IrošTritria pTavari&j) gotovtnh Štev. 36. V Ljubljani, dne 1. septembra 193?. Posamezna Jfcv. Din 1*-» Leto XV. jUpravnlštvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak ietrtek Narofolna za tazemitvo: Četrtletno t Din, polletno Ig Din, celoletno 36 Din; u In«, lerastvo razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 DUl. Amerika letno 1 dolar. — Ratun poštne hranilnice, podrnžnlce t LJnblJaal, it 10.711, Posojilnice niso krive kmečkega prezadolženja (Dopis z dežele) Dovolite, gospod urednik, na članek «Kdo je kriv prezadolžitev kmetov» v eni zadnjih številk «Domovine» nekaj pripomb. Res je, da kmečki stan in tudi drugi stanovi na deželi preživljajo hude čase. Dosti bolje ni v trgih in mestih, kjer veliki večini obrtnikov huda prede. Take čase, če ne še hujše, je naš kmet imel že večkrat. Del krivde na tem je imela često gospodarska zaostalost. Kmet ni znal oceniti vrednosti svojih pridelkov, niti jih spraviti v denar po cenah, kakršne bi pridelki morali imeti. Navadno je kmet pridelke prodajal kar počez, pri čemer so bogateli pretkani prekupci in drugi, a sam je slabo živel in navadno lezel v dolgove. Med kmeti so pa bile tudi izjeme, ki se spričo svoje gospodarske spretnosti in zmožnosti niso dale skubsti ter so znale pridelke spraviti v denar po dobrih cenah. Teh zadnjih je bilo sicer malo med kmečkim ljudstvom, a vsak kraj jih je imel po nekaj. Ti so bogateli te'r postali vaški veljaki. Pri teh se je druga vaška večina v stiski izposojala denar po visokih obrestih. Bili so tedaj za večino kmečkega prebivalstva kaj hudi časi, mnogo slabši od današnjih, saj je bila večina odvisna od takih vaških oderuhov. To je bilo v časih, ko še nismo imeli posojilnic, a vrnimo se k navedenemu članku v «Do-movini», na sedanjo prezadolžitev kmetov. Članek zvrača krivdo na posojilnice,' češ, da imajo te pretirano visoke obresti. Že res, da je temu ali onemu slabemu gospo-garju posojilnica v pogubo, a po veliki večini so bile prav posojilnice kmetu v veliko korist in njegove rešiteljice. Koliko kmetij, ki so bile že na robu propada, so rešile- razne posojilnice svojcem! Posojilnice na deželi so z malimi izjemami poslovale in še poslujejo s polodstotnim do enoodstotnim dobičkom. Da bi kmet rad nalagal denar v hranilnice na eno- do dveodstotne obresti, si ni lahko misliti. Tako bi se le povečalo število tistih, ki bi hranili denar kar doma. Da je večina kmetov zašla v stiske, je do neke meje .vzrok to, da so ljudje v dobrih časih po vojni premalo mislili na onih svetopisemskih sedem rodovitnih in sedem slabih let. Ljudje so naenkrat hoteli imeti vse prenovljeno, kar je mnogo stalo. Padle so cene kmetijskim pridelkom, a tudi po nizkih cenah se pridelki le s težavo prodajo. Zdaj ni denarja, dolgovi pa tiščijo ljudi za .vrat. Državni davki so razmerno nizki v primeri z občinskimi dokladami, ki v večini občin hudo. tlačijo in otežujejo kmeta. Enako so velike dote, zapisane v boljših časih, velika bremena za gospodarje na domačijah. " To vse bi lahko bilo, če ne bi nepričakovano nastopili časi, kakršnih nismo pričakovali. Kmet svojih pridelkov tudi po nizki ceni ne more spraviti v denar. To je tisto, kar je naposled izbilo sodu dno. Država in vsi, ki vedo, da je kmet steber države, si zdaj prizadevajo najti pot, k! bi omogočila rešitev. Obupati ne smemo, nego se držati načela, da je rešitev predvsem v delu in varčevanju. Bo morda kdo rekel, da je v takih časih, ko sploh ni denarja, beseda o varčevanju odveč. Pa ni res. Začeti je treba pri dinarjih in parah, a na drugi strani bo tudi vlada storila vse, da se bo hudi položaj omilil, kolikor je mogoče. K vprašanju kmečkih in drugih dolgov Na članek g. Jožka Laha iz Oslušev-cev smo prejeli o istem vprašanju naslednji članek g. Janka G r i v c a iz Ormoža: G. Jožko Lah navaja v zadnji številki «Domo-vine» pravilno, da so istočasno, ko so vlagatelji brez truda in ne da bi sami kaj k temu pripomogli s porastom dinarja pridobili, na drugi strani dolžniki, ne da bi mogli to preprečiti, neizmerno mnogo izgubili. Iz tega vzroka prihaja pisec do zaključka, da je mogoč izhod le z delnim črtanjem dolgov in vlog. Ta zaključek je povsem zgrešen, ker bi uresničenje tega predloga nedvomno moralo ubiti na deželi smisel za varčevanje. Odpis vlog bi čisto gotovo izbil sodu dno ter prevrgel ves kreditni sestav. Saj so poostrenja današnje krize krivi baš vsi oni vlagatelji, ki so od lanskega poletja naprej odtegnili svoje vloge denarnim zavodom. Prav tam bi se ne moglo nič vzeti, ker sedijo na svojem denarju doma ter zaradi tega za odpis ta denar ni dosegljiv. Zmanjšale bi se vloge torej le vsem onim, ki so obdržali v glavi še malo pameti in niso povzročili še hujše zmede. Seveda tega niso storili vsi ti po lastnem spoznanju, ker