stoletja in stoletja iskali potov in sredstev, tvegaje svoje lastno zdravje, da bi prišli do obisti tej strašni šibi božji — »srebrni bolezni«, kakor ji pravijo na Daljnem vzhodu zaradi neštetih bleščečih izpuščajev, ki je telo teh nesrečnežev kar posuto z njimi. Na Zanzibarju, v osišču starega sveta, v Abesiniji, na Kitajskem in v Indiji so se že vsega lotili, kar more priti človeku na um: do danes niso našli ničesar. Imel sem priliko in videl v vaseh in na otokih, kjer čakajo gobavci, odrezani od sveta, počasne smrti, s koliko vnemo, samozatajevanjem in požrtvovalnostjo se bore zdravniki in strežniki, da bi ubogim zaznamovancem vsaj olajšali njihovo gorje. Videl sem na »Otoku gobavih« pri delu posebno britansko policijo za gobavce; njena naloga je izslediti zlo, ko ga še nihče ne vidi, ko poznejši bolniki še sami ne vedo, da so že okuženi, in zanašajo smrtonosne kali med svoje bližnje. Videl sem to bolezen v deželah Daljnega vzhoda. Preden so prišli belci v te kraje, so morali bolniki prebivati v posebnih, nalašč zanje pripravljenih »gobavskih 5CHICHT0V0 ensko nam' Zakonske istorije (b-o) Filadelfija, avgusta Neki čitatelj, ne baš občudovalec Rooseveltove gospodarske politike, je poslal uredništvu časnika »Philadelphia • News« tale originalni račun: Prebivalstvo Združenih Držav ......................... 124,000.000 Če odštejemo upokojence po novem starostnem zavarovanju .................... 30,000.000 Pet kratkih zgodb — pet življenjskih romanov za poroko, ko stopita predenj dva kriminalna uradnika in ga aretirata zaradi umora njegove babice. Zakaj jo je umoril? Prosil jo je za denar za poročno obleko, pa mu ga ni hotela dati; tedaj jo je meni nič tebi nič ubil in si obleko sam kupil. Sodba: deset let ječe. Prisiljen v zakon Newyork: Najhujše je pa, če se mora človek zoper svojo voljo poročiti: sodišče to prizna za olajšujočo okoliščino. Sedemnajstletni Christopher Kelly je po enomesečnem zakonu ubil svojo ženo. Sodniki so morilcu priznali za olajševalne okoliščine njegovo tedanje telesno in duševno stanje; mladenič je moral malo prej prestati nevarno operacijo in svojega dejanja ni izvršil pri popolni zavesti. »Umorili ste svojo ženo,« mu je rekel sam sodnik, »toda to ste storili v izrednih okoliščinah: v zakon so vas bili spravili s silo. To je sicer olajševalna okoliščina, a še nikak povod za umor.« Sedem let prisilnega dela ... (č-i) Pariz, avgusta Ženin, ki je rekel ne London: Eva May Hortonova in Leslie Kitching sta se imela poročiti. Poroko sta določila za september 1934, pa sta jo odložila na biižič in pozneje na marec 1935. Naposled je mladi par le stopil pred oltar in duhovnik je vprašal ženina, ali je voljan to dekle vzeti za ženo. Kitching je trenutek pomišljal, potlej je pa rekel: »Prav za prav — ne!« Še enrat ga je duhovnik vprašal, zdaj pa sploh ni dobil več odgovora. Osramočena nevesta je tožila za odškodnino, češ da jo je ženin zapeljal in ji obljubil zakon. V kratkem ima dobiti otroka. Kitchingov zagovornik prosi za milo sodbo; odškodnina naj bo tako nizka, da jo bo njegov klient lali-ho zmogel. Tudi naj sodniki vpošteva-jo, da bo moral čez par mesecev skrbeti še za otroka. Sto funtov bo plačal Kitching za svoj »ne« pred oltarjem. Tako so sklenili sodniki. Poročna obleka Beograd: Mnogo bolj se je mudilo v zakon beograjskemu delavcu Benjaminu Parociju. Ravno si je oblačil novo obleko, ki si jo je kupil nalašč ostane Če odštejemo uradnike vseh strok, ki bremene državni proračun , . . . ostane Če odštejemo državljane, ki ne delajo (po novem zakonu o zaposlitvi otrok) Z JARMOM ZA VRATOM ostane 14,000.000 Če odštejemo nezaposlene 13,999.998 ostaneta za državi potrebno produkcijsko delo . . 2 To sc pravi, Vi in jaz. Ker se pa jaz na to pokašljam 1 še zmerom kaznujejo črnce v Osrednji Afriki, ako se kaj pregreše. Na sliki vidimo črnca, ki mora zaradi neke malenkosti že tri mesece hoditi z jarmom okoli in ga ne sme sneti, dokler mu kaznovalci ne dovolijo. Tako je izpostavljen vsej vasi v zasmeh in psovanje. ostane 1 f»Philadelphia News<) ki so iz gole ljubezni do bližnjega in do znanosti delili z nesrečnimi gobavci njihovo življenje in jim lajšali gorje. Med tem so v posebnih bolnišnicah, v tako imenovanih »leprozerijah«, zdravniki neutrudljivo iskali rešilnega sredstva, ki ga ni hotelo biti od nikoder. Bili so to najboljši in najbolj nadarjeni učenci našega nesmrtnega Pasteurja, ki so se razkropili širom sveta. Tu je bil Yersyn, mož, ki je ugnal kugo; tam spet Montel v Saigonu. V Afriko je odšel dr. Feron; tam zdravi zdaj Abesince zoper voljo njihovega cesarja. Ta mož je v družbi menihov in usmiljenk posvetil svoje življenje in vse svoje zasebno imetje gobavcem v Harrarju. Več kakor on zanje dela pač nihče ne bi mogel storiti, zakaj abesinski cesar odklanja sleherno podporo evropskih držav, iz strahu, da ne bi te države terjale v zameno za svoj denar kakšne protiuslu-ge in tako dobile pri »kralju vseh kraljev« prevelikega političnega vpliva. Tako oskrbujejo harrarske leprozerije komaj kakšnih osem sto gobavcev — kapljica v morju, če pomislimo, da je v tej deželi najmanj 80.000 leproznih ljudi. Na srečo imamo v Cochinchini malo boljše razmere. Tam smo napravili sanatorije, izolime bolnišnice in ograjena taborišča, kakor n. pr. v Choquamu; tam imamo Culao-Mong, otok, s katerega se žal doslej še nihče ni vrnil. Na njem živi 300 gobavcev, v vsej koloniji jih je pa 25.000. In tam imamo naposled Montelovo polikliniko v Saigonu — tisto znamenito polikliniko, ki bo poslej vsem tem nesrečnežem svetila kakor najlepša zvezda z Jutrovega: na tej polikliniki so po trdih dvajsetletnih bojih naposled ukrotili strahotni Hansnov go-bavostni bacil.’ Ukrotili s snovjo, ki so jo bolniki v prekipevajočem navdušenju krstili za- »sinjega čudodelca«. Metile-I novo modrilo je tisto čudodelno zdra- GLAVNI VZROK Dama: »In kaj se vam zdi, gospod profesor, glavni vzrok nesrečnih zakonov?« Profesor: »Poroka.« Za umor moža oproščena Pariz: Zato so pa v Parizu oprostili neko ženo, ki je priznala, da je umorila svojega moža. Andre Mailbe je bil vojni pohabljenec; rane, ki si jih je bil nakopal na fronti, so imele usoden vpliv na njegov značaj in vedenje. Ni minil dan, da ne bi bil pretepel svoje žene ali pa vsaj hčere. Nekega dne je prišel domov pijan ko klada in svojo ženo še bolj pretepel kakor drugače. V silobranu se je žena zatekla k samopomoči in moža ubila. BfctAUStGJ rnis sx\r Ksantipa s pisk r oni Pariz: Če se pa hoče žena nad svojim možem maščevati, je slika nekako taka-le: Neke noči so zbudili najemnike velike stanovanjske hiše pretresljivi kriki, prihajajoči iz stanovanja rokodelca Emila Linderjp in njegove žene 01ym- 01ympa rada pogleda v kozarček. Njenemu možu kakopak to ne gre v račun; zato ji dostikrat bere levite, če to ne zaleže, seže pa tudi po drastični metodi. Nekoč se je pa 01ympa sklenila nad možem maščevati: počakala je, da se je spravil v posteljo, in ko je bil prepir v najlepšem razvoju, je pograbila pisker vrele vode in ga zvrnila možu na glavo. Emil je moral v bolnišnico — najbrže bo prišel ob eno oko — temperamentna 01ympa pa na stražnico. NAJBOLJŠA PLAVALKA Pred kratkim je holandska svetovna rekorderka crtncla (posebnega načina plavanja), IVUly den Udenova, preplavala 300 jardov (1 jard — 0.91 m, 300 jardov je torej 273 metrov) v 3 minutah in 27 sekundah. Mlada Holandka ima zdaj že 8 ženskih svetovnih plavalnih rekordov. PRVA D1MNIKARKA se je ondan pojavila na budimpeštan-skih ulicah. Zaradi krize ni mogla dobiti druge službe, pa je šla kar za ome-talko dimnikov. Pravi, da je s to službo zadovoljna; ker je lepa in edina ženska, ki v prestolnici opravlja to delo, zasluži še mnogo več kakor njeni moški tovariši. DOBRODELNOST PROPADA V Illinoisu je prenehalo delovati največje ameriško dobrodelno društvo; na vrata je obesilo napis, da ne more več deliti podpor, ker nima denarja. — Tudi slika ameriške krize! Njena prva ljubezen Tragika neuslišanih oboževalcev: prva Gretina rojaka, Ui sta ljubila lepo Švedko, sta morala mlada umreti . . . Pred več leti je živel v Stockholmu mlad mož, Sigurd Narsen mu je bilo ime. Na tihem je oboževal neko mlado dekle svojih let, plavolaso, sivooko in sloko v telo. Dekle je bilo romantično ubrano in zapetega značaja; želela si ga je samo za prijatelja ... Nekega dne pa, ko sta mu dekletova mati in njena starejša sestra Helva vlili poguma, se je Sigurd ojunačil in jo zasnubil. Ponudil ji je srce, polno ljubezni in spoštovanja in, čeprav skromen, vendar dober kruh. Deklica ga je mirno poslušala, ne da bi bila v zadregi zardela in ne da bi ga bila prekinila. H koncu je pa rekla eno samo besedo: »Prepozno!