m- IN TROGLASNI ZBORI S 3AMO-o SPEVI TER Z DEKLAMACIJAMI, o URAVNANI ZA SPREMLJEVANJE NA od KLAVIRJU ALI HARMOMIJU co
CDCDGD

SLOVENSKI MLADINI PRIREDIL
ANTON KOSI
===== Založil izdajatelj =
Anton Kosi, učitelj v Središču, Šini,
Cena enemu izvodu 24 h,
Ako se naroči večje število iztisov, se cena pri-—;—: merno zniža. ==
BESEDILO SPEVOIGRE

))
v___
LETNI CHSI"

O o
o o
loiioiionoiionoiioiioi
DVO- INI TRIGLAShl ZBORI 5 SAMOSPEVI TER Z DEKLAMACIJAMI, GRAVrTAMI ZA SPREM-LJ EVA h J E m KLAVIRJU ALI ■ o11o11oi HARMOmjU lonoiioi
SLOVEMSKI MLADINI
iomoiioi PRIREDIL lonoiioi
o, RNTON KOSI o,

;-r~
"¿(¿J

o O
Sbfo» ?

o o
Opombe za uprizoritev „Letnih časov“.
Za vsak letni čas je odinenjenih po dvoje deklamacij ; kazalo bode, da govori pri vsakem letnem času prvo deklamacijo deklica, drugo pa deček. To je seveda mogoče le na mešanih šolah. Ha samo dekliških ali samo deških šolah se lahko druga deklamacija tudi izpusti. O obleki, ki naj jo oblečejo deklamatorji, gre pomniti:
Za pomlad.
Deklica: bela obleka s pajčolanom, z zvončki ali s šmarnicami okrašenim; na glavi venček enakih cvetic, v rokah jer-bašček z raznimi cvetkami (naravnimi ali umetnimi, kakoršen je pač letni čas); namesto jerbaščka lahko drži v rokah tudi venec, povit iz raznih pomladanskih cvetic.
Deček: Temna obleka s širokim, svetlozelenim trakom, šopek pomladanskih cvetic v roki ali pa na prsih ob levi strani.
Za poletje.
Deklica: bela obleka, okrašena z makom in s klasjem; v roki majhen srp, na glavi venec, narejen iz žitnega klasja.
Deček: temna obleka s širokim, rdečim trakom; v roki šopek, povit iz rdečih rož (vrtnic) in žitnega klasja. Ako dekla-muje deček „Kosca“, je kaj umestno, da je oblečen kakor kosec dotičnega kraja — na rami naj ima leseno, lično izdelano koso.
Za jesen.
Deklica: bela obleka, okrašena s sadjem in z zelenim listjem: na glavi sadje: slive, hruške, grozdje; v rokah jerbašček lepega sadja in steklenico vina.
Deček: temna obleka z modrim trakom. Šopek lepega sadja v rokah.
Za zimo.
Deklica: bela obleka, če mogoče z belo kožuhovino obšita: na glavi bela, topla kožuhovinska čepica; zimske rokavice, muf.
Deček: temna obleka, posuta s koščki vate, širok bel trak, sveženj drv pod pazduho.
Ako se vprizore „Letni časi“ na odru z zaveso, tedaj stojita pred vsakim prizorom samo dotična deklamatorja spredaj, pred pevci; ako pa se uprizore na navadnem, odprtem odru, tedaj stoji vseh 10 deklamatorjev (oz. 6) pred pevskim zborom, a pri dekla-movanju stopi vsak posebej nekoliko naprej. — Na koncu uprizoritve vsakega letnega časa je majhen odmor. — S spevoigro se doseže le tedaj povoljen uspeh, ako se strogo pazi na razločno in čisto izgovarjanje besed pri deklamovanju, pa tudi pri petju.
Deklica, ki deklamuje za uvod pesem „Štiri sestre“ in za konec pesem „Jz južnih dežel“, imej belo obleko; ako pa deklamuje ti pesmi deček, bodi isti temno opravljen.
Letni časi.
Uvod,
I. Deklamacija:
Štiri sestre.