odnesli bi svoje prihranke tudi ti, če bi to v danem trenutku sploh mogli. Po članku g. Laha bi ostali neokrnjeni pravi povzročitelji poostrenja, smise' za varčevanje bi se pa vzel vsem onim, ki še imajo vloge, ker bi se jim od teh nasilno izvršil odpis. S stališča dolžnikov se vidi tak odpis seveda všečen, bil bi pa iz gorenjih razlogov čisto zgrešen. Ce naj ima čut pravičnosti še kako besedo, tedaj bi se morala ta operacija izvršiti tako, da bi bili prizadeti tudi oni, ki so krizo poostrili. To pa bi bilo mogoče le, če bi se našemu dinarju se ustalila na drugi podlagi. Tako bi vlagatelj imel zopet to, kar je imel pred leti, dolžnik pa zopet po vrednosti vsoto, kakršno si je izposodil. Če bi dolžnik po taki operaciji rabil pamet, se bi z majhnim trudom lahko izkopal; moral bi pač pravočasno vnovčiti vse, česar danes ne more in noče dati pod ceno. * * * Iz Št. Janža pri Velenju nam je poslal g. L. I. kot odgovor na članek g. Laha naslednje vrstice: Leta 1914. je prevzel moj brat posestvo, vredno 8000 takratnih avstrijskih kron. Bili smo štirje otroci izplačani z doto vsak po 1000 takratnih kron. Ker pa se je pozneje vrednost posestva zvišala ne po bratovi zaslugi za sto odstotkov, bi torej moral, ako naj se izvajanja g. Laha v zadnji «Domovini» uvažujejo, moj brat neke zneske nam doplačati. Leta 1930. sem temu bratu priskočil na pomoč ter mu rešil prezadolženo posestvo s 150.000 dinarji. Zakaj sem mu jih lahko posodil? Zato, ker sem se vedno zavedal, da moram biti trden slovenski kmet. Gospodaril sem po načelu, da ne smejo nikdar biti moji izdatki višji kakor dohodki. Kljub temu sem napredpo gospodaril, nabavil sem si potrebne gospodarske stroje in uporabljal tudi potrebna umetna gnojila. Svoje obveze šem točno in pošteno poravnaval, čeprav sem si moral večkrat pritrgati od svojih ust, samo da je bilo zadoščeno morali, ki je bila doslej vzor slovenskega kmeta. V vseh pesmih in povestih se je do sedaj poveličevala morala, ki naj bi se zdaj naenkrat obrnila na glavo. Ali bi bilo pravilno, da bi bil dvakrat oškodovan zato, ker sem smiselno gospodaril, ker sem bil varčen in ker sem se trudil z vsemi močmi, da ostanem na slovenski odvzela današnja vrednost, morda za tretjino, ter \ zemlji tako zvan trden kmet? Pred otvoritvijo jesenskega ljubljanskega velesejma Spet bo oživela naša bela in lepa Ljubljana | med 3. in 12. septembrom. Gospodarsko in prosvetno središče dravske banovine bodo posetili desettisoči gostov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si ogledajo obilno založeno in pestro razstavo «Ljubljana v jeseni». Na razstavišču bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgradbah naslednje razstave: I. kmetijska razstava (strokovni pouk, sirar-stvo in mlekarstvo, jajca, čebelarstvo, želeli jad, vino, perutnina, kunci; 3. in L sep- tembra razstava goveje živine montafonsk® pasme; 11. septembra razstava plemenskih konj; od 3. do 12. septembra velika raz-« stava kmetijskih strojev in orodja); II. razstava čistokrvnih psov vseh pasem dno 8. septembra; III. alpinska razstava; IV. tujsko-prometna razstava; V. razstava slovenske knjige; VI. umetnostna razstava cžena v slovenski umetnosti*; .VII. jugoslovenska amaterska razstava umetniških fotografij; »VIII. razstava «Domače ognjiščem, nazorna razlaga novodobnega smiselnega gospodinjstva; IX. industrijski in obrtni oddelek. Specijalne razstave: pohištvo, živila in radio. Posebne prireditve: 4. septembra pregled slovanskih narodnih noš na velesejmu in 11. septembra tekmovanje slovenskih harmonikarjev na velesejmu. Polovični popust na želznicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnikih. Stalne legitimacije s pravico na prevozne olajšave in poljuben večkraten vstop stanejo po 30 Din in se dobe pri denarnih zavodih, tujsko-prometnih ustanovah, zadrugah, župnih in občinskih uradih, podružnicah. Kmetijske družbe, strokovnih organizacijah in pri blagajnah večjih postaj v dravski banovini. «Ljubljana v jeseni) bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si jo! Pred kmečkim pravnikom na Bledu Priprave za kmečki praznik na Bledu, ki bo zopet letos kakor prejšnja leta na mali Šmaren, 8. septembra, se že živahno vrše. Predzadnjo nedeljo je imel sejo pripravljalni odbor in je bil sestavljen podroben program. Dopoldne bo razstava pincgavske goveje živine v Zaki. Poskrbljeno je, da pride na razstavo najlepša planinska živina radovljiškega sreza. Razdeljene bodo nagrade, ki jih bodo dali banska uprava, Kmetijska družba in prireditveni odbor. Okoliške sirarske Zadruge pa priredijo razstavo sirarskih izdelkov, ki naj pokaže, da kljub gospodarskim težavam gorenjski kmet ne obupuje, marveč dela. Ob 1. popoldne se zbero narodne noše, okrašeni vozovi in konjeniki pred Blejskim^ domom, kjer se bo sestavil slavnostni sprevod," da krene skozi vasi Grad in Mlino mimo kraljevega dvorca na slavnostni prostor v Zaki. Posebna ocenjevalna komisija bo narodne noše, vozove in sku-pinefpresojala glede na pristnost in pestrost ter stavila predloge zaradi nagrad. Gustav Strniša: Ljubezen in strast •cBregar, kaj vendar govoriš?