« Ta deklica je bila Greta Gustavson, kesnejša filmska zvezda Greta Garbo. Zakaj ga je neki zavrnila? Zato, ker jo je bil že nekdo mogočnejši omamil. Bil je to Maurice Stiller, švedski režiser. Pripovedoval ji je o slavi filmske umetnice in ji slikal filmsko kariero v najčudovitejših barvah. Kje najdeš človeka, ki bi se temu upanju odrekel? Tako se tudi Greta ni. Zmerom je bila samostojna, zato je tudi tokrat udarila Stillerju v roko, ne da bi bila prej povprašala doma za svet in dovoljenje. Storila je svoj prvi korak na poti slave. Povedala je to svojemu zvestemu oboževalcu. Toda Sigurdu ni bila njena odklonilna beseda dovolj. Kamorkoli je Greta potovala, povsod jo je spremljal kakor senca. Sprva po Švedskem, potlej po Nemškem. Z njo je doživljal njen pravljični vzpon, bil je pri krstu vseh njenih zmagoslavij. Greta je to vedela in dobro ji je delo njegovo tiho oboževanje. Kadar je čutila hrepenenje po svoji gel sprijazniti. Skušal je tudi Greti dopovedati, naj pusti hrupni Hollywood v nemar. Toda kje na svetu najdeš žensko, ki bi se v prvih dneh svoje slave odrekla vabljivemu klicu življenja, ki bi šla z dvignjeno glavo mimo na stežaj odprtih vrat. Tudi Greta se je ho- :V** ' Jr E B O dalnji domovini, se je dostikrat zgodilo, da je povabila Sigurda k sebi ali je pa stopila sama k njemu in kramljala sta ure in ure o lepi dalnji domovini. Ko je Grela odšla v Hollywood, je preteklo precej vode, preden je Sigurd zbral zase dovolj denarja za prevoz. Za nosača premoga je šel na neko ladjo, samo da je prej prispel v Gretino bližino. V tistem času se je Greta v Hollywoo-du zagledala v svojega režiserja Mauri-cea Stillerja. (Pravijo, da ga ljubi sc današnji dan.) Toda Maurice Stiller je bil melanholičen človek. Z glasnim, hrupnim in v jedru plehkim in površnim življenjem v Hollywoodu se ni mo- tela naužiti življenja, hotela je spozna ti Hollywood, ki jo je bil že dobil v svoje kremplje. Oni, ki jo je najbolj razumel, je bil John Gilbert, njen partner. Gilbert je bil lep moški in Greta se je rada z njim postavila. Vse pogosteje in pogosteje sta tičala skupaj. Mauriceu Stillerju je bilo tega dovolj. Pobral je svoje reči in se na vrat na nos vrnil na Švedsko. V Hollywoodu je pa ostal Sigurd Narsen, osamljen s prepolnim srcem ljubezni in moral je gledati prekrižanih rok, kako se je Greta čedalje tesneje navezavala na Gilberta. Sigurd je našel službo v filmskem ateljeju. Nekega dne, ko so vrteli nov film z Garbo, je dobila Greta brzojavko. Si-gurd je videl, da je prebledela ko zid. Toda kmalu na to so začeti prizor nada-ljavali. Po končanem delu je odšla Greta domov in ves teden je ni bilo na spregled. Sigurd je zvedel, da je brzojavka, ki je Greto tako pretresla, poročala o Stillerjevi smrti. Teden dni kesneje je poklicala Greta prijatelja Sigurda in mu zaupala čudno naročilo. Prosila ga je, naj se odpelje na Švedsko in položi zanjo prekrasen venec na Stillerjev grob in na njem pomoli. Sigurd je odšel. Mauricea Stillerja je imel od srca rad, saj sta bila sotrpina. Tudi 011 je ljubil Greto, pa je odšel, ker ni postala njegova. Sigurd se je bal, da bo tudi njega zadela takšna usoda. In res se je tako zgodilo. Nekaj mesecev po njegovem odhodu na Švedsko je dobila Greta sporočilo, da je tudi Sigurd umrl. Spoznanje, da sta oba umrla zaradi ljubezni do nje, ji je navdahnilo sklep, da ne bo več nobenemu moškemu dala prilike, da bi jo ljubil.'Svoji prisegi je ostala do današnjega dne zvesta. Presekala je tesne zveze z Gilbertom, samo zaradi lega, da bi tudi njega ne doletela ista usoda kakor ona dva. Pričela se je ogibati družbe in tudi Gilberta ni marala več za partnerja. (Izjemo je dovolila le v filmu »Kraljica Kristina«). Mnogim se zdi njena zapetost reklama, pa ni; zakaj Greta Garbo ni lahkomiselna ženska, ki bi iz ničemurnosti gnala svoje oboževalce v smrt. * Odklonjen dvoboj Neki pariški dramatik je bil na glasu velikega pacifista. Nekoč se je pa zameril nekemu kritiku in mož ga je kratko malo pozval na dvoboj. Kaj je storil pacifist? Sedel je in napisal takole pismo: »Vašemu pozivu se žal ne morem odzvati. Naj že jaz Vas ubijem ali Vi mene, nesreča bi bila v obeh primerih enako velika in nepopravljiva. Zatorej Vam predlagam: Stopite v najbližnji gozd, izberite si tam drevo približno take debelosti kakor jaz, postavite se v primerno razdaljo in ustrelite. Če boste drevo zadeli, sem Vam jaz napravil krivico, in se Vam bom opravičil. Če boste pa drevo zgrešili, bodite tako prijazni in prosite Vi mene oproščenja.« Čuden je svet! Zbral E. Foster Na Angleškem je nekdo založil zemljevid onih gradov, na katerih »straši«. Vsi posredovalci za prodajo hiš in posestev so segli po njem. Še današnji dan je na Angleškem več nego 150 gradov in gradičev, ki jih živ krst noče kupiti ne najeti, ker pravijo, da straši po njih. * Jutrovci imajo ostrejše oko za barve kakor Evropci. Pred več leti, ko je bila industrija kašmirskih tenčic na višku, so imeli tamošnji tkalci več ko 300 različnih barv na zalogi, dočini jih evropski barvarji zdaleč ne premorejo toliko in jih niti toliko razlikovati ne morejo. * Najčudovitejša priprava staroveške Amerike je bila tako imenovana »ljubezenska palica«. Bila je to kakšne tri metre dolga cev z govorilkama na obeh konceh. S to pripravo sta si lahko zaljubljenca, sedeča vsak na drugi strani kamina, šepetala nežne besede na uho, ne da bi ju družina slišala. Niso vsi indski princi pravljično bogati. Velike razlike so med njimi, skoraj takšne, kakor med ostalimi smrtniki. Med 662 knezi, ki vladajo današnji dan v Indiji, so taki kakor na primer nizam hajdarabadski, vladar bogate in gosto naseljene pokrajine, ki mu cenijo letne dohodke na 25,000.000 dolarjev ali po naše na 1.150,000.000 dinarjev. »Siromaki« med indskimi knezi so poglavarji majhnih vasic. V njihove blagajne se steka na leto komaj piškavih 5.000 dolarjev ali 230.000 dinarjev naše veljave. * Predelovalci slonovih zob so že mnogokrat našli v slonovini puškne krogle. Zanimivo je, da ni zunanjost zoba niti malo okrhana, zato se zdi, da živa slonovina prerase »rano«. V muzeju kraljevskega kirurškega kolegija v Londonu hranijo biljardno kroglo, ki tiči v njej jeklen naboj. * Knez potapljalcev je. Rus Smolnikov. Ko so v oktobru lela 1933. dvigali ledolomilec »Sadka«, ležečega že sedemnajst let na dnu kandalaškega zaliva v Belem morju, je »delal« Smolnikov, oblečen v udajajočo se gumasto potapljaško obleko, v ledeno mrzli vodi trideset metrov pod morsko gladino po sedem in pol ur neprenehoma. Banka Baruch 11, Rue Auber, PAR1S (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija, št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxemburgu: št. 5967, Luxemburg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice Kako so pebarili svet Paracelzus, Balsamo - Cagliostro in Casanova: tri imena, ki že sama vse povedo (q-I) Glasgow, julija Mundus vult decipi, ergo decipiatur — Svet hoče biti goljufan, torej ga goljufajmo! Bombastus Theophrastus Para-celsus, ki je s svojim čudežnim zdravljenjem že v petnajstem stoletju zaslovel, je bil menda tisti, ki je skoval ta izrek. Najboljši dokaz za njegovo pravilno mišljenje je bil on sam. Sprva je iskal čaše nesmrtnosti in kamna modrosti, h koncu je bil pa zadovoljen, da je z dobičkom prodajal neko zdravilo, ki mu je pripisoval splošno zdravilno moč. Zanimivo je pač dejstvo, da je v resnici dosegel mnogo presenetljivih ozdravljenj; njegovi poklicni tovariši so bili še poldrugo stoletje po njegovi smrti prepričani, da ga je narava obdarila z nadnaravno močjo. MAGNETNE KROGLICE Toda celo Paracelzov sloves se nam zdi piškav, če pobrskamo po zapiskih druge polovice osemnajstega stoletja; tam je zapisano slavno ime škotskega zdravnika dr. Jamesa Grahama. Sin preprostega edinburškega hlevarja, se je specializiral sprva za zdravljenje oči in ušes. Da bi si izpopolnil svoje zdravniško znanje in si nabral novih izkušenj, je odpotoval za dve leti v Ameriko. Tam je med drugimi srečal v Filadelfiji Benjamina Franklina in se na moč zanimal za njegove poskuse z elektriko. Vrnil se je na Angleško in izvrševal prva leta svoj poklic pošteno in vestno. Prav gotovo je moral biti imeniten zdravnik, zakaj vsem gosposkim Angležem je postal zaupen svetovalec. Kmalu je pa menda postal nezadovoljen s pošteno prisluženimi dohodki, zakaj presedlal je na velikopotezno osnovano ma-zaštvo. Seveda mu je tu pomagal njegov imenitni zdravniški sloves, nekoliko pa tudi v Ameriki privzeto poznavanje elektrike. Neko velikansko hišo si je uredil na moč razkošno in bahavo in ji nadel ime: »Templum Aesculapi sa- crum«. V velikanski, z marmorjem obloženi dvorani je sprejemal svoje bolnike. Vse je sijalo v zlatu in ogledalih. Bolnike je zdravil z »magnetskimi kroglicami« in z električnim tokom, deloma pa tudi s svojim osebnim vplivom. Zato je treba pripisati zdravilne uspehe zvečine njegovemu sugestivnemu vplivu. S časom si je Graham uredil celo podružnice. Toda to ga je pokopalo. Izdatki za ureditev razkošnih sprejemnic so bili ogromni in niti s svojimi pravljičnimi dohodki jih ni mogel pokriti. Leta 1782. so mu upniki zarubili' vse nepremičnine. Nekaj let se je potlej Se preživljal z zdravljenjem po naravnih metodah, dokler ga ni leta 1794. pobrala smrt. Dostojen vrstnik Grahamov je bil za njegovega časa rojeni Giuseppe Balsamo iz Palerma. Ta mož si je meni nič tebi nič nadel zveneči naslov grofa Cagliostra. Skupno s svojo ženo in zvesto poinagalko Lorenco, bivšo natakarico, je premotil genialni hvastač cesarje in kralje in celo papeža Pija VI. Cel kup bogatinov je spravil na beraško palico. Hvastač, mazač, magnetizer in po-mlajevalec hkratu, je zbral okrog sebe celo tropo učencev in jih hotel celo združiti v posebno versko