Štiri sestre vsako leto pridejo, nam darove mnogolične nesejo,
Prva mlada, lahkonoga skače v svet, ponujaje v vencih rož dišečih cvet; druga z delom poljskim lice si poti, koso v travi kleplje, krivi srp ostri; tretja drva seka, sadje spravlja v kot, grozdje sladko trga, vinski polni sod; a četrta v kožuh je ogrnjena,
.rokavice ima, v peč obrnjena.
Vsem je znano štirih sester teh ime: kdor ne ve ga, ta prebristre ni glave.
Po J. Tomšiču.
II. Petje.
V zvezd krdelu daljno pot 5 tiho luno solnce hodi, koder sije, oj povsodi čuda božjih zre dobrot, pa oznanja na višavi blagovest o božji slavi.
Jos. Vole.
A. Pomlad.
1. Deklamaciji.
1. Pozdrav pomladi.
Pozdravljena bodi, vesela pomlad, pozdravljena tisočkrat bodi!
Minila je zima, odšla je od nas, že vzela slovo je povsodi.
Vse polno je rožic, vijolic, zlatic, in drugega nežnega cvetja; dolina, planina, dobrava in breg odmeva od ptičjega petja.
Čarobno škrjanec, glej, v zraku žgoli, čebela strdi si nabira; po logu pa čuje veseli se tek glasno žuborečega vira.
Na gori zeleni prepeva pastir, da daleč okoli odmeva ; a z bližnje planine čez pisani dol vesel mu tovariš odpeva.
O mila, vesela in rajska pomlad, ne daješ samo nam zelenja; ti v dušo nam mrzlo in v tožno srce pokladaš sladkosti življenja.
Zatorej pozdravljena bodi pomlad, pozdravljena tisočkrat bodi!
Minila je zima, odšla je od nas, že vzela slovo je povsodi.
2. Kraljica letnih časov.
Ha lahnem vetriču, juhu! je zopet prisijala v naravo, kjer ni več ledu, pomlad, kraljica zala!
In koj pozove rožic zbor iz zemlje v častno službo.
Na zvončkov glas se prebude vse rožice po vrsti: rumeni jeglič trobi že, žare se drena brsti, plahotno se vijolica povzpenja izpod grmiča, in temnordeči cvet vresja, krasi goljavo griča.
In ptički, oj, kako hite iz daljnega mi kraja, kraljico mlado vsi časte, radost jih vse navdaja.
Skrjanček, slavček penica in lastovica mila, in dlesk in drozg seničica, prepevajo voščila.
V gosposkem „fraku“ črni kos že tudi požvižguje :
„Kaj bodeš, košek, ko si bos,“ ga sraka zaničuje.
„Prijazna tetka, kaj pa vi tu v pisani obleki?
So vaši čreveljčki novi in vaši modri reki?“
Tako se poje in kramlja, prepira in pozdravlja; življenje v logu, sred’ polja se slednji dan prenavlja.
Vsi skupno hvalijo Boga, ki lepi svet je vstvaril, in take radosti z neba pomladi je podaril.
—la.

II. Petje.
Štev. J.
¿{oladrija, holadra,	2imsk‘ je odbežal čas,
k nam pomlad je spet prišla; vrnil se pomladni kras, pesem zdaj zapojmo vsi,	vse v veselju plava spet,
da čez polje se glasi.	S cvetjem ves je svet odet.
Ptički k nam prispeli so, radostno zaPeli so,
Ž njimi pojmo tudi mi, da čez gore se glasi.
Slavko Slevlč-
Štev. 2.
Vijolica, pomladni cvet, kako sladko dišiš, glej, ti enaka se mi %diš Življenju mladik let.
jKj>{ Ono krasno in IjuBo, lako procvilaš ti — in pesem, ki se mi Budi, pozdravlja le srčno.
Tla prsi Bi le rad pripel in v svoj odnesel slan, a naj le greje solnčni dan, da drug le Bo vesel.
IPriskakal sem Bo \Bor otrok, naj vonja le, naj ve: ponižno le imej srce, da le Bo IjuBil £Bog.