* je planilo iz godca. Starec je mirno nadaljeval: «Cilka ne ve, kako slab sem. Kljub temu je poslala po zdravnika. Naj pride zavoljo nje. Moj zdravnik je zdaj še samo Bog, ki me bo kmalu ozdravil in rešil vseh težav tega bridkega življenja.*' «Kako da danes tako čudno govoriš?* 129.500, Francija 13.000 do 15.000, Poljska 28.000 do 30.000, Jugoslavija 23.000 do 27.000, Belgija 13.600 do 13.700. Skupaj se ceni pridelek žlahtnega hmelja v gornjih okoliših na 303.000 do 332.000 stotov po 50 kg. Za Savinjsko dolino navajajo podatki cenitev 15.000 do 17.000 starih stotov. — Kupčija se že povsod počasi razvija. Zlasti visoke cene doseza hmelj v Niirnbergu, in sicer res prvovrstno blago po 32 do 35 Din v naši vrednosti za kilogram. V Žatcu na Češkoslovaškem se prodaja hmelj po 15 do 21 Din, a v Savinjski dolini po 15 dr 17 Din za kilogram. Za večje partije zahtevajo savinjski hmeljarji ceno do 20 Din. SADJE. Na ljubljanskem trgu so prodajali slive na drobno po 4 Din, belokrajinske slive pa celo po 3 Din za kilogram. Jabolka in hruške so po 3 do 6 Din kilogram. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 ameriški dolar za 56"20 do 56-40 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1355*69 do 1366-49 Din; 100 francoskih frankov za 22410 do 22522 Din; 100 češkoslovaških kron za 16867 do 16953 Din; 100 italijanskih lir za 292*13 do 294*53 Din. Vojna škoda se je trgovala po 194 do 195 Din, investicijsko posojilo pa po 51 Din. Kratke vesti = Banovinska kmetijlska gospodinjska šola v Št. Juriju ob južni železnici. Na šoli se zaključuje prvo šolsko leto. V prvi polovici oktobra se začne drugo šolsko leto. Pouk bo trajal 10 mesecev (do 31. julija 1.1923.). V šolo se sprejmejo kmečka dekleta, ki imajo veselje do domače grude in ki se bodo v svojem bodočem poklicu udej-stvovale kot kmečke gospodinje. Učenke stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Celotna oskrbnina (za hrano, stanovanje in razsvetljavo) znaša mesečno 400 Din. Revnejšim gojenkam podeljuje banska uprava primerne štipendije, ako se izkažejo kot res potrebne po predloženih potrdilih o premoženjskem stanju staršev. Razne stroške za šivanje, knjige, zvezke in drugo utr- «Je že tako, smrti gledam v obraz in odkrita beseda mi bo olajšala zadnje ure. Klical sem te, da te prosim, da morata biti ti in tvoj sin zraven, ko bodo odprli mojo oporoko pri notarju. Želim, da izpolnite vse tako, kakor želim, da bom mirno počival v grobu.* Trenutek je premolknil. Potem je zamišljeno pogledal Kregca in ga vprašal: «Ali mi obljubiš, da boš zraven?* Kregec ga je zvedavo pogledal. Nekaj je zaslutil, pa ni hotel premišljati. Bolnika je moral pomiriti, zato mu je vse obljubil. «In zdaj pokliči Cilko!* Kregec je šel klicat Bregarico. Ko jo je zagledal, je začutil v sebi tiho radost, ki se je je zasramoval. Bregarica je bila še vedno čvrsta in čedna ženska. Ko je stopila pred svojega moža, je hotel Kregec oditi. Bregar ga je prosil, naj počaka. «Cilka, vem, da si mi že odpustila, saj si mi to zagotovila že neštetokrat, toda zdaj te prosim nekaj drugega. Ali mi obljubiš, da boš natanko izpolnila mojo poslednjo željo?* «Bom, bom! Zakaj o tem govoriš? Kmalu boš okreval.* «Da, okreval bom. Novo zdravje se vrača, a to zdravje je drugačno. To zdravje je pokoj, ki ga grem uživat. Cilka, zdaj je moja duša mirna. Pojdi po našega župnika! Jutri me ne bo več.* Mirno je izgovoril te besede in ljubeče pogledal svojo ženo, ki je stala solzna pred njim. * Naša povest je končana. Ko so dediči po Bregarjevl smrti čakali pri notarju, so se kar nekam čudili, ko je notar odprl oporoko in se smehljal, ko je pogledal vanjo. pijo gojenke same. Dekleta, ki nameravajo obiskovati to šolo, morajo dovršiti 16. leto starosti, morajo biti zdrave in neoporečene preteklosti. Pravilno kolkovane prošnje za sprejem je treba poslati z vsemi potrebnimi listinami vodstvu ba-novinske kmetijske gospodinjske šole v Št. Juriju ob južni železnici. = Kmetijska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. septebmra bo obsegala: a) strokovno-poučni kmetijski oddelek; b) sirasko in mlekarsko razstavo, na kateri sodelujejo skoraj vse mlekarske in sirarske zadruge; c) razstavo jajc; d) čebelarsko razstavo in sejem za med; e) zelenja dno razstavo; f) vinsko razstavo in sejem. Ta del kmetijske razstave organizira kmetijski odbor velesejma. Kmetijski razstavi so priključene še: g) razstava goveje živine montafonske pasme, ki