sekto. Toda papež mu je prekrižal račune, zakaj za- prl je »grofa Cagliostra« v trdnjavo Ur-bino, kjer je leta 1795. umrl. (O Balsa-niu je napisal Aleksander Dumas velik roman. Op. ured.). CASANOVA — LJUBEZENSKI PUSTOLOVEC V stoletju dr. Grahama in grofa Cagliostra je živel največji pustolovec pod božjim solncem, ljubezenski pustolovec Casanova, s pravim imenom Gio-vani Jacope Seingalt. Okrog leta 1770. je položil temelj svojemu pustolovstvu. Sam je napisal svoj življenjski roman, poln pisanih prigod in ljubezenskih dogodivščin, ki jih ne bi bil znal nihče pred njim in nihče za njim do današnjega dne tako mojstrsko popisati. V Rimu je bil varovanec papežev, Friderik Veliki ga je protežiral zaradi njegovega znanja in svetovne omike, na carskem dvoru so ga sprejemali z odprtimi rokami — in nič čudnega ni, da so bila zato temu slavnemu ljubimcu vrata vsepovsod na stežaj odprta. Svojih visokih »zvez« pa ni uporabljal samo kot mamilo za osvojitev nedostopnih žensk in žena, temveč si je z bistrini umom pridobil tudi zaupanje benečanskega inkvizicijskega tribunala. Služba tajnega ogleduha mu je dobro »nesla«. Toda čeprav je bil vsegaiuogo-čen in spoštovan, so ga strogi sodniki zaradi neke obtožbe vrgli pod svinčeno streho benečanske doževe palače. Po dolgem jetništvu se mu je šele posrečilo zbežati. Sicer je bilo njegovega političnega vpliva konec, toda njegova neodo-Ijivost pri ženskah se ga je držala do poslednjega diha. Poslednja leta svojega življenja je bil knjižničar svojega pokrovitelja, grofa Waldsteina in je umrl na njegovem gradu v Duhcovu na Češkem. Tudi magnetizerja Franca M e s m e r-j a lahko prištevamo med mazače velikega kalibra. Sloves njegovega zdravljenja pri spiritističnih sejali, ki jih je spremljala ubrana godba in težak mamljiv vonj, se je raznesel po vsej Evropi. Lepe zdravilne uspehe njegovih »magnetskih sej« pripisujejo Mesmerjevim sugestivnim vplivom. BMCCtiC V VOJAŠKI BOLNIŠNICI »Ali je v bolnišnici kaj novega?« »Nič posebnega, gospod major. Samo oni simulunt je umrl!* ('»Rire«, Pariz) RES JE! Ona: »Bedak! Vse narobe napraviš!« On: »Zadela si, žena: najprej sem te vzel in potem šele spoznal.« Kaj beremo drugod KRALJ JURIJ KOT KADET (ii-fVJ London, julija O priliki nedavnih manevrov angleškega brodovja je kralj Jurij V. povedal tole anekdoto iz dobe svojih prvih začetkov pri mornarici. Ko je bil kralj še kadet na šolski ladji, mu je dal kapitan nalogo, naj dožene, kje se ladja nahaja. Mladi prestolonaslednik je dolgo in skrbno računal, potem je pa prinesel rezultat svojih računov kapitanu. Le-ta je pregledal delo svojega visokega učenca, potem mu je pa resno dejal: »Prosim Vašo Visokost, da se izvoli odkriti.« Mladi princ je seveda začudeno vprašal, zakaj. Tedaj mu je kapitan prav tako resno odgovoril: »Ker je naša ladja po računih Vaše Visokosti pravkar zaplula v vvestrain-strsko katedralo.« KAKO BO LETA 2000 (bW) Neka angleška zdravnica je zadnjič brala na zdravniškem kongresu svoje poročilo o »Ženi leta 2000«. Poročilo bo tudi za vas zanimivo. V manj ko 100 letih, pravi namreč ta zdravnica, bolezni do malega ne bomo več poznali. Toli razširjene bolezni sedanjosti, kakor n. pr. revma in tuber- kuloza, bodo do takrat že zdavnaj izginile. Higiena bo ženskam ohranila svežost do neomejene starosti. Gospodinjstvo bo takrat mnogo enostavnejše, zakaj perilo, namizna posoda in skoraj vsa obleka bo iz papirja, tako da jo bomo po porabi lahko vrgli v smeti. Dve stvari bosta pa pri ženski ostali neokrnjeni tudi takrat: materinski instinkt in potreba po dobri kuhi — zakaj moški bo ljubil dobro jedačo, dokler bo živel. (»Intran«) ROMAN (a-k) Budimpešta, avgusta Pred 20 leti je rudar Emerik Kadar v Kereszturju ubil v gostilniškem prepiru svojega najboljšega prijatelja Aleksandra Bogarja; dobil je za to pet let ječe. Ko so ga izpustili, je hotel storjeno popraviti in se oženiti z umorjen-čevo vdovo, toda oblasti tega niso dovolile. Tedaj je Kadar zapustil svojo rodno vas in živ krst ni več slišal o njem. Med tem je tudi umorjenčeva vdova umrla; Kadar ji je bil takrat obljubil, da bo skrbel za njeno hčerko Julisko, a ker ni bilo o njem nikakega glasu, so se sorodniki zavzeli za siroto. Zdaj je pa prišlo iz Amerike pismo vaškemu notarju: Kadar prosi, naj bi notar poizvedel, kje živi Juliska Bogar-jeva, da ji izroči 15.000 dolarjev, plod težkega 15 letnega garanja v ameriških rudnikih — za pokoro in odkupnino za njegov zločin. (»Prager Tagblatu) ROOSEVELT V ANEKDOTI (b-tv) Washington, julija O Rooseveltu in njegovi N. R. A. (uradu za gospodarsko obnovo države) kroži vse polno anekdot in domislic. Ena izmed najnovejših je ta-le: Trije demokratski in en republikanski senator debatirajo o tem, kakšno mesto gre Rooseveltu v galeriji velikih mož v Washingtonu. Prvi demokrat: Njegovo mesto je zraven Georgesa Washingtona: oni je državo ustanovil, ta jo je pa rešil. Drugi demokrat: Roosevelt spada k Lincolnu. Ta veliki državnik je osvobodil sužnje, sedanji predsednik pa ves narod. Tretji demokrat: Ne, ne, njegovo mesto je zraven Jeffersona, ustanovitelja demokratske stranke, zakaj Roosevelt je njen najodličnejši zastopnik. Republikanski senator: Jaz pa mi- slim, da gre Rooseveltu mesto zraven Krištofa Kolumba: prav tako kakor pogumni pomorščak, se je tudi on spustil v pustolovščino, ne vedoč kam plove, in je prišel sam ne vedoč kam, in se je vrnil, ne vedoč od kod ... IZNAJDLJIV ZDRAVNIK (o-W) Budimpešta, avgusta Neki madžarski zdravnik, Marszihany se piše, je videl, da mu ordinacija ne cvete preveč, in da bi bilo dobro kaj napraviti, če naj se pošteno preživi. Tedaj mu je prišla na um originalna misel. Če nočejo bolniki k njemu, bo šel pa on k njim! In tako je tudi storil. Šel je na cesto in z veščimi očmi pri priči presodil, komu kaj manjka: temu jetra niso v redu, onemu želodec, tretji nagiba k tuberkulozi ... Vljudno je pristopil k »pacientom« in jim prepričevalno pojasnil, da njihovo zdravje ni v redu in da bi kazalo paziti nanj. Če je bil ogovorjenec dobrodušnega značaja, plah ali dostopen za vplive, je spoštljivo in s svetim strahom poslušal prijaznega zdravnika in se po navadi kmalu nato oglasil pri njem v ordinaciji. Toda nekega dne je dr. Marszihany slabo naletel: srečal je namreč nekega velikana in mu hotel dopovedati, da mu grozi kap. Mož ni nič rekel, le zamahnil je in podrl preprijaznega zdravnika na tla. Seveda ga je dr. Marszihany tožil; tako je njegov originalni recept prišel na dan. Mogoče bo poslej nekoliko manj radodaren s svojimi pocestnimi diagnozami? (*Intrant) ŽIVA POŠILJKA (u-W) Newyork, julija Neka Mrs. Martinova je imela poslati svojega štirinajstletnega sinčka Jožefa iz Hobokna (država Newjersey) v Novo Mehiko. Ker se ji pa ni dalo plačati cel vozni listek, je začela pred blagajno na dolgo in široko računati in se na koncu koncev domislila, da ji bo prišlo še kar najceneje, če pošlje svojega Joška ... kot poštni zavitek. Obrnila se je do železniškega ravnatelja in ga vprašala, ali bi to šlo. Moža tako vprašanje ni vrglo s sedla; česa vsega človek ne doživi v Ameriki — zakaj ne bi tudi tega? Rekel je malomarno, da »uradne« zapreke proti taki poši-ljatvi pač ni; le to je zahteval, da mora »zavitek« na poseben način zamotati, tako, kakor je predpisano za pokvarljive jestvine. Tako sd je Jožef Martin že začel ves v skrbeh izpraševati, kako bo s to nenavadno vožnjo — tedaj je pa v poslednjem trenutku nekdo posegel vmes in obvaroval dečka nečloveškega početja. In veste, kdo je to bil? Društvo za zaščito živali ... Se non b vero ... TRAGEDIJA V ŠTORKLJINEM GNEZDU (a-l) Budimpešta, avgusta V neki madžarski vasi pri Szabatki se je pred kratkim pripetil pretresljiv prizor. V nekem skednju je namreč gore- lo. Ognjeni zublji so že udarjali iz strehe, ko so šele vaščani ogenj opazili in priklicali požarno brambo. Bilo je pa že prepozno; gasilci niso mogli skednja več rešiti in so gledali le še na to, da obvarujejo sosednja poslopja. Med prasketanjem plamenov so gledalci zdajci zaslišali klopotanje neke štorklje. Na slemenu skednja je bilo namreč njeno gnezdo in v njem mladiči. Videč nevarnost, je bila mati priletela in plaho klopotaje krožila nad gorečim poslopjem, le so plameni jeli li- GROF MONTE - CR1STO Roman Napisal Aleksander Dumas 98. nadaljevanje »O gospod,« vzklikne vodnik, »ko ste že tako velikodušni, mi dovolite, da tudi jaz vam nekaj ponudim.« »Kaj bi mi dali, prijatelj? Kakšno školjko? Ali slamnate izdelke? Ne, hvala!« »Ne, gospod, ne! Temveč neko stvar, ki je v zvezi z mojo prav-karšnjo povestjo.« »Res?« vzklikne grof živahno. »Kaj pa takega?« »Dajte, da vam povem, kako se je to zgodilo. Dejal sem si, da v celici, kjer je prebival isti jetnik celih petnajst let, po navadi kakšno reč najdejo. In tako sem začel preiskovati zidove.« »Ah!« vzklikne Monte-Cristo. Spomnil se je abbejevih skrivališč. »In tako sem po dolgem iskanju res odkril, da daje zid pri zglavju postelje in pod kaminom nekam votel glas.« »Da,« prikima Monte-Cristo. »Izdrl sem zidake in našel...« »Spleteno lestev in razno orodje!« reče grof. »Kako morete vedeti?« se začudi vodnik. »Ne trdim, da vem, le slutim; po navadi odkrijejo take reči v skrivališčih ubogih jetnikov.