E. Gangl.
Juhejsa, juhaj. prekrasen je maj! Žgolevajo ptiči, prepevajo ptiči: juhejsa, juhaj. prekrasen je maj.
'Juhejsa. juhaj. prekrasen je maj! Fantiči, dekliči, zapojmo kot ptiči: juhejsa. juhaj, prekrasen je maj.
Pr el. A. Funtek.
Štev. 4.
pomlad, prekrasno venčana	Ge se sprehajanj za vjio,
nanj trosi nežno cvetje,	pod fipo, če počivanj ;
iz <^aja sem zeleneča	veselo, s srčno radostjo
9>fasi se miio petje.	¿ni pomladanske vlivanj,
In z oore siiširr^ tam pa tu	Tf\i[eje mi je y srca dnu,
prepevat kukovco: ku-ku !	ko slišim z bukovja: l^u-ku
Narodna.
/. Osulo se je cvetje . . .
Osulo vejam se je cvetje nenadno kar čez noč — in kar čez noč zemljo objelo je. poletje ; pa v rosnem jutru zaplakala je miljena pomlad, ki ni se nadejala, da res promine cvet, ko se pokaže sad.
In zdaj na nebesnem oboku
v najvišjem in najširšem loku
kraljevo solnce kroži
in žarke proži dol z modrine
na višine in doline.
da še južni roži
skoraj list v vročini gine.
In polje to — kot morski vali. kedar se solnce v njih zrcali bogato žito vetrec ziblje, pa dviga, upogiblje klas ob klasu. S plavico mak, s pšenico slak
šepeče o poletja zlatem času.
V poldanjem žaru miren hlad ti nudi gozd — in on edini: Zgrnili so se vrhi zgor, zaprli grmi spred in zad so pot vročini — in vonj krepak po zraku širi mecesen, hrast in z jelko bor.
Pod solnčnim grmom jagodica poveša sramežljiva lica, premišlja le, ne deje nič — — Mar naj pove, da droben ptič sedi, sedi že dolge dni med gostim listjem onkraj nje in mladi rod vali?
Pa kaj je to? . . . Oblak teman zagrne v hipu vse nebo, tesnoba leže na ravan, obmolkne v žitu prepelica, in vzdiha klas: Kaj bo, kaj bo?
O le ne toče, le ne toče,
Ti Stvarnik naš, najboljši Oče!
In blisk na blisk in grom čez grom . kako to siče in vihari, da stresa se nebeški dom, da strah drhti v najzadnji stvari! Naliv strašan ... To odskakuje in plesketa in spet prestane, da spet se vlije le še huje! — —
Zahvaljen Bog! Naliv brez škode, srdita vihra brez nezgode — —
Iskri spet v gorkih solnčnih žarkih stotisoč kapljic po grmičji, odteka z vej, vrši po jarkih —
Oj. tam pa mavrica čez log gradi svoj sedmobarvni krog.
In solnce niža se in niža, poljublja nebesne višine, poljublja rožnate planine —
V bagrenem svitu zatopljeno vršacem bolj in bolj se bliža — Izginja ... V grmu kos prepeva, in zvon oznanja konec dneva.
Otare kmet si pdtno čelo, ko luč pozdravi ga iz koč, in zatrepeče zvezd krdelo z večernico v sanjavo noč.
Pokoj in sen objema selo —
Pa vendar bde še srca verna, molitev druži jih večerna:
Oj, Oče naš, ki si v nebesih, zahvala srčna Tebi bodi, ker Tvoja roka nas skrbljivo po tej dolini solzni vodi.
Naj Tvoje bo ime češčeno, naj Tvojemu bo čast kraljestvu, naj Tvoja volja bo nam sveta kot je nebeškemu občestvu.
Ti kruh podari nam vsakdanji in to nas mili Bog usliši, kot mi odpuščamo dolžnikom, dolgove naše Ti izbriši.
Peklenskih izkušnjav in zemskih, nebeški Oče nas obrani in v Svoji milosti in varstvu nas zdaj in smrtni dan ohrani.