jo priredi živinorejska zadruga Jugomontafon (razstava se vrši 3. in 4. septembra); h) razstavo perutnine in kuncev priredi Društvo rejcev malih živali «Zivalca*. Tej razstavi sta priključeni še razstavi ribic in ptic. Razstava traja od 3. do 12. septembra, i) Kmetijski odbor velesejma priredi dne 10. in 11. septembra razstavo plemenskih konj in j) ves čas razstave, to je od 3. do 12. septembra, veliko razstavo poljedelskih strojev in orodja. = Razstavo perutnine na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. septembra priredi društvo «Živalca», ki hoče pokazati umno rejo perutnine z odbiranjem živali po nesnosti. Znano je, da je donašalo perutninarstvo v naših krajih velike dohodke, ki pa, žal, v zadnjem času nazadujejo, in to največ zaradi predrobnih jajc. Izgubili smo zaradi tega največje odjemalce v inozemstvu. Ta del razstave bo zelo poučen, ker bodo živali razstavljene samo od priznanih rejcev. DOPISI BOREČI PRI LJUTOMERU. Oasiilno društvo je moralo prestaviti nameravano javno tombolo zaradi nastalih zaprek na 4. septembra; v primeru slabega vremena pa na 11. septembra. Prijatelji gasilstva in dobre volje, pridite, In potem jo je prečital, da je vse Bregarjevo premoženje last njegove žene Cilke, ki mora poročiti njegovega edinega prijatelja Kregca. Hčerki naj mati izplača večjo vsoto denarja, da se bo poročila s Kregčevim sinom. Minilo je leto dni po tem dogodku. Bregarica se je spet nekam pomladila. Kregca ni bilo nikoli na izpregled. Ogibal se je je. V njegovi duši se je vršila huda borba. Ali naj spet Cilko zasnubi? Ali bo ona zadovoljna? Po oporoki mu ona ni nikoli ničesar omenila. Tudi on je molčal. Le pogledala ga . je in te oči so spet govorile kakor nekoč. Nekaj časa se je boril sam s seboj. Pa ga je vprašal sin kar naravnost: «Zakaj ne greste k Bregarjevim? Anica pravi, da je njena mati postala nemirna in nestrpna. Vem, čakajo vas Midva se poročiva, potem greva v mesto, kjer sem dobil službo. Napravimo obe poroki hkratu. In tedaj ni Kregec več odlašal. Iz skrinje je izvlekel nedeljsko obleko in jo mahnil k Bregarjevim, kjer so ga že čakali. Ko je vstopil, ga je sprejela Bregarica, ki je zardevala kakor 171etno dekle. Posedli so za mizo in potem sta zasnubila Kregec in sin kar oba hkratu. Kregcu in Cilki je bilo nerodno pred otroci, toda Anica je mu-zikanta objela in dejala: «Zdaj postanete vi moj oče. Tako dobri ste in tudi moj oče so želeli, naj se tako zgodi. Bodimo vsi skupaj srečni!* O tistih dveh porokah je še dolgo govorila vsa vas, IG. Na pobudo nekaterih občanov, ki se zavedajo važnosti tujskega prometa, se je na Igu sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev Olepševalnega društva. Ta odbor sklicuje širši sestanek za dne 8. septembra ob 16. v šoli. Vabljeni so vsi domačini, ki jim je na tem, da olepšamo Ig po svojih močeh. Zlasti naj pridejo tudi dekleta in gospodinje, ki lahko uspešno podprejo delovanje snujočega se društva. Številni izletniki, ki posečajo iški Vintgar, gredo skozi Ig in se tudi tu ustavljajo. V korist in v ugled občanov je, da skrbimo tudi za zunanjo ličnost hiš, okrasitev oken, snaženje cest in podobno. Pripravljalni odbor pričakuje velike udeležbe. Na sestanku se bo prebral osnutek pravil in se bo določili dan za ustanovni občni zbor. LAZE PRI PLANINI. Ze dolgo nismo pisali iz naše prijazne vasice kraj meje v kotu Notranjske, ležeče ob robu gozda in lepe planinske ravnine, po kateri se vijuga Unec. Naše gasilno društvo si je sezidalo dom v Lazah. Po spoznanju odločilnih činiteljev in po prizadevanju narodnega poslanca g. dr. Staneta Rapeta smo dobili svojo osnovno šolo, ki se v začasno urejeni učilnici v dvorani Gasilskega doma otvori že to jesen. Naše delavno gasilno društvo proslavi 8. septembra že desetletnico obstoja z veliko vrtno veselico. Društvo se lepo udejstvuje tudi v prosveti in je v zadnjih dveh letih imelo obilo odrskih predstav. Med drugimi je igralo «Krivoprisež-nika>, «Cigansko siroto), ; «Jaz vas ne poznam.) Dekle se je nezaupno ustavilo. «Seveda me ne poznaš in ne veš, kaj trpi zapuščena sirota...) «1, kdo pa ste vendar?) ga je radovedno vprašala. «Nekdo, ki je bil srečen samo nekaj hipov, potem pa je ostal sam na svetu...» «Saj imate vendar svoj dom — lično hišico tukaj ob cesti...) |j «Sicer bi bil ljudem v napotje.. .