« »Da, gospod; spleteno lestev sem našel in nekaj orodja.« »Pa imate še te reči?« »Ne, gospod: prodal sem jih raznim tujcem, zakaj bile so velika redkost; toda ostalo mi je še nekaj drugega.« »Kaj?« vpraša nestrpno grof. »Nekakšna knjiga, napisana na platnene krpe.« »O!« vzklikne Monte-Cristo. »In pravite, da imate to knjigo?« »Ne vem, ali je res knjiga; imam jo pa še.« »Prinesite mi jo!« veli grof. Hišnik odide. Grof stopi k preperelim ostankom lesene postelje in se s sklenjenimi rokami zatopi v pobožne misli na svojega očetovskega prijatelja. »Nu, poglejte, gospod!« reče neki glas za njim. Hišnik se je vrnil in mu ponudil snopič plat- nenih krp, na katere je bil abbe Faria spravil zaklade svojega duha. Grof vzame zapiske hlastno v roke, potem pa potegne iz žepa denarnico, v kateri je imel deset bankovcev po tisoč frankov, in jo ponudi hišniku. »Nate, vzemite!« mu reče. »Ali mi jo mar podarite?« »Da, a samo pod pogojem, da jo boste odprli šele tedaj, ko bom že odšel.« In grof si pritisne na prsi dragoceni spominek, ki je bil zanj več vreden od največjega zaklada, odhiti iz ječe in se vrne na ladjo. »V Marseille!« zapove. In med tem, ko se je ladja oddaljevala od obrežja in se je ka-stel If čedalje bolj izgubljal na obzorju, je grof še zmerom upiral oči v mračno zidovje, mrmra- SIR SAMVEL HOARE, novi angleški zunanji minister je sam pri sebi s stisnjenimi zobmi : »Gorje vam, ki ste me vrgli v to strašno temnico! Gorje vam, ki ste pozabili name in me obsodili na strahotno umiranje!« Ko je ladja plula mimo katalonske naselbine, se je grof obrnil stran in nežno zašepetal neko žensko ime. Njegova zmaga je bila popolna: v drugo je bil zatrl dvom, ki je hotel vstati v njem. Ime, ki ga je bil zašepetal s toliko nežnostjo, malone z ljubeznijo, je bilo Haydeejino. ■5* Ko je Monte-Cristo spet stopil na suho, je bila njegova prva pot na pokopališče; tam je našel Morrela. * Tudi on je bil deset let poprej iskal neki grob na pokopališču, pa ga ni našel. On, ki se je vrnil z milijoni na Francosko, ni mogel najti groba svojega od lakote umrlega očeta. Morrel je bil dal na grob postaviti križ, toda veter ga je podrl in grobar je z njim podkuril. Vrli trgovec je bil srečnejši od starega Dantesa. Umrl je v rokah svojih dragih in ti so ga spremili na poslednjo pot. Dve veliki marmorni plošči sta kazali mesto, kjer spavata on in njegova žena večni sen; štiri ciprese so ogrinjale njuno poslednje počivališče s pokojno senco. Maksimilijan se je naslanjal na eno teh cipres in topo strmel pred se. Njegova bolest je bila tolikšna, da ni mogel niti jokati. »Maksimilijan,« ga ogovori grof »ali niste na vožnji izrazili želje, da bi se za nekaj dni ustavili v Marseillu? Ali je še takšna vaša želja?« »Nikakili želja nimam več, grof; le tako mi je, kakor da bi v Marseillu laže čakal kakor kje drugod.« »Tem bolje, Maksimilijan, zakaj zapustiti vas nameravam. Saj imam vašo besedo?« »Ob, pozabil jo bom, grof ... pozabil jo bom!« »Ne, Morrel, ne boste je poza- zati gnezdo — tedaj se je pa velika pti-ea iznenada spustila na gnezdo in razširila svoja mogočna krila nad mladiči. Nemi od groze so vaščani opazovati ta prizor, ne da bi mogli pomagati ubogi ptici in njenim mladim. Še enkrat se je zaslišalo štorkljino klopotanje, potem je bilo pa tiho ... Tudi med gledalci, ki so bili priče tej ptičji tragediji, je. postalo tiho. Zenske so jokale in celo v očeli starih, vsega lmdega vajenih očancev so se lesketale solze. _——o—-— STRUP ZDRAVI REVMATIZEM (a-k) Brazilski zdravnik dr. M. Al-Varez trdi, da se mu je posrečilo dognati učinkovito zdravilo za revmatizem, in sicer v indijanskem puščičnem strupu kuraru. Kurare je eden izmed najhujših strupov, če pride nerazredčen v človeško telo. Dr. Alvarez ga je pa razredčil in delal z njim poskuse. Zdaj pravi, da je prišel do spoznanja, da je z njim moči ozdraviti že v par tednih še tako hud revmatizem. (»Pragcr TagblattDružinski tednik«, kakor je cenj. bralcem že znano, moral začasno preseliti iz Ljubljane. Ker je pa tiskar-nu, kjer zdaj tiskamo naš list, obložena z delom, smo že ves čas stavke prisiljeni izdujati »Družinski tednika samo na 6 straneh. Prosimo cenj. naročnike in bralce še mulo potrpljenja; kakor hitro se vrnejo normalne razmere, bo naš list izhajal spet kakor običajno na ti straneh. Naši prijutelji so nam to začasno malenkostno skrčitev gotovo lem laže oprostili, ker vidijo, da so morali drugi tedniki, če vobče izhajajo, svoj obseg še dosti bolj skrčiti kakor mi. UREDNIŠTVO IN UPRAVA II • pfcmEDiv. •:T""/C nišničnega kompleksa, lo je, po eui strani tako rekoč pred očmi, po drugi bom pa vendarle docela sam zase.« »In vaša služba v sanatoriju?« »Dopoldne bom imel opravka z bolniki, popoldne mi bo pa osta- lo nekaj časa tudi zame. Tako se bom lahko razgledal po zasebnih pacientih. Dosti jih seveda ne bo, a zalo bodo toliko imovitej-ši ... Mislim, da mi ne bo težko prihraniti nekaj denarja za pozneje, ko si bom gradil lastno ognjišče . ..« Suzana se je nasmehnila. »Človeku ni treba ravno toliko denarja za srečo,« je tiho pripomnila. »Saj se ne mislim pehati za njun — le toliko, da ne bodo moji ničesar pogrešali.« »Sodeč po tem pripovedovanju ste- popolnoma prepričani, da si boste lahko ustanovili lasten dom.« »Popolnoma! Samo premislite: v bolnišnici sem imel vso oskrbo in še pet in dvajset frankov plače povrh. Razen tega mi je služba s pogodbo zagotovljena za deset let.« »Če naj bom odkrita, vam moram priznati, da ne vem, kakšni j so izdatki v gospodinjstvu. Pri nas doma slišim pri vsaki priložnosti, koliko moja mati potrebuje; mislim, da jo na vseli koncih peharijo.« »O, vem,« je žalostno dejal. »Toliko ne bom nikoli zaslužil, da bi pri meni tako razkošno živeli kakor doina.« »Saj tudi ni potrebno! Zdi se mi celo, da takšen način življenja, kakor sem ga imela doslej, ni pravi; o teh rečeh vam govorim samo zato, ker še ne veste ..., ker si ne morete misliti ...« »Česa si ne morem misliti?« je vprašal začudeno, videč, da ji je zastala beseda. Pogledal jo je in uzrl solzo v njenih očeh. »Kaj vam je, uboga moja Suzana? Nekaj mi prikrivate?« Pobesila je glavo, kakor da bi jo bilo sram. in komaj slišno je rekla: »Govorila sem z očetom ... Ne dovoli...« Mladi mož je slišal samo eno: da ga ona sama, Suzana, ne odklanja ! Ne vedoč, kaj počne, jo je objel in stisnil k sebi, ves tresoč se od sreče. »Suzana! Srce moje! Ali je mogoče? Vi sami me ne odbijate?.« Solza je spolzela deklici po bledem licu. Namestu odgovora je medleče spustila svojo glavo na njegove prsi. Tisti trenutek je pozabila na ves svet okoli sebe, očeta in mater, vse ... »O!« je samo zajecljala. »Da bi mogla vse življenje tako ostati ... in nič misliti... samo s to srečo v srcu ...« Pet dni bojev s samo seboj jo je bilo čisto omečilo. Bila je le še ubogo in nebogljeno dekle, ki koprni samo po pokoju in sreči. Jean je čutil, kako majhna je bila Suzana tisti trenutek. Kje je oni ponos, kje oholost, ki jo je zmerom kazala do njega? Strta in zlomljena, vsa majlma je prišla k njemu. V njegovem srcu je vstal gluh nemir, hkratu ga je pa prevzelo neskončno sočutje do nje. a up Nežno, kakor bi se bal, da ji ne stori hudega, jo je prijel za roko in jo prižel na prsi: »Suzana, srce moje, dajte, povejte mi vse! Ali so bili grdi z vami?« »Moj oče noče pristati. .. Nikoli ne bo pristal,« je mrtvo ponovila, kakor da bi ji ta odklonitev pomenila najstrašnejše na svetu. »Ali ste mu govorili o meni?« »Ne, vašega imena nisem omenila. Vprašala sem ga samo, ali bi pristal, če bi se hotela poročiti s človekom z dobro vzgojo in iz ugledne družine, ki nima denarja.« »In?« »Rekel je, da se z njegovim dovoljenjem lahko poročim samo s takim človekom, ki je tako bogat kakor on sam.« Mladi mož se je zgenil. Kaj bo res do smrti stalo pred njim to prekleto denarno vprašanje? »To je zato rekel, ker me ne pozna. Poslal mu bom katerega od svojih ljudi, da bo govoril z njim v mojem imenu. Ko bo videl . . .« »Ne, Saša, samo na to se ne zanašajte! Nekaj mesecev je šele tega, kar je zavrnil kneza Y., člana ugledne vladarske rodbine iz vzhodne Evrope; mož mu ni bil zadosti bogat. Moj oče pozna samo eno na svetu: denar! Temu maliku bi me mirne vesti žrtvoval.« Jean je stisnil pesti. »Kaj moram res stati prekrižani! i rok?