Potem na veke bomo Tvoji, od nas pa daleč večni plamen, pozabljen trud bo ves ob Tebi,
Ti naš na vekov veke. Amen.
Jos Vole.
2. Kosec.
Sklepal, nabrusil sem te, o kosa! Zvoni zeleni travi k pogrebu, dokler se bliska biserna rosa, dokler ne peče solnce na nebu!
Zrela za košnjo, zrela si, trava!
Kaj bi se bala kose jeklene ?
Kar je rodila mati narava, v krilo globoko smrt ji zaklene.
Taka postava svetu je dana, taka usoda njega oklepa :
— Seme zabranja časova brana, časova roka zrnje otepa.
Žena mogočna dirja po svetu, nizko, visoko s koso podira ; maha po pleši, maha po cvetu, večnosti, grobu vrata odpira.
V grobu telesa gruda, trohnoba, v večnost neskončno duša se dviga; novo življenje klije iz groba, novo življenje večnost užiga.
Sklepal, nabrusil sem te, o kosa! Zvoni k pogrebu travi zeleni!
Ko bo oblila mrzla me rosa, takrat zvonila bodeš i meni.
Fr. Cegnar.
sn \l F&.
II. Petje.
Štev. /.
Čuj nas, silni Bog!
Odri nad oblaki Ti domuješ, ti oblake vodiš, urejuješ . . .
Čuj nas, silni Bog!
Oh, ne pošlji nam v borne hrame in na polja naša, toče, žgočih strel v poslopja naša, oh, ne pošlji nam!
To vrši in vre
tam v oblakih, v domu strel in toče! Toda, kamor Bog premodri hoče, tja nevihta gre . . .
Mirno se smehlja zopet jasni nebes nad domovi in drugje divjajo že vetrovi — boj je sred morja . . .
Andr. Rape.
Štev. 2.
O žetev, ti vedeli čas! Radosten te pozdravljam jaj. Saj po pomladi si 3eleni pogrnil s klasjem polje meni.
Vrtite, šnjice, se urno čeprav vam čelo je potno Tjogate snope, jr no v it e mi v stoge, skednje naložite.
jY(latičev ¿¿vi pika pok !
/fad sliši starec in otrok..
kjo žitnice napolnim, sima
naj kcdar hoče, k nam prikima.
V resnici žetev čas je slat, ko trud donaša tolik sad.
Srce naj moje se raduje, saj sdaj plačilni dan praznuje.
Fr. Krek.
Štev. 3.
Seno 5ič>eče gzaSnnc, pa peti ne pozabimo; kaj Si ne biti SoSze vo (L.'a ko Sepe je zavno pcfje ! iLake (epe; tako (epe.
dlložje senc na/ilaSajc, na vite ga nabaSajo; vobiča vpzežen a, stojita in sfaSko mzvicc dzoSita.
(Lake lepe je zame pcfje itc.
eHiaSnč je, sclnce niža se, večernim gozam bfiža se; voz pzoti Semit se porniče, k meti tv i zven večezni Mice SCečezni zven, večezni zvon.
Jos. Stritar.
1. Deklamaciji.
/. Tetka jesen.
Kaj ste prišli, ljuba tetka, kaj ste prišli zopet k nam, da iznova napolnite našega očeta hram ?
Veste, tetka, ravno danes v hramu zrli v vsak smo kot ali vse je prazno, prazno . . . Kam je prešlo vse od tod?
Kaj ne, tetka, vi pa letos spet ogledate se k nam, in naenkrat, kot bi trenil žita bode poln naš hram.
In še nekaj — oh še nekaj, tetka, ne pozabite: rdečih jabolk nam iz koška mnogo še izvabite.
In smehljaj krog usten tetki, blag smehljaj je zaigral in smehljaj je plaval više in obraz ji ves obdal . . .