> Mladenka se je zamislila: «Kdor si kupi hišo, mora imeti precej denarja...) j «Dal sem vse, kar sem si prihranil...) «Ali vam manjka sredstev za življenje?) "ga je sočutno vprašala. fj Odgovoril ji je z izrazom skrbi in bojazni:'^ «Kdo ve, kaj me še čaka, ako me prej ne reši, bela žena ...) \ «Od gladu ne boste umrli), ga je tolažila^ «Dobri ljudje vas bodo radi podpirali.) «Seveda, dokler bom mogel hoditi. Toda ka« dar bom ležal na bolniški postelji?) «Takrat vas bodo obiskovali...» «Kdo se bo brigal za siromaka!) nem delu vseh. Poslanec je žel za svoje poročilo obilo priznanja. Sklenjena je bila soglasno resolucija, s katero se izraža poslancu popolno zaupanje. H krajevni organizaciji JRKD je pristopilo že preko 100 članov. PESNICA. V nedeljo 21. avgusta se je blagoslovila glasilna brizgalna prostovoljnega gasilnega društva v Pesnici. Svečanosti so prisotstvo-vala tudi sosedna gasilna društva. Vse priznanje gre vrlim možem prijazne obmejne Pesnice, posebno še vztrajnemu društvenemu predsedniku g. Krajncu, da so zbrali požrtvovalne tovariše v dobrodelno društvo. Pesnica lepo napreduje. Tukajšnji veletrgovec s sadjem si je postavil ličen dom, Sadna zadruga pa bo tudi skoro dogradila poslovalne prostore. Pesniški dolini se obeta lepa bodočnost. Naj bo vse po sreči! PLANINA PRI RAKEKU. V nedeljo 4. septembra proslavi Sokol desetletnico obstoja. Proslava bo pod pokroviteljstvom našega priljubljenega poslanca dr. Staneta Rapeta, ki bo ob tej priliki pripel na prap< r krasen trak. Sokol v Planini je bil ustanovljen v oktobru leta 1922. Pobudo za ustanovitev je dal vsesokolski zlet, ki se je vršil takrat v avgustu v Ljubljani. Ze v septembru se je sestal pripravljalni odbor z brati Sokoli iz Dolenjega Logatca, ki jim je tisti čas starostoval br. Hodnik. V oktobru so pa prihiteli bratje iz Logatca k ustanovitvi našega Sokola. Ne bomo nikdar pozabili izpodbudnih besed br. Hodnika in br. Smoleta, ki sta imela takrat lepa nagovora na naše člane. Velike zasluge si je pridobil za društvo naš sedanji župan br. Jože Blažon, ki je znal pridobiti Sokolu telovadnico, v kateri se sedaj pridno telovadi. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen za starosto br. Dem-Žar, za načelnika br. Drago Kiata, za tajnika pa br. Nino Mrhar. V letu 1925. si je društvo nabavilo prapor, ki ga je izdelala požrtvovalna sestra Ivanka Prosenčeva. Danes šteje društvo skoro 200 pripadnikov in ima svoj tamburaški zbor, ki ga vodi požrtvovalni prosvetar br. Josip Dolgan. Društvu je starosta br. Demšar, načelnik br. Nino Mrhar in načelnica sestra Rada Mrhar-jera. V nedeljo 4. septembra poda društvo svoj obračun ob desetletnici. Pridite! RADOVICA. Prijatelji Bele Krajine bodo imeli 8. septembra lepo priliko za ogled naših krajev. Z izletniškim vlakom pridemo okoli 10. dopoldne v Metliko, kjer si ogledamo to staro mesto, ki je mnogokrat kljubovalo turškim navalom. Ob 10. dopoldne bomo imeli brezplačno «Tukaj prebivajo dobri ljudje, ki radi podpirajo siromake...» • «Cirilab ji je rekel ljubeznivo. «Ali mi obljubiš, da me boš obiskala, kadar boš izvedela, da ležim na bolniški postelji?> «Bom», mu je obljubila orez odloga. «Pridib jo je zopet povabil. «Razen tebe nimam na svetu žive duše ...» «Zakaj?» je začela pomišljati. Njegovo vedenje ji je bilo predomače. Kesala se je, ker mu je prehitro obljubila. fPred odhodom iz življenja ti bom razodel veliko skrivnost», je odgovoril na njeno vprašanje. «Daj mi roko v potrdilo, da ne boš pozabila dane besede.» «Kakšno skrivnost?^ je plaho poizvedovala'. »Skrivnost usode ... Kadar bom zrl smrti v obraz, bova o tem nadaljevala .. Podala , mu je desnico, katere neznanec ni mogel dolgo časa izpustiti. Dekletu je postalo mehko pri ^cu. «Zbogom.j Cirila! Pa mamico pozdravih ji je dejal ob slovesu. «Glej, da ne pozabiš mojega naročila!» Prikimala mu je in odšla z naglimi koraki. Samotnik je vstal in gledal za njo, ko je brzela po beli cesti. «Oh!» je pritajeno vzdihnil. Nato si je otrl solzo in odšel v sobo. Tisti večer je izgubila mladenka strah pred neznancem. Spoznala je, da starec nima slabega namena. Zal ji je bilo, ker ga je napačno sodila. Toda zakaj ji je naročil, naj ga obišče v bolezni? na razpolago vozove na Radovico, kjer se bo vršila gasilska veselica. Obenem bo istega dne praznovala Radovica žegnanje. Lep razgled, ki se nam bo nudil iz Radovice, nam obilo poplača ta dan. Vozovi za povratek na izletniški vlak bodo pripravljeni. Kogar žene srca v prosto naravo in kdor želi pokueiti dobro kapljico, naj obišče 8. septembra Radovico. . ZAGORJE. Sreski pododbor JRKD v Zagorju javlja članom krajevnih organizacij JRKD za Zagorje-Kotredež, Ržišče-Kolovrat in Št. Lam-bert, da bodo v bodoče redni sestanki članstva vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 5. popoldne v Sokolskem domu v Zagorju. Na njih bo poročal narodni poslanec g. Milan Mravlje. Prvi sestanek bat v ponedeljek 5. septembra ob 5. popoldne v Sokolskem domu. ZGORNJI KAŠELJ. (S m r t n a k o s a.) 29. avgusta smo spremili k večnemu počitku na farno pokopališče pri Devici Mariji v Polju go. Ivano Močilnikarjevo, ženo našega dolgoletnega naročnika g. Franca Močilnikarja, mojstra v vevški papirnici. Pokojnica je bila vzor