« Dušilo ga je. Zavest, da vstaja pred njim ovira, ki je proti njej Zanimivosti z vsega sveta GOSPOSKE OBLEKE V južnoameriških državah črnci samo zalo ne odparajo z oblek listkov 6 cenami, da se lahko ponosno postavljajo pred »vsem svetom« z oblekami, ki so jih kupili v velikih trgovinah. Vsakdo naj vidi, da si jih ne šivajo doma! LUNA IN HIBE Že od pamtiveka ima ljudstvo vero, da luna kvarno vpliva na jedi. Sodobna znanost se je tej veri že zdavnaj postavila po robu, zdaj pa beremo, da so uajnoveši poskusi dognali, da postanejo ribe iz reke Nila neužitne, če sije ponoči mesec nanje. POŠTENOST Ljudje so kljub vsej pokvarjenosti poštenejši, kakor se nam zdi. Neki ameriški psiholog si je po telefonskem se-znamku sestavil spisek oseb najrazličnejših poklicev in poslal vsakemu od njih po pošti po en dolar. V spremnem pismu je vsakemu naslovniku sporočil, da mu vrača denar, ki ga je nekoč za ta ali oni račun preveč plačal. Že čez nekaj dni je vrnilo tri in šestdeset oseb pošiljaielju denar s priponi-njo, da gre za očitno pomoto. Še so poštenjaki na svetu! PASJE POKOPALIŠČE Severno francosko mesto Lille se ponaša s prav nenavadnim pokopališčem. Tam počivajo namreč sami ustreljeni in pobiti tihotapski psi, ki so za svoje gospodarje prenašali tobak čez francosko-belgijsko mejo. Lansko leto so finančni stražniki marsikak mesec postrelili po šestdeset psov, ki so nič hudega ne sluteč hoteli g svojimi dvajsetimi kilami na hrbtu privezanega tobaka čez mejo. STAROST IN UMETNOST Že dolgo se znanstveniki dajejo, kdaj je človeški duh najsposobuejši za ustvarjanje. Teinu sporu je zabila statistika klin. Zapisano je, da je 940 slavnih angleških in ameriških pisateljev napisalo svoja mojstrska dela med 45, in 59. letom. brez moči, ga je navdajala z onemoglim gnevom. Stisnil je deklico še tesneje k sebi, kakor bi se bal, da mu je ne ugrabijo. »Ljubim vas, Suzana! Nočem vas izgubiti; recite mi še vi, da nočete, da bi naju razdvojili! Če ste govorili z očetom, je to dokaz, da hočete postati moji... Ne, saj ni mogoče, da bi vas zdaj izgubil.« »O, Saša, ali res ne razumete?« je žalostno odvrnila. »Ne vidite, da sem zdaj revna kakor najzad-nja dekla?« »Revni?« je ponovil za njo brez razumevanja in jo široko pogledal, kakor da bi mu pripovedovala pravljico. »Da. Le predobro poznam očeta: nikoli ne bo odnehal. Če se poročim z vami, bi ostala popolnoma brez sredstev ... ne da bi še kdaj smela potrkati pri njem... Ali zdaj razumete?« »Razdediniti vas misli?« je vprašal. »Da!« »In tega siromaštva vas je strah?« »Ne zaradi sebe... zaradi Mol-ly!« »Kaj pa ima Molly zraven?« je vprašal ves osupel. »Ona vam je ponudila svojo roko, in ona je bogata; če vzamete njo, boste imeli vsega v izobilju.« »A nje vendar ne ljubim! Dajte, ljuba, nikar ne zapletajva stvari: vas ljubim, samo vas, in v a s hočem!« »Tudi če ne bom nič imela?« »Tudi če boste imeli manj ko nič! Ali res mislite, da mi je le količkaj do bogastva — bogastva, ki danes je, jutri ga pa več ni?... O, Suzana, o minljivosti bogastva bi vam sam lahko zapel kakšno j pesem!« »In se ne boste nikoli kesali?« »Nikoli, srce moje! Kaj je zame nekaj več ali manj v primeri z ljubeznijo, ki jo čutim do vas!« Sklonil se je in pritisnil na njeno bledo čelo dolg in spoštljiv poljub. To je bil prvi poljub, ki se ga ji je upal dati; s sveto pobožnostjo je užival njegovo slast. Potlej je pa resno, a mimo povzel, dajaje izraza misli, ki mu je že ves čas begala po glavi: »Ne, Suzana, denarna stran mi ni tako važna kakor nekaj drugega: odklonilno stališče vašega očeta. Ali smem terjati od vas, da se uprete očetovi volji? Ali ne bi bil preveč domišljav, če bi mislil, da vam bo moja ljubezen odškodnina za vse radosti in ugodja, ki bi jih izgubili zaradi mene? Ali se vam ne bo nekega dne stožilo po nekdanjem bleščečem življenju? Vidite, to je zame problem, edini problem, ki čaka odgovora,« »Če je tako, Saša, me pa poslušajte,« je resno rekla Suzana. »Jaz sem imela več časa kakor vi, da proučim to vprašanje in se odločim. Če vas misel, da ne bom ničesar imela in da se nikoli ne bom smela na nič zanašati — če vas te misli ni strah in veste za gotovo, da se. vam nikoli ne bo tožilo po Molly in njenih milijonih: potem vedite, da sem pripravljena iti z vami na Angleško ...« »Srce inoje!« »Slišala sem, da tam ne delajo toliko sitnosti pri poroki kakor pri nas: gledala bova, da se čim prej poročiva. Ker nimam od očeta ničesar pričakovati, se moram pač postaviti njegovemu samosii-stvu po robu. Pisala mu bova šele tedaj, ko bova že poročena in nama ne bo nič več mogel.« »Ne vem, kako naj se vam zahvalim, dobra moja Suzana, za toli vzvišeni dokaz vašega zaupanja.« Deklica ga je mehko prekinila: »Za dokaz ljubezni, recite, Saša; zakaj, človek utegne komu zaupati, čeprav ga ne ljubi. Jaz vas pa ljubim ... Nisem vedela, nisem marala vedeti tega, toda že dolgo je tega, kar ste zavladali mojemu srcu.« Ves iz uma od blaženstva jo je Jean blazno prižel k sebi. Poljubljal ji je roke, obsipal s poljubi njene lase in oči. Toliko sreče je bilo v njem, da ji ni vedel imena. Suzana, njegova mala Suzana, ki je bila tako dolgo nedostopna zanj, se hoče združiti z njim! Sa-ma je prišla k njemu! Ljubi ga! Njegova žena bo! ... Dolgo ,ie trajalo, preden se je nekoliko pomiril in zbral svoje misli. »Od danes tedaj, ljuba,« je rekel z neskončno nežnim glasom in potopil svoje oči v njene, »od danes ste torej moja mala zaročenka in vaša volja je, da postanete moja žena?« »Da,« je trdno odgovorila. »Vaša zaročenka sem in moja želja je, da se čim prej poročiva, da naju nič na svetu ne bo moglo več raz-družiti.« Deklica je čutila neskaljeno srečo ob zavesti, da je ladja njenega življenja priplula v varni pristan. Nekoč mu je rekla, da bi ji bilo najdragocenejše v zakonu občutek varnosti in neskrbnosti spričo jutrišnjega dne. »Zavest, da si zvezan z bitjem, ki ti je drago... zvezan za vse življenje; zavest, da se lahko za-nešeš na njega, ki ti stopa ob strani: ali ni to občutek sladkobe in pokoja, kakršnega ti nič drugega na svetu ne more dati?« In glej, velika sreča je zdaj potrkala pri njej. Vse življenje bo poslej stopala z njim, z izvoljencem svojega srca, in se opirala nanj. Toda popolne sreče svet ne pozna. Saši je prekipevalo srce od neizmernega blaženstva, in vendar je bila tudi grenka kaplja v njem. Spomnil se je, kako težko mora biti Suzani zaradi očetove odklonitve. V svoji sreči sta oba tem bolestneje občutila popolno osamljenost. Pravijo, da so zaljubljenci sebični. Toda nihče nima večje potrebe po smehu in prijaznosti okoli sebe kakor bas tisti, ki ljubijo. Kot otroka ruskega naroda, kjer je prirodna ljubezen in spoštovanje do staršev še mnogo bolj ukoreninjeno kakor pri drugih narodih, je mladega moža malone pekla vest, da bi vzel za ženo dekle, ki se njen oče upira takemu zakonu. Po drugi strani pa tega ni smel povedati na glas; če bi Suzana kakšen njegov pomislek le zaslutila, bi utegnila misliti, da mu je tako hudo zaradi izgubljene dote. »Ali za gotovo veste, Suzana, da vaš oče na noben način ne bo privolil? ... Če bi mu na primer povedali, da se sama od sebe odpoveva njegovim milijonom?« »Nikoli ne bi verjel, da sva res tako nesebična; le še rogal bi se nama.« ZRCALO NE POKAŽE VEDNO PRAV! To se najbolj vidi na Vaših zobeh. Na zunaj so lahko še tako lepi in čisti, znotraj jih pa razjeda zobni kamen. Radi tega negujte svoje zobe redno z zobno kremo Sargov KAL0D0NT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulfori-cinoleat dra. Braunlicha. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kameu in preprečite, da se naredi drug. »Najboljši Dr. O E TKE R-ja so preparati!" kdor jih pokusi, trdi vsaki. Hedi igra Napisal Paul Burke Avtor te novele živi v New-yorku in je prejel za svoj roman »Značaji« ameriško literarno nagrado. Ethel Tolkinova se je že ves teden čudila sama sebi. Kako se je le zgodilo, da nima skrivnosti samo pred možem, ki gara v teh vročih poletnih dneh na plantažah, temveč tudi pred teto, pri kateri se mudi v mestu? Pa še take grde skrivnosti ima, ki jim je moški ime! Kdo bi si mislil! Taka drobcena pridna farmarjeva žena, ki ji teče življenje kakor ura — od hišnih opravkov do prijetnih večernih pogovorov z drugimi ženami sosednjih farm — pa una skrivnosti! Seveda! Telefon je vsega kriv. Ondan, pred tednom dni je bilo, je popoldne kar trikrat zapovrstjo pozvonil telefon! Trikrat se je onkraj žice vljudno opravičil prijetno zveneč moški glas, poslednjič je pa nevidni moški celo * vprašal, ali je ni znabiti motil pri delu? Ne, ne! Motil je ni, saj bo pismo še zmerom utegnila skon-čati. Pismo? ... Da, da; neki prijateljici izza časov vojne, ko sla ®e z mladostnim navdušenjem stregli ranjencem v domači bolnišnici ... Tako sta malo pokramljala, on se je še enkrat opravičil in navrgel nekoliko vljudnih fraz, potlej pa... konec! Toda to še ni bil pravi konec. Ljudje, ki se privadijo življenju v samotnih prerijah, si kaj radi v duhu slikajo stvari in ljudi, o katerih karkoli slišijo. Tako se je zgodilo, da je tudi Ethel nehote zagledala pred seboj sliko moškega s prijetnim in zvenečim glasom. Seveda je bil mlad, bržčas niti starejši ne od nje. Dva in trideset nemara? Visok, mlad in postaven! Prav gotovo je bil negovan, zakaj umazan ovratnik in pogrizeni nohti bi se prav gotovo ne ujemali z njegovih glasom. Ni šment: mogoče je celo črnolas! Rudolf Valentino. Smehljaje se svoji bujni domišljiji, je prijela za peresnik in nadaljevala začeto pismo. Prihodnjega dne se se spomnila ni te male dogodivščine; saj se pa tudi pošteni ženi ne spodobi, da bi se mudila v mislih pri tujem moškem, čeprav je znabiti zanimiv ... Popoldne pa, skoraj ob istem času ko včeraj, je spet klical telefon. Nekam zmedeno se je mehak glas opravičeval zaradi predrznosti. Toda včeraj, ko sta skušala dognati vzrok trikratne napačne zveze, mu je ona vendar povedala svojo številko, no in zato si je dejal... ker prav ob tej uri najlažje utegne ... če ji ni nerodno ..., da bi malo pokramljala ... seveda ji noče biti v nadlego, in sploh ... Kramljala sta. Ne o žetvi in o gnojilu, kakor je bila vajena s