In trosila in trosila tetka polno je darov, da je deca, komaj, komaj pospravljala jih domov.
v PTUJ \
St H tg
Ali Tinek, ki prodajal belo platno je krog hiš padel je — in v žepih hruške so smejale se: „Viš, viš!“
Prišle ptice so iz gozda, ko so vzrle polni hram, pa so zaprosile tetko:
„Tudi nam, oh tudi nam!“
Toda tetka je vprašala:
„Ej, preljube ptice ve, pa ste bile tudi pridne, kaj skrbele ste zase ?“
Pa oglasil se je Sultan, jezni Sultan: „Hov, — hov — hov. samo pele in plesale sredi šumnih so gozdov!“
In zarenčal tudi muc je, hudi muc: „Mijav — mijav, samo pele in plesale sredi modrih so višav!“
Tetka stara, tetka siva v stran se obrnila je in vse pevčice nevoljna v daljni jug spodila je.
Žalostne hitele ptice v kraje južnih so daljav, a za njimi muc in Sultan vpila sta: „Hov — hov, mijav!“
Cvetko Slavin.
2. Jesen, otožen čas.
Jesen neizrečeno otožen si čas, hvaliti, slaviti, ne morem te jaz.
Premnogi se tebe glasno vesele, a meni tvoj prihod vznemirja srce.
Da, tebe jaz vsikdar celo se bojim — ko ti se približaš, se jaz žalostim.
Kar meni v veselje pošilja nebo, ti vse mi odvzemaš z nemilo roko.
Krilate mi pevce pregnala si ti, zelenje in cvetje tvoj dih umori!
4
A ptice, cvetice so moja radost, med njimi izginja mi srčna bridkost.
A zdaj bom sameval vso zimo dolgo ; kaj bosta počela srce in oko ?
Pa saj te ne gane moj žalostni vzdih, čez gozd in čez polje že sope tvoj dih !
Pavlina Pajkova.
11. Petje.
Štev. 1.
c5esen je tu, po vrtu v travi poblesel^ evete nevesel; na ju<| leteli so žrjavi,
Uaban je čas se nam začet.
3i ovo že lastovke so vzele, v grmovju črni kos molči ; senice so prišle vesele ob mrzle severne strani.
3esen rumena, kobra žena !
0troei se je vesele; rbeča, bela in rumena na brevju jabolka zore.
Jos. Stritar.
0y, ja\>o\ko lepo rdeče, "kako se mi \luVko srueklias, pjlel lokal me, dele 'proseče, sa^ iem, da me rado '\r(\aš.
Štev. 2.
^ojlail jaz, Hoji se čudlru. kak ličeca krasua vtuas,
¿.a V\ \e doseglo, se Irudlua, a da krez.ujpesno, \o z,uas.
^alorel H jaoolkc z,re\o, cul 'prosto z,daj mojo \e-\6 •. z,rulr de\e koru Vrtalo H ’pelo, če z,dajle ml padeš -3 roko,
Fr. Zdravko.
Štev. 3.
Mrzli veter tebe žene, ljuba ptičica, od nas, ki znad lipice zelene si mi pela kratek čas. Vsako jutro, ptička moja, rano si prepevala, vsako noč je pesem tvoja sladko me zazibala.
Kadarkoli si zletela v svoje malo gnezdece, vsakokrat si mi zapela milo pesem v srčece. Zdaj pa iz zvonika line zadnjo pesem žvrgoliš, ker čez hribe in doline v tople kraje si želiš.
Zdaj boš zapustila mene, oj kak’ srce me boli — mrzli veter tebe žene, pojdi, kam te veseli! —
Oh, da ni mi perje dano!
Rad, o rad bi spremljal te; pa v ledovje zakovano moje revno je srce.
V. Orožen.
C Zima.
1. Deklamaci j i.
/. Kraljica zime.
Na belcu čez dole in vrhe gora prijaše ledena devica; iz mrzlega snega obleko ima in mrzla kot led so ji lica.
Če dahne, ji burja iz ust privrši, da ziblje poslopja, drevesa; v naročju zadrgnjen predpasnik drži, iz njega snežinke iztresa.
Kjer belec se njen le dotakne z nogo, vsa hipno otrpne narava, z cvetke se vse in drevesa ospo, pobeli se vrh in planjava.