dobre, ljubeče in skrbne matere svojim šestim otrokom, možu pa vdana in ljubezniva družica. Nadvse je bila naklonjena revežem, ki se od nje ni nihče vračal praznih rok. Kako priljubljena je bila rajnka, je pričal pogrebni sprevod. Poleg številnih sorodnikov, prijateljev in znancev se je pogreba udeležil v velikem številu Sokol iz Polja, katerega člani so zapeli rajnki v slovo ganljive žalostinke doma, v cerkvi in na pokopališču. V sprevodu so bili številno zastopani člani gasilnega društva iz Zgornjega Kašlja, nadalje mnogo uradnikov, mojstrov, strojevodij in ostalega delavstva iz papirnice. Pokojnico ohranimo v blagem spominu, preostalim pa naše iskreno sožalje! DOMAČE NOVOSTI BREZOBZIRNO IZTERJAVANJE DOLŽNIKOV. Podpisani narodni poslanec, član parlamentarnega odbora za proučavanje zakonskih predlogov o zaščiti in razdolžitvi kmetovalcev, dobivam dnevno od vseh strani sporočila o brezobzirnem preganjanju dolžnikov po nekaterih denarnih zavodih s tožbami, rubežnimi, prodajami. Zavoljo tega prosim vse one, ki so sami takega preganjanja deležni, in tudi one, ki so jim taki primeri znani, naj takoj pošljejo na moj spodnji Kakšno skrivnost ji bo odkril, tega ni mogla umeti. Kaj ji je povedal tujec, Cirila ni nikomur zaupala. Le materi je izdala njegovo skrivnostno vabilo. Kadar je slišal Ločnik, nista nikdar o tem govorili. Resnemu možu je bil Samotnik popolnoma tuj ter ga je redkokdaj omenil. Pozdrav, ki ga je izročil neznanec Cirili, je sprejela mati s skrbnim presojanjem. Samotnik je živel tiho in preprosto. Ni se vtikal v tuje zadeve; bilo je, kakor da ga ni na svetu. Ljudje so ga čislali; kdo je in odkod je prišel, s tem si niso več belili glave. Smatrali so ga za pravega domačina. Ne tako pri Ločniku na Ledini. Mati in hči nista govorili drugega kakor o čudnem neznancu. Z bojaznijo sta se vpraševali, kaj pomenijo njegove besede. Zakaj noče izdati svoje skrivnosti prej kakor na bolniški postelji? Ali se čudak boji posledic, katerim hoče ubežati čez prag večnosti v zagrobno deželo? V neprestanem ugibanju se je rodila Ločni-kovi materi nova misel. Morda pa je bil neznanec doslej neznana priča, ko si je njen mož končal življenje? Tista tajnost ni najbrž nič drugega kakor moževa oporoka, ki obsega kakšno posebno naročilo. Stane je moral imeti pred smrtjo kako neznano željo. Zakaj je ni neznanec tako dolgo sporočil? Nekdanji Stopnikovi gospe je bila do tukaj zadeva jasna in razumljiva. Drugače se js sploh ni mogla predstavljati. Toda zakaj se tista skriv- naslov zadevne podatke, opomine, tožbe, rubežna dovolila in podobno. Obenem naj se navede, koliko znaša dolg, do kdaj so plačane obresti, koliko meri zadolženo posestvo, koliko je vredno in tako naprej. Ivan U r e k, narodni poslanec, Globoko' pri Brežicah. * Nj. Vel. kralj zopet na lovu v Kamniški Bistrici. Prejšnji četrtek zjutraj so se v Kamniku nenadno pojavili dvorni avtomobili, ki so peljali v smeri proti Bistrici. Vozili so se Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. knez Pavle, kneginja Olga, kneginja Elizabeta, grški princ Nikola, dalje angleški poslanik na našem dvoru Sir Henderson in nemški poslanik von Hassel. V kraljevem spremstvu sta bila tudi maršal dvora general g. Dimitrijevič in ravnatelj dvorskih lovišč gosp. inž. Ciril Dimnik. Odlični gostje so se ustavili pri lovski koči v Kamniški Bistrici. Nj. Vel. kralj je takoj po dohodu v Bistrico zajahal konja in se podal v spremstvu g. inž. Dimnika na svoje stojišče. Lov na divje koze je tudi ta dan kljub neugodnemu vremenu odlično uspel. Lovska sreča je bila to pot Nj. Vel. kralju posebno naklonjena. Pogodil je tri izredno močne gamze goličavarje. Ko je po končanem lovu Nj. Vel. kralj ogledoval lovski plen, je dejal z zadovoljstvom: «Nobeno leto mi še ni bila lovska sreča tako naklonjena!> V prvih popoldanskih urah so se odlični posetniki Kamniških planin vrnili zopet na Bled. * Kraljeva zahvala slovenjgraškini gasilcem. Na vdanostno brzojavko, ki je bila ob proslavi 601etnice slovenjgraškega gasilnega društva in zleta JGZ odposlana Nj. Vel. kralju, je prejel župni načelnik šolski upravitelj g. Leopold Kopač od maršalata dvora naslednjo zahvalo: '«Gospo-dine načelniče! Njegovo Veličanstvo kralj je blagovolil sprejeti brzojavne izjave vdanosti in zvestobe s pokrajinskega zleta jugoslovenske gasilske zveze v Slovenjgradcu na dan 14. avusta in mi naročiti, da Vam in udeležencem zleta izrazim njegovo zahvalo. Maršal dvora generalštabni brigadni general Aca Dimitrijevič.» * Minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič, častni predsednik Ljubljanskega vele-sejma bo v soboto 3. septembra osebno otvoril jesensko velesejmsko prireditev. * Minister g. Ivan Pucelj je posetil Golnik. Dne 24. avgusta se je minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj v spremstvu soproge in sina z avtomobilom pripeljal v zdra- nost ne tiče nje, marveč je namenjena njeni hčeri? To ji je delalo nove preglavice. Mučno ugibanje jo je zopet privedlo v mračno megle-nost. Skrbno je iskala nagibov, ki silijo starega čudaka, da ustavlja Cirilo ter jo vabi, naj ga obišče v bolezni. Celo po imenu jo je klical in ko mu je segla v roko, si je utrnil solzo. Vsega tega si Albina ni mogla razložiti. Naposled jo je pričelo jeziti. Prav resno jo je vznejevoljilo, češ, ali nima žena pravice do moževe zapuščine. Naj bo tako ali drugače — mati mora imeti prednost pred otrokom. Hčeri je ostalo skrito, s kakšnimi predsodki se je borila njena mati. Nekateri ljudje so silno nezaupljivi ter nič kaj radi ne obujajo starih spominov. Ločnici je bilo prirojeno, da ni zlepa potožila, kadar jo je zabolelo. Celo takrat, ko ji je bilo najhuje, je mirno potrpela. Albina je napela poslednje sile, da bi izvedela, kaj bo povedal tujec njeni hčeri. Ni je zavidala zaradi morebitne sreče; hotela je le prp-prečiti, da bi hči ne slišala nečesa, kar bi ji lahko škodovalo. Kakor zaneti, drobna iskrica požar, tako uniči včasih kratka besedica mlado življenje. S tem namenom se je odpravila neko nedeljo v Leskovje do Lončarja.. Strica in Marjete že ni bilo več med živimi. Doma je gospodaril Ivan z ženo in doraščajočimi otroki. Bil je vreden naslednik svojemu očetu. vilište za jetične na Golniku. Šef zdravilišča gospod dr. Neubauer mu je razkazal naprave in vse zbrano gradivo o delu zavoda. G. minister se je 0 redu in delu na Golniku izrazil zelo pohvalno. * Upokojitev predsednika višjega deželnega sodišča vLjubljani. S kraljevim ukazom je bil upokojen predsednik višjega deželnega sodišča V Ljubljani g. dr. Anton Rogina. Obenem je bil odlikovan z redom jugoslovenske krone III. stopnje. * Velik obrtniški zbor v Ljubljani. Obrtniške organizacije priredijo v nedeljo 4. septembra ob 9. dopoldne v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta, veliko obrtniško zborovanje, na katerem se bodo obravnavala naslednja važna obrtniška vpraša-iija: zaščita obrtniških pravic in boj šušmarstvu, položaj podeželskega obrtnika in pomoč najbolj ogroženim obrtniškim strokam (osobito čevljarski, krojaški, kovaški, sedlarski, fotografski, pekovski, mesarski itd.), zaščita domačega obrtniškega dela, kreditna pomoč obrtniku in obrtniško gospodarsko zadružništvo, socialno zavarovanje in važna vprašanja obrtne politike. Pozivamo zastopnike naših mestnih in podeželskih obrtniških organizacij kakor tudi vse stanovske tovariše, da se udeleže tega zbora, ki naj bo močan izraz obrtniške volje in naj potrdi, da je obrtnik nujno potreben zaščite. * Šolnina na meščanskih šolah. Banska uprava objavlja, da se plačuje po brzojavnem obvestilu ministrstva prosvete na meščanskih šolah šolnina, in sicer polovica one, ki je določena za nižje razrede srednjih šol. Šolnine oproščeni so otroci, katerih starši (če jih nimajo, pa otroci sami) ne plačajo nad 300 Din davka letno. Vsak učenec se mora pri vpisu izkazati s potrdilom o višini teh davkov. Za potrdila je zaprositi s kolkovano vlogo (5 Din) in predložiti 20 Din za kolek. Potrdila izdajajo davčni uradi, za državne, bano-vinske, občinske in zasebne uslužbence pa nadrejeno oblastvo, ki nakazuje plačo, odnosno delodajalec, ki odteguje uslužbenski davek. * Otvoritev vodovoda v Ponikvi. V nedeljo je Ponikva ob južni železnici blagoslovila svoj novi vodovod, delo, ki je za to vas, ki je tako trpela pomanjkanje zdrave vode, neprecenljive gospodarske in zdravstvene vrednosti. Blagoslovitve sta se udeležila ban g. dr. Marušič in župnik g. Barle, ki sta v svojih lepih govorih poudarjala moč vzajemnega dela. Popoldne je bil nastop domačega Sokola, ki ga je gledalo veliko število domačega in okoliškega ljudstva. * Svarilo! Podpisani svari in opozarja, da bo vsakogar, kdor bi raznašal neresnične in neosnovane govorice o vzroku smrti gospoda Starmana Alojzija, posestnika na Trati, ovadil sodišču zaradi klevete. Škofja Loka, dne 26. avgusta 1932. Mag. Burdjch Oton, lekarnar v Škofji Loki. «Franc Jožefova» grenčica čisti želodec, črevesa in kri. * Silna suša je menda prav po vsej dravski banovini. Na Dolenjskem je vsa ajda uničena. Več malih potokov in studencev je usahnilo. V vaseh pod Gorjanci so izčrp. ni vsi vodnjaki. Ljudje teh krajev morajo dovažati vodo več kilometrov daleč iz Stopičev in Crmošnjic. Posestniki, ki imajo svoje domove v vznožju Trške gore, pa vozijo vodo iz Krke, ki je imela zadnje dni 27 stopinj Celzija. Na Gorenjskem je suša uničila dobršen del pridelkov. Zemlja je močno raz-pokana, trava ožgana, fižol se suši, sočivje je ovenelo, nedozorelo sadje pada v kopicah na tla. Sava je hudo upadla, Ukova pa se je popolnoma