plantaže; tudi ne o deklah in poslih in o ljubeznivih sosedih kakor s teto, temveč... Saj res, o čem že? Izvedela je, da je on podružnični ravnatelj neke pariške družbe ... Kajpada, mnogo je že potoval... v prekomorske kraje, v Evropo ... V Italijo? ... Seveda ! Nepozabno! ... In Švica šele ... večni sneg ... S svojimi ameriškimi čevlji je gazil po njem... da, po snegu, ki ga pri nas sploh ni... Ne, ona je zrasla tu in je tu ostala ... zmerom, da samo v mesto je časih prišla ... H koncu ji je povedal svoje ime: Rodney Clark... Zdelo se ji je, da je srečna, ker mu ni Charles, Jim ali Jack ime... Ona pa?... Ethel! ... Gospodična Ethel? Ne, kar samo Ethel? Prav! In kadar se ji bo zahotelo dobrega dela, naj ga kar pokliče! Srečen bo. Pa kaj kmalu .. . morda že kar jutri? ... Da bi ga klicala? Kaj še! Kam neki to vodi? Čez nekaj dni se bo tako vrnila k možu, zakaj zobni zdravnik, h kateremu je prišla v mesto, je z delom do malega že Ah, kaj še! Potlej bi moral biti i gotov. In sploh! Saj je vendar po ročena ... Zakaj mu le ni povedala, da je omožena? Muha, kajpada, a vendar ... Sicer mu pa njene stvari res niso nič mar. Kaj bi le tujcu, ki se kar tako na lepem prikaže, iz nič prav za prav, pripovedovala preveč o sebi. Jutri, pojutrišnjem ga tako ne bo več videla..., to se pravi, slišala... Toda popoldne, ko je tetka zadremala in je bilo vse tiho okrog nje, se le ni mogla premagati. Čemu neki? Ali je mar greh, če si privošči nekaj minut nedolžne za- li a ve? In spet sta kramljala, tisti dan in vse dni kesneje. Nič ni bilo nevarnejše kakor njegova prošnja, da bi jo rad osebno spoznal. Toda ona se je uprla. Češ, njena teta... in tudi sicer ne, ko se pa vendar že odpravlja iz tega kraja. »Brez slovesa mi vendar ne boste ušli, Ethel?« jo je prosil. »Preden odpotujete, mi vsaj povejte, da je najinih pomenkov konec!« Obljubila je, in danes je bil tisti dan, ko mu bo morala povedati, da pojde jutri zjutraj na pot. Kar težko in žal ji je bilo. Še nikoli ji ni bilo tako malo mar njenega doma kakor danes; še nikoli ni tako jasno čutila, da so ji koklje in piščanci deveta briga in zelenjadni vrt in sirovo maslo in vsi tisti vsakdanji opravki, vsak dan enaki, dolgočasni in pusti... Toda mož ji je bil pisal... delo... in naposled tudi on sam ... Ne, ne; odlašati ni smela več! Jutri mora s prvim vlakom odpotovati. Ali je mar kaj pisala možu o svojem vsakdanjem kramljanju? Dobro je vedela, da ni! H koncu pa res ni treba vsake malenkosti obešati na veliki zvon. Malenkosti?... Če naj po pravici pove, so postali njeni telefonski pogovori več ... Vendar ... dokler se človek samo po telefonu zabava in še ni osebnih stikov... »Halo, ste vi, Ethel? Hvala bogu! Že ves popoldan čakam zaman in to ni podžgalo niti moje vneme pri delu, niti moje volje, Zakaj ste tako pozni danes?« »Sicer se ne spomnim, da bi se bila obvezala, da vas pokličem. Jtidijei in njihova,.samouprava" Zgodovinske zanimivosti iz krajev, kjer so filmali „8engale“ Pa vam vendar povem: teta je bila ves dan doma, zdajle je šele odšla. A tudi sicer vas nisem nameravala pripraviti ob kramljanje, saj sem vam obljubila, da vam bom povedala, kdaj odpotujem. Jutri torej, da veste!« »Ethel, deklič! Jutri se že odpeljete? Saj ... saj to ni res ... Čujte ... Ethel... moram vas videti, preden odidete. Sami ste doma, ste rekli? Lepo vas prosim, ni-karite mi zdaj pridigovati o spodobnosti in dobri vzgoji... k vam pridem. Moram! Čez nekaj minut bom pri vas ...« »Bodite vendar pametni!« je komaj slišno ugovarjala, toda bil je že odšel. Zdaj je vse na glavi, nič se ne da več popraviti. Ni še minilo deset minut, ko je zaslišala korake s poti, ki drži s ceste do hiše; za hip se je obotavljala pri vratih in že je stal »on« pred njo... Od nog do glave je bil podoben onemu, ki si ga je v duhu naslikala; podoben — in spet ne: velik in slok, dobrih pet in trideset, lepo oblečen, poštenih in odkritih oči ... Premeril jo je in stopil k njej. »Ethel, torej sem vas vendar našel?« Okrog resnih oči mu je igral smehljaj. »Nekaj je, kar sem hotel za vsako ceno vedeti, pa vas nisem mogel vprašati po telefonu.« Približal se ji je in jo prijel za roke. Na prstancu na levici se je lesketal gladek zlat obroček. Dolgo je strmel vanj. Potlej je dvignil pogled k njej. »Zdi se mi, da sem hotel to izvedeti,« je tiho dejal; »prosim vas, Ethel, poglejte mi v oči!« Ko ji je zrl v obraz in videl, kako so ji v očeh trepetale solze, je stresel glavo in mehko dejal: »Le nič žalosti, Ethel! Lepo je bilo, dokler je smelo biti.« Za trenutek samo je dvignil njene roke k svojim ustom ... in potlej so se vrata tiho zaprla za njim. (m-I*) rfl£lruy smJmcrJrljUM' pere LUX -hitro in brez truda. pristen samo v tem zavitku V vseh dve sto letih, od kar vladajo Indiji Angleži, skušajo na vseh plateh in na vseh poljih dvigniti narod in deželo. Marsikaj se jim je res že posrečilo, to pa, da hi izenačili stanove in omilili plemenske mržnje, se jim noče in se jim menda nikoli ne bo. Toliko opevana Indija šteje 350 milijonov duš, Vendar ni to enoten narod niti po veri niti po jeziku. Kar na slepo lahko naštejemo svojih 50 različnih jezikov, najmanj trikrat toliko pa narečij. Jezikov-ne razlike niso nič manj bistvene kakor v Evropi, kjer Šved ne razume Slovenca, tam se pa Singalec ne more pogovoriti z Bengalom! Hindustanščino, najvažnejši jezik v Indiji, govori dobra četrtina prebivalstva, rabi pa tudi oblast-v'om in vojski. Je to mešanica arijske MONTE BLUE kot Hamiulla-kan v »Bengalih« Sovorice »hindi« in arabsko-perzijskega narečja. Drugi govore svoja bolj ali jnanj popačena narečja, sosednih, zlasti kulturnih jezikov se pa ne morejo na- učiti, ker so zvečine (90 %) nepismeni. Nepremostljiv prepad med prebivalci Indije je kajpada različnost ver. Hindujci in moliamedanci (približno 240 proti 80 milijonov) si pač nikoli ne bodo podali rok. Ponižni budisti, čeprav jih je 15 miljonov, ne pomenijo skoraj nič, ostali narodiči pa sploh nič, zakaj zmerom so si v laseh, čeprav bi morali biti zaradi svoje maloštevilnosti složni. Edino Parsi, sicer po številu najšibkejši, so gospodarsko na višku in zato kaj veljajo. Menda se še ni rodil človek in se bržčas nikoli ne bo, ki bi mogel zgladiti vse te verske in plemenske razlike. Angleži se zlasti po svetovni vojni na vse kriplje trudijo, da bi »iznašli« tako upravno obliko, da bi ustrezala vsem. Poskušali so celo s posebnimi posveti, s tako imenovanimi »konferencami za okroglo mizo«, toda še to ni rodilo poštenega sadu. Radikalnih »svaradžistov«, borcev za samostojno indijsko upravo, pač živ krst ne bo nikoli zadovoljil. * Ko so se Indijci po razpadu mogul-skega cesarstva klali med seboj, so Angleži z ogromnimi žrtvami ustvarili novo, čeprav svojo indijsko državo in prinesli divjakom prosveto, red in zapad-njaško upravo. Prav gotovo bi takoj spet zavladalo v Indiji prejšnje obžalovanja vredno stanje, če bi se fanatičnim pripadnikom »samouprave« izpolnil njihov sen, to je, če bi Angleži prepustili Indijo svoji usodi. Nastala bi vojna vseh proti vsem in vsi tehniški, kulturni in zdravstveni napredki bi se razblinili v nič. Prav gotovo bi se s severa z divjo naglico razširil boljševizem in bi si osvojil vse ozemlje neodpornih in nesložnih narodov bi narodičev. To ne bi bila nesreča samo za Angleže, temveč za vso svetovno narodno gospodarstvo, zakaj kar čez noč bi izginilo 350 milijonov kupcev. Morda bi postala Indija celo bojišče dveh velikih azijskih vojaških sil: Rusov in Japoncev. Glavna in edina skrb Angležev je poštena in vsestransko ustrezajoča uprava. Vsi drugi problemi se zde spričo tega malenkostni ali pa skoraj nevažni. Preobljudenost v Bengaliji, v dvorečju med Gangesom in Indusom je že star oreh in še trd povrh. Več skrbi pa zadaja Angležem pcterorečje Pandžab na severozapadu, ki je zmerom ogroženo 8 severa po divjih in bojevitih gorjancih. Že celih sto let motijo Afganci marljive Angleže pri miroljubnem delu. In če se že Afganci za nekaj mesecev pomirijo, se pa spet obmejna plemena začno zaganjati v Angleže. V to, morda najzanimivejše indijsko ozemlje nas bo povedel Paramountov G.4RY COOPER igra glavno moško vlogo v Paramoun-tovem filmu »BengalU film »Bengali«. Videli bomo prekrasne, divje romantične kraje in nad vse zani mivo življenje domačinov in angleških kolonijskih vojakov v resnični luči, ne v romantični, kakor smo je vajeni iz romanov in potopisov. Tri minute učenosti Humor RODA RODA PRIPOVEDUJE Mati mi je zmerom pridigovala: »Vedi se dostojno, otrok moj, zakaj dostojnost je najvišja in najplemenitejša oblika ljubezni do bližnjega. Opazuj slabosti drugih, vendar jih ne odkrivaj! Nikoli ne osramočaj svojih bližnjih, zlasti starejših ne, zakaj otroci ne smejo nikdar ničesar bolje vedeti!« Te nauke mi je dobra mamica tolikokrat ponavljala, da sem si jih zapomnil. Včeraj so me Novotnovi povabili na čaj. Gospa Novotnova me je vpraševala, kako mi ugaja Danunčio. »Sijajno,« sem zamrmral, »Danunčia prištevam med največje ...« Prav po tihem sem bil to zamrmral — da bi naju morda kdo ne slišal — toda stric Edvard me je le slišal in mi popravil: »d’Amumzio se reče!« Gospa Novotnova se je namrdnila in zviška dejala: »Vaš nečak tudi pravi Danunčio — in vaš nečak je vendar strokovnjak.