Kjer ona prikaže se, cvetju je smrt, ugasne prirodi življenje; pobeli cvetoči se pisani vrt, ospe se po gozdu zelenje.
A solnce pripeka na belo ravan gorkeje in vedno topleje; le nekaj še tednov — in zmrznjena plan znebi se snežene odeje.
Že vene jej lice, poveša glavo na konju ledena devica; ko sneg sta in mraz od nas vzela slovo izgine i — zime kraljica.
Slavko.
2. V sveti noči.
O sveta noč, o sladka noč, ki nam prinesla si nekoč rešenja našega pomoč!
Ko milostno nebes Gospod pogledal je Adamov rod — čez štirih tisoč dolgih let Mesijo poslal je na svet, da rod človeški je prokletstva rešil, poplačal stari dolg in svet utešil.
O sveta noč, o sladka noč, ki nam prinesla si nekoč rešenja našega pomoč!
Kako je duši ljub spomin na tisti hip, ko iz višin čez mirno betlehemsko plan zadonel je napev ubran:
„Oj slava, slava Bogu na višavah in mir zemljanom bodi po nižavah
O sveta noč, o sladka noč, ki nam prinesla si nekoč rešenja našega pomoč!
O hip na veke znamenit, ko božje luči žarni svit pastirjev stan obdanil je in angel jim oznanil je:
„Ne bojte se, a Bogu pojte hvalo, Mesijo vam nocoj nebo je dalo.'4
O sveta noč, o sladka noč, ki nam prinesla si nekoč rešenja našega pomoč!
Hité pastirci čez ravan tja, kjer sameva boren stan; kot jasen dan žari nebo, nad hlevcem angelci pojó:
„Oj slava, slava Bogu na višavah, in mir zemljanom bodi po nižavah
Oj sveta noč, o sladka noč, ki nam prinesla si nekoč rešenja našega pomoč!
Na slami v jaslih Dete spi, pred njim pastirjev zbor kleči, darila mu darujejo,
Marijo vsi blagrujejo, zamaknjen zre na ljubo božje Dete prečisti ženin Matere presvete.
O sveta noč, o sladka noč, ki nam prinesla si nekoč rešenja našega pomoč!
Ti nisi bila mrak teman,
rešenja ti si bila dan,
življenje ti rodila si,
nebo z zemljo sklenila si —
nobena noč ni v časti tebi slična,
o sladka noč, o sveta noč božična!
Jos. Vole.
11. Petje ŠieK. /.
U
A. Funtek.
Štev. 2.
C^{eko }e t,a\os\xvo po9so&,	°V?se WVo\ ^ličlse xve ^o}6»
gox&u \\xka} vcv drugod'.	odš\e ^ &e*,e\o so gorko *,
%Vo '•je Ije '.dpaemetue-ao,	\e itana se Vtkalo 9 časi
suVo, Vat \j\\o '■je zeleno'.	se smreUe ioV. Vta \sra\ oglasi.
C\ll>oš\9o \o )e \\uia teč, ielodčeV. graben, rc*ra\a gec'
^I)a l>\ s\o9o ?,e 2,Vma 9z,el&, da aio ’gtlsla goTslao. -Jejela'.
Jos. Stritar.
Štev. 3.
Pri gorki peči tu sedimo otroci vsi lepo doma; pa gledamo skoz okno zimo, kako razgraja in divja.
Debelo mete, sever brije in tuli, dih njegov je mraz; srdito veje drevju vije, mikastil rad bi tudi nas.
Ati pa na gorkem tu sedimo naj tuli sever, sneg naj gre; saj vemo, da za hudo zimo pomlad vesela čaka že.
Da nam pa čas prijetno mine, pravljice zdaj si pravimo:
.,En oče je imel tri sine“ — zdaj si uganke stavimo.
Jos. Stritar.
Konec.
I. Deklamacija.
v
Ccj morje široko . .,
Čez morje široko, čez sinje gore povrnejo skoraj se ptički/ izginja pred njimi j?e zimsko gorje.
Je cvetni so ka3ejo grički-
Oj, vigred cvetoča poraja so nam, poraja so nam mladoletje, in logom in poljem in strmim goram ^budilo so kmalu bo cvetje.
Oso vstaja, vse vstaja ¡s snežnih grobov, saj miljena vigred prihaja, i3nebil so svet je ledenih okov,
Že vsa so narava pomlaja.
Vstajenja prirode so vse veseli, kdor mora, vun v prosto naravo po travnikih, poljih in logih hiti v cvetočo, dehtečo dobravo.
Pobegne sedaj naj vsa toga in jad,
pobegne bridkost in trpljenje,
saj sk°raj vrnila so nam bo pomlad,
S pomladjo pa novo življenje.
Po Slavku priredil Jos Vole.
II. Petje.
Že kopneva breg, že izginja sneg, v Logu kos žgoli, ženki govori:
„Prišla bo pomlad, včakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel lepe pesmi pel.
To me veseli, trav’ca zeleni,
drobna ptičica po polj’ leti.“
Vresje že cvete, drami teloh se, že nekje pastir poje v gozdni mir:
„Prišla kukavca, moja ptičica, in bo kukala in prepevala; kukala: kuka, kukala: kuku,
da bi zmiraj tak’ prijetno blo.‘
Hej, le vun na dan, hej, le vun na plan, saj bo skoraj tu vigred — juhuhu.
„Prišla bo pomlad včakal bi jo rad ..."
(kakor pri prvi kitici.)
J os. Vole


Podpisanec opozarja stariše ter mladinoljube sploh na svojo
„Zabavno knjižnico =====-------------------
-----za slovensko mladino“
to je zbornik, ki izhaja v nedoločenih rokih ter prinaša našim mladim ljudem dokaj primernega beriva v daljših in krajših pesniških in prozaičnih sestavkih, kakor narodnih pravljic, pripovedk, basni, legend, pregovorov, raznih gospodarskih in drugih nasvetov, kratkočasnic itd., torej gradiva, ki ne zanima samo otrok, marveč je i z« odraslo preprosto ljudstvo koristno in izpodbudno berivo.
Časniki sodijo o „Zabavni knjižnici“ v obče prav povoljno in od raznih strani naše domovine dohajajo izdajatelju poročila, ki kažejo, da se je „Zabavna knjižnica“ mladini zelo omilila, in da jo povsod ber6 z veseljem.
Koroški list „Mir“ piše v svoji 3. številki za 1. 1905 na str. 17 o „Zabavni knjižnici“ med drugim sledeče:
,,Prea seboj imamo dve drobni knjižici (11. in 12. zvezek „Zab. knjižnice“), ali reci moramo, da nam njihova vsebina bolj ugaja, nego marsikatera debela knjiga, ki je in bo prišla med naš narod. Saj je vendar naša književnost tako skopa z dobrim berivom za mladino, saj nam tako redkokrat pride v roko knjiga, katero smemo brez obotavljanja dati našim otrokom. "Učitelj Kosi, gotovo mož, ki je z dušo in telesom udan svojemu vzvišenemu poklicu, ve, česa je treba naši mladini, kaj se ji sme, kaj se ji ne sme dati. V svoji „Zabavni knjižnici“ podaja torej slovenski mladini duševne hrane, katere ji je treba izven šolskega pouka, lepih, zlatih naukov, kateri, zaviti v obliko kratkih pesmic ali mičnih povestic, dosežejo veliko prej svoj cilj nego pa suhoparno šolsko razkladanje. Kosijevo podjetje je res zlatega denarja vredno in ne moremo ga dovolj priporočiti ljubiteljem mladine, Bolj primernega beriva ni mogoče najti in ne bi je smelo biti šole na Slovenskem, kjer bi ne bilo po več snopičev te knjižnice otrokom na razpolago. Posebno jo priporočamo kot darila pridnim otrokom. Cena posameznim zvezkom je tako malenkostna, da jo je mogoče naročiti za mal denar v velikem številu — zvezek stane samo 30 vin., s poštnino vred 35 vin. Naroča se pri izdajatelju v Središču na Štajerskem.“
Anton Kosi,
učitelj v Središču.