posušila. Zelo primanjkuje vode tako za pogon kakcr za kuho. Za namakanje vrtov je treba vodo nositi iz Save. Še hujše so posledice suše v Prekmurju, o čemer smo že pisali. Zelo so prizadete Slovenske gorice,4Savinjska dolina in drugi kraji. Včeraj je sicer dež po nekaterih krajih malo namočil zemljo, a treba ga je še več. Kjer pa je vse suho, dež ne more pomagati. * K podražitvi sladkorja. Finančno ministrstvo objavlja: Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini je bila povišana državna trošarina na sladkor v sipi, kockah in grudah za Din 1'50, na sladkor v kristalu za Din V25 pri kilogramu s tem, da nosijo polovico povišane trošarine v znesku 075, odnosno Din 0'60 tvornice sladkorja, drugo polovico pa porabniki. Sladkor v sipi, kockah in grudih se sme torej podražiti, ko pride iz sladkornih tovarn ali njenih skladišč v promet, za 075, sladkor v kristalu pa za Din 0'60 pri kilogramu. Finančno ministrstvo, oddelek za davke, je pa zvedelo, da so prodajalci sladkorja na drobno 15. avgusta podražili sladkor za Din 0'50 do Din 2-—, v nekaterih krajih pa celo za Din 4'— pri kilogramu. Ker taka samovoljna podražitev nasprotuje določbam zakona, kajti sladkor se sme podražiti samo za Din 075, odnosno za Din 0'60 pri kilogramu, kakor določa tudi zakon, se bo proti brezvestnim trgovcem, ki kršijo določbe omenjenega zakona, najstrože postopalo po zakonu o pobijanju draginje. Dolžnost vseh obla-stev pa tudi državljanov je, da take brezvestne trgovce ovadijo pristojnemu oblastvu, da jih bo kaznovalo po zakonu o pobijanju draginje. * Dobavitelji, ki imajo terjatve nasproti dravski finančni direkciji v Ljubljani, obenem pa sami dolgujejo na raznih davkih, naj prijavijo z vlogami, kolkovanimi s taksami po 5 Din, da žele delno ali v celoti poravnati davke z zapadlimi protiterjatvami. V prijavi, ki jo je nasloviti na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani, je navesti pristojno davčno upravo, številko davčnega računa, iznos plačljivega davka, datum in iznos fakture in urad ali zavod itd., za katerega se je dobava izvršila. * Zbor narodnih noš v LJubljani od 2. do 5. septembra. Vsi udeleženci zbora narodnih noš v Ljubljani bodo uživali ugodnost četrtinske železniške vožnje Ie, če pridejo na zbor v narodnih nošah. Zborna pisarna bo obisk zbora potrdila na legitimacijah samo udeležencem v narodnih nošah. * Šolska mladina bo imela za obisk letošnjega jesenskega velesejma od 3. do 12. septembra znižano vstopnino 3 Din za učenko ali učenca, ako bo obisk skupen pod vodstvom učiteljstva. Dan obiska poljuben. Posebno opozarjamo šolska vodstva na kmetijsko, planinsko, fotoamater-sko in gospodinjsko razstavo. * Velik kmečko-mladinski praznik v Celju. Pododbor Zveze kmečkih fantov in deklet v Celju priredi na praznik 8. septembra ob 3. uri popoldne veliko tekmo koscev na travniku gospe Majdičeve v Celju. Spored: ob 14. zbirališče okrašenih voz, konjenikov, kolesarjev, koscev in grab-ljic pri «Zelenem travniku* v Zavodni; ob pol 15. odhod sprevoda z godbo in zveznim praporom na čelu skozi mesto na tekmovališče, tekma koscev, dirka kmečkih kolesarjev in razdelitev nagrad. Ob tej priliki bo tudi kmečko manifesta-cijsko zborovanje, na katerem bodo govorili predsednik Zveze kmečkih fantov in deklet tovariš Ivan Kronovšek in narodni poslanci gg. Ivan Prekoršek, Milan Mravlje, Karel Gajšek in Dušan Antonijevič (iz Srbije). — Po zborovanju velika kmečka veselica s šaljivo pošto in plesom. Vstopnina 3 Din. Igrala bo pododborova godba na pihala. Vsi na to lepo kmečko prireditev! * Na banovinski kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici se začne novo šolsko leto 10. oktobra. Zaradi zvišane oskrbovalnine in hudih gospodarskih razmer se letos priglaša, žal, manj prosilcev, medtem ko se je prejšna leta moralo veliko število odkloniti. Uprava je zato zaprosila bansko upravo, da bi v korist izobrazbe naših kmečkih sinov znižala oskrbovalnino, in upa,, da bo banska uprava to prošnjo tudi upoštevala. Šola zato podaljšuje rok za vlaganje prošenj do 12. septembra ter poziva zanimance, da vlože prošnje, in vse javne činitelje in denarne ustanove, da bi priskočili s prispevki domačim prosilcem na pomoč. * Jason, naš domači topljeni sir na Jesenskem velesejmu. Med našimi mlekarskimi zadrugami je ena najnaprednejših gotovo Mlekarska zadruga na Vrhniki, ki je v zadnjih letih svoj izdelek izboljšala in se je poleg tega lotila tako zvanega topljenega sira, ki se prodaja pod imenom Jason, nepropustno zavit, v okusno izdelanih škatlicah. Na letošnjem jesenskem velesejmu od 3. do 12. septembra se boste mogli prepričati o izborni kakovosti tega izdelka, zato ga pa boste tudi povsod zahtevali, da se oprostimo inozemskega uvoza. * Ponarejeni desetdinarski srebrniki. Pred dnevi