« Mlade dame okrog nas so se nasmihale; mladi gospodje so škilili prav porogljivo name. Nemirno sem drsal po stolu in gledal v tla. Gospa Novotnova se pa ni dala motiti, temveč je kar dalje žvrgolela o Italiji in o pisateljih: »Tolstoa in Maksen Zorki sta tudi sijajna tiča. Ali ni Zorki živel nekoč v Pompejonu? Ali pa mogoče na Čapriju?« Tedaj me ni več strpelo: pobral sem trudne kosti svojega rojstva in jo kar po francosko popihal. Napisal H. G. Wells Sreča je vino redke trte in zdi se, da nizkotnim dušam ne tekne. Dve stvari sta, ki sc je vredno zanju pehati: doseči kar hočemo in doseženo uživati. Samo modrijanom je dano poslednje. * Kako strašno je, če je res, kar ljudje o nas govorijo! Kdor hoče služiti bogu in zlatemu maliku hkratu, kaj hitro spozna, da boga ni.. . * Največ ljudi proda svoje duše in živi z mimo vestjo od rente. • Kdor misli, da bi se ne vedel ko bogatin, če bi bil bogat, je takšen tepec, kakor bi bil pijanec, ki bi ves božji dan zlival vino v grlo in mislil, da bo ostal trezen. • Ko se nam prične delati pleša, se nam odpro novi viri veselja, ki mladi ljudje o njih niti ne sanjajo. * Med ljudmi, ki nič zlega ne mislijo, se hudobija najbolj bohoti. • Ker so nekoč, pred davnim, davnim časom, sami poznali to zbegano občutje, bi nam nekateri stari ljudje radi natvezli, da vedo, kaj je ljubezen. • Rad bi dal življenje za prijatelja; toda nikar naj me ne prosi, da mu poberem košček papirja. VISOKI CILJI ta-le Neki gospod nam je sporočil prestreženi dvogovor iz Tivolija: Sedel sem zvečer na klopi in užival prijetni hlad. Tedaj zaslišim za seboj v gošči: »Sram vas bodi, da nadlegujete poštena dekleta! ...« Trenutek tišine. Nato isti glas: »Sicer je pa moje srce tako že oddano.« Spet nekaj trenutkov tišine. Potem pa moški glas: »Oprostite, gospodična... saj tako visokih ciljev sploh nimam.« P-n OPTIMIZEM IN PESIMIZEM V družbi so razpravljali, kakšna je razlika med optimizmom in pesimizmom. Tedaj je posegel vmes znani francoski akademik Maurice Donnay. »Naj vam jaz pojasnim to razliko,« je dejal. »Če ste pesimist, boste obžalovali, da imajo ženske tako kratko pamet kakor krila, če ste optimist, se boste pa veselili, da so jim krila tako kratka ko pamet.« IZ OTROŠKIH UST Mala Berta: »Teta, kaj ne, da si bila nekoč zelo lepa?« »Zakaj pa, srček?« »Take, kakršna si danes, te stric gotovo ne bi bil vzel!« KAKOR SE VZAME Neki Berlinčan se je jezil, ker v nabito polnem vagonu brzega vlaka iz Berchtesgadna v Monakovo ni našel prav nikakega praznega prostora. Pa ga je filozofski bavarski sprevodnik zavrnil: »Kaj še! Vagonov je zadosti, samo ljudi je preveč!« Zdravje Tvojih zob ohrani sarc^ KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU £awrenee g Afganistana Skrivnostni Alija-kan, ki je strmoglavil afganskega kralja (Gl. štev. 22—27, 29 in 30) Ko je Lawrence v Oxfordu dovršil svoje obširne zapiske, so ga prijatelji silili, naj jih natisne, obetajoč mu sijajne zaslužke. Lawrenceu pa ni bilo do denarja. Na svoje troške je dal sicer natisniti sto izvodov, potlej je pa knjigo razdelil med svoje bližnje znance in dobre prijatelje. Od vsakega posameznika je zahteval samo pismeno obvezo, da ne bo nikomur knjige posojal in je ne bo skušal nikoli založiti. To pismeno obljubo so vsi njegovi prijatelji do poslednjega izpolnili. Angleži so že taki, da dajo na svojo besedo več kakor vsi drugi narodi. Strokovnjaki so priznali Lawrenceu, da ni še nikoli nihče napisal tako zanimivih spominov, kakor on. Med temi ocenjevalci je bil marsikak slaven angleški pisatelj. Svoje delo je napisal Lavvrence bolje kakor katerikoli znamenit časnikar. Posebno doživljaje v Arabiji je naslikal nenavadno živo in barvito. Po Lawrenceovi žalostni smrti so ponujali nekateri bogatini kar po deset tisoč funtov šterlingov za Lavvrenceovo knjigo, vendar se ni javil nihče, ki bi jo hotel prodati. Čeprav je deset tisoč funtov šterlingov ogromno premoženje, ni bil nihče izmed Lawrenceovih prija' teljev tako lakomen po denarju, da bi snedel svojo obljubo. * Poleg teh zapiskov je napisal Lawren ce še prav obsežno zgodovino Arabije. Angleški časniki so trdili, da je ta Law-renceova zgodovina prava umetnina na knjižnem trgu poslednjih petnajstih let. Lawrence je tiskal svojo zgodovino tudi v Ameriki. Dobil je velikanske denarje za svoje delo, vendar ni obdržal zase niti pennyja; vse je razdelil v dobrodelne namene — čeprav so se prav v tistih časih njegovi dohodki hudo skrčili; nekateri njegovi prijatelji celo trde, da je živel v bedi. Ko je skončal svoja knjižna dela, ni vedel, kaj bi počel. Če bi bil živel v srednjem veku, bi bil bržčas odšel v samostan, ali pa živel kje kot puščav-nik. Bil je pa od glave do pete moderen človek, otrok dvajsetega stoletja, zato ni storil tega. Nekoč v duševni stiski je pisal nekemu prijatelju pismo: »Verjemi mi, dragi prijatelj, ves svet je zame mrtev. Ne maram ljudi in najrajši bi se zakopal v samoto, da bi jih ne srečaval. Če bi bil pobožen, bi iskal tolažbe v cerkvi, toda zame tam ni utehe. Sam ne vem, za kaj 6e bom odločil in kakšna bo moja pot v bodočnosti.« ■ SLATINSKE TABLETE PzoU de&d&rfi uporabljajte mikodijiv* Slatinske tablete za hujšanje sestavljene iz naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: apoteka MU BAHOVEC, LJUBLJANA V vseh lekarnah 100 tabl. Din 46'—, 200 tabl. Din 74'—. Beg . No. 1/423 od 10. VII. 34. XIII Lepega dne se je vendar odločil za delo. Nekdanji polkovnik angleškega generalnega štaba, »beli Arabec« in »nekronani kralj«, vojskovodja, vohun in lastnik srebrnega Rolls-Royca, oboževana osebnost na Arabskem in na Angleškem, je postal navaden prostak v angleški armadi. Prelevil se je v prostaka Edwarda Thomasa Shawa. Zdi se, da si je s premislekom nadel priimek slavnega angleškega pisatelja Bernarda Shawa, zakaj cenil ga je kot pisatelja in poznal vsa njegova dela. Lawrence je stopil v neki pehotni polk. Polkovni častniki so vedeli, kdo je prostak Shaw, zato so mu skušali vsepovsod olajšati dolgočasno življenje navadnega vojaka. Dali so mu posebno sobo in postavili vanjo mehko posteljo. Naročili so zanj hrano iz častniške kuhinje in še nešteto drugih priboljškov so mu namenili. Shaw je pa vse to zavrnil in se postavil pred poveljnika s temi besedami: »Prišel sem v polk za prostaka; nočem biti polkovni ,razvajenček1. Prav nobenih priboljškov si ne želim ...« »A vendar, polkovnik, ste si to zaslužili,« inu je odgovoril poveljnik. »Vse, kar sem bil, sem že zdavnaj pozabil. Edinole kot prostak morem biti zadovoljen sam s seboj, zakaj želim si, da mi bo edina skrb, kako bom bleščeče osnažil svoje čevlje in gumbe na vojaški bluzi...« Kesneje si je prostak Shaw izprosil premestitev k letalcem. Postal je preprost mehanik angleške zračne flotilje in je s svojimi tovariši odpotoval v Indijo. Ostal je dalje časa v Pešavarju — v Zapadni Indiji. * V tistem času se je mudil afganski kralj Amanulah v Evropi. Obiskoval je evropske prestolnice in skušal navezati prijateljske stike z raznimi državami. Amanulah je bil v svoji državi družabno in državno življenje korenito predrugačil, to pa seveda njegovim državljanom ni bilo všeč. Amanulahove državne reforme zlasti Angležem niso dišale, zakaj njegova država je neposredno mejila na angleško Indijo. Angleški državniki so izvedeli, da se v Afganistanu celo bohotno širi boljševizem, ki ga je zanesla tja sovjetska Rusija, ker je hotela to državo pridobiti zase. Boljševiki so bili skoraj dosegli svoj namen! Po Afganistanu so se sprehajali sovjetski častniki in vojaki. Sovjetska Rusija je pošiljala Afgancem ogromne količine orožja in streliva, pa tudi letal in tankov Rusi niso pozabili. Za angleško Indijo je bila seveda v tem velika nevarnost, zakaj boljševizem — prenesen iz Rusije v Afganistan — bi se utegnil kaj hitro razširiti še v Indiji. Zato so angleški vohuni kar preplavili Afganistan; za Amanulahove odsotnosti so imeli seveda najlepšo priložnost za svoje delovanje. Podkupljali so afganske uradnike in častnike. Zdi se, da je bil med temi angleškimi vohuni tudi angleški mehanik Edward Thomas Shaw, bivši polkovnik Law-rence. Lawrenceu je bil Afganistan kajpada popolnoma nov in neznan, a ker je obvladal vse azijske jezike in narečja, se je kaj kmalu vživel v afganske razmere in se počutil med Afganci kakor doma. * Iz Kabula v Afganistanu je nekoč prišla vest, da nameravajo konzervativni Afganci odstaviti kralja Amanulahi. Vstaja se je neverjetno hitro širila in narod se je vstašem z navdušenjem pridružil, ker mu moderne spremembe, ki jih je uvajal Amanulah, itak niso bile všeč. Dolgo ni nihče vedel, kdo in kako je organiziral to vstajo. Kesneje so pa kar javno govorili, da jo je napravil neki Perzijec, po imenu Alija-kan. Organiziral pa ni samo vstaje, temveč je v odločilnih bojih — bog sam ei ga vedi od kod — dobavljal orožje in strelivo, celo denar... Kdo neki je bil ta Alija-kan? Kdo bi vedel, kakšna skrivnost je obdajala tega Perzijca! Zakaj neki se je toliko zavzemal za afganske vstaše? Le kdo ga je poslal? In sam zlodej vedi, ali je bil ta Perzijec res Perzijec? Na vsa ta vprašanja ni znal nihče odgovoriti. Niti oni Afganci ne, ki so ga natančneje poznali. Samo eden je vedel njegovo pravo ime: Afganec Bahaj Sa-kao, vodja vstaje in kesnejši afganski kralj. Bahaj Sakao je bil samo navidezni vodja vstašev, glavni in edini vodja je bil pa Alija-kan, ki je prinašal Sakau denarja na mernike in orožja ter streliva na prebitek. Afganci dolgo niso mogli dognati te skrivnosti in dolgo niso vedeli, komu so dolžni zahvalo za svojo osvoboditev. Bahaj Sakao je molčal, Alija-kan je pa lepega dne tako skrivnostno izginil, kakor se je bil pojavil. Čez dolgo časa so šele izvedeli, da je bil Alija-kan angleški letalski mehanik Shaw, nekdanji polkovnik Lawrence. (Nadaljevanje prihodnjič) Vabimo Vas k nakuup v najcenejii oblačilnici A.Presker Sv. Petra cesta 14 V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, mong-a in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS.REICH LJUBLJANA Tetanus Mnogo ljudi še današnji dan ne ve, kaj je vzrok omrtvičnega krča. Gre za zastrupljenje po tako imenovanem teta-nu, ki ga najdemo v gnoju in v gnojeni zemlji. Menda ga ni hujšega strupa! Tisti, ki je že kdaj videl, kako strašna je smrt s tetanom zastrupljenega človeka, ne bo groznega prizora do smrti pozabil. Človek se zastrupi s tetanom, da sam ne ve kdaj, vendar zmerom na odprto rano. Časih se celo zgodi, da popade odrevenelost človeka, ki se mu je že pred več tedni zacelil malenkosten ob-tiščanec na nogi. Strupena klica tetana živi v črevesju domačih živali (goveda in konj) ne da bi bila le količkaj na škodo zdravju živali. Z odpadki živine pride bacil v gnoj, od tod pa z gnojenjem na njive in vrtove. Najlaže se zastrupi človek, kadar, četudi z majhno ranico na roki, brska po gnoju ali po gnojeni zemlji. Znano je, da je pomrlo za omrtvičnim krčem na tisoče vojakov na francoskem bojišču, ker tam zemljo vedno gnoje, na ruskem bojišču, v trzni zemlji, je bil pa tetanus prava redkost. Bolezen se razvija tako: prav po malem popade krč roke in noge. Bolnik samo še s težavo premika ude in jih upogiba v sklepih. S časom preide krč na mišičevje trebuha, obraza in brade in bolnik skoraj ne more več odpreti ust. Usta se mu zategnejo v čuden režaj. Od tod se preseli odrevenelost še na život-no mišičevje, torej hkratu tudi na mišičevje, ki opravlja dihanje. Posledica tega je, da se bolnik pri polni zavesti zaduši, ker ne more mišičevje več vsesavati zraka. Edina rešitev pred smrtjo je cepljenje o pravem času, toda zvečine pride pomoč prekasno. Današnji dan zdravniki v svojih ordinacijah in v ambulantah vsakemu človeku, ki se rani na cesti ali na polju, takoj vbrizgajo protistrup, zakaj zastrupitev s tetanom je vsekdar mogoča. Kadar je pa človek cepljen s protistrupom, je odstranjena sleherna nevarnost. Tega članka nismo napisali za to, da bi odslej vsakdo in vsepovsod videl tetana. Samo v opozorilo naj bo. Res je, da se tisočim in tisočim nič ne zgodi, toda kdo ve, ali niste prav vi tisti tisoč-prvi, ki bi jo utegnil izkupiti. Bodimo torej previdni, če se pa že pri delu na vrtu, na gnoju ali v gnojeni zemlji ranimo, se zatecimo rajši takoj k zdravniku. (q-L) Za w»al’ d’nar ja do*<’ muzlte ! Plošče - gramofone izpo sojamo, zamenjavamo, nrodajamo in kupujenu ,ELEKTROTON‘ d. z o. z. pasaža nebotičnika Kuhinja KUMARE Že v starem veku so cenili kumare zaradi osvežujočega okusa. Marsikateri narod jih je gojil nad vse skrbno in jih kolikor se je le dalo izpopolnil. Grkom in Rimljanom so bile kumare prav posebno všeč, saj so jih nekateri rimski bogataši celo pozimi gojili v toplih gredicah. Kumare 60 zlasti pri nas v časteh. Jemo jih kot prilogo k mesnim jedem in jih srečamo skoraj v vsakem gospodinjstvu. V kisu, v slani ali sladkani vodi vložene kumarice in pa gorčične kumarice so gotovo prav pikantna in osvežujoča jed, posebno poleti. Vse premalo pa pripravljamo kumare kot prikuhe. Znabiti jih ta ali ona gospodinja ne zna prav pripraviti, zato ji bomo mi postregli z nekaj recepti. Vredno jih je preizkusiti. Navadne kumare: Sveže zelene kumare olupimo in jim odrežemo konce. Z ozkim in koničastim nožem jih previdno izdolbemo in dobro operemo. V 30 gramih razbeljene masti opražimo nato 10 gramov fino sesekljane svinjine ali pa ostanke pečenke, nekaj so- li, popra in celo jajce. Vse to dobro premešamo, mešanico pa nadevamo z žlico v izdolbene kumare. V kozici raztopimo 40 gramov sirovega masla in opražimo v njem 10 gramov fino sesekljane čebule, potlej pa potresemo čez to 30 gramov moke in pridenemo še nekoliko fino sesekljanega peteršilja in kopra. Ko to prežganje močno porumeni, ga zalijemo z vodo ali z juho. Tako pripravljeno gosto omako začinimo s soljo in papriko in položimo vanjo nadevane kumare. Napak ni, če pridenemo še kisa po okusu in 3 do 4 žlice kisle smetane. Kadar se kumare do mehkega zduše v omaki, jih serviramo z rižem ali s krompirjem. Kumarično omako pripravimo lahko s prežganjem, okusnejša je pa s smetano. Olupljene kumare zrežemo na prav drobne lističe, jih polijemo s smetano in jih pokrite počasi dušimo. Preden prinesemo jed na mizo, vmešamo vanjo še sveže sirovo maslo in muškatov oreh. ALI ŽE VESTE... . .. kako napravimo osušeno parketno loščilo voljno? Škatlo z loščilom postavimo v vročo vodo (ne na ogenj, ker se lahko vname), da se omehča, potlej pa prilijemo malo terpentinovega olja in dobro premešamo. Zdravj« NAHODA SE ZNEBIŠ tako pravi neki angleški letak, če se ravnaš po teh-le navodilih: Bodi čim več na prostem! Pojdi vsak dan na sprehod! Zrači sobe! Obuvaj nepremočljive čevlje! Jej mnogo sadja in sočivja! Ne oblači se prelahno, da ti ne pride mraz do kosti, pa tudi ne zavijaj se preveč, da bo telo lahko dihalo. PRVA POMOČ PRI KRVAVENJU Celo neznatna poškodba kože je rana, ki utegne krvaveti. Seveda je krvavitev odvisna od velikosti odprte krvne celice. Kadar krvavi človek iz majhne žilice, kaplja kri leno ali pa teče v drobnem curku. Na prav preprost način jo lahko ustavimo: na ranico privežemo snažno platneno cunjico in krvavitev kmalu preneha. Kadar si ranimo žilo odvodnico, lije iz rane curkoma svetlo-rdeča kri; takrat je treba nad rano stisniti žilo, da krvavitev ustavimo. To lahko storimo tako, da s prstom tiščimo na žilo ali pa prevežemo z zvito cunjo ali s pasom ud nad krvavečim mestom prav tesno. Toda brez odlaganja moramo poklicati zdravnika, da kri ustavi. SOLNČARICA Vsako leto opozarjajo v časnikih, da je solnčenje nevarno. To velja seveda za one, ki se solnčijo brez pameti. Preveč navdušenim kopalcem se utegne vneti koža: hudo rdeča postane, peče in srbi. Časih nastanejo na koži mehurji, pridruži se jim pa še huda vročina. Slabotni ljudje celo omedle in jih taka omedlevica časih pokoplje. Solnčenje je treba pričeti s pametjo! Sprva se mora telo privaditi zraku v senci, potlej šele solncu: solnčenje pričnemo s petimi minutami, s časom ga pa stopnjujemo do pol ure. Koža mora biti zmerom dobro omaščena, da je odpornejša za vplive hudega solnca. Kdor je od solnca ožgan, naj si polaga na ožgana mesta hladne obkladke z borovo vodo ali z ocetno kislo glino. SVEŽE RANE pokrivajo nekateri s pajčevino. To je od sile nevarno početje. Pajčevine se drži mnogo prahu in umazanije! Časih so na pajčevini celo bacili; ti bacili povzročajo odrevenelost in gorje, če ni takoj zdravnika pri roki: neizogibna posledica je strašna smrt. Hali oglasi Mali oglasi v »Družinskem tedniku« stanejo po Din 1.— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1.50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošli, naj priloži 3 Din v znamkah. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temno-rjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30.— Po pošti razpošilja parfumerija Nobi-lior, Zagreb, Iliča 34. POVERJENIKE SPREJMEMO v vseh krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Lep postranski zaslužek«. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30.—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. TVRDKA A. & E. SKABERNE, Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice). LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40.—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. MAKULATURNI PAPIR naprodaj. —■ Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«. NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Ernol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15.-. — Po poštr razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri — S. Rebolj & drug, Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej. POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12, telefon 38-10. — Pismeni odgovor Din 3.- v znamkah. VAŽNO ZA GOSPODINJE IN DEKLETA! Ravnokar je izšla od S. M. Felicite Ka-linšek v osmem pomnoženem natisu najpopolnejša knjiga »SLOVENSKA KUHARICA« z novimi večbarvnimi tabelami in v elegantni vezavi, ki jo dobite za ceno Din 160.— v knjigami ANT. TURK nasl., LJUBLJANA, Tyrševa (Dunajska) cesta S- PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25. BELO GOSJE ČESANO PERJE prvovrstne kakovosti, izbrano in mešano s puhom prodam po Din 120,- kilogram-Vprašanja naslovite na M. P. v upravo-»Družinskega tednika«. Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« in odgovarja K. Bratuša,novinar, Ljubljana; tiska tiskarna Slatnar d. z o. z. (Vodnik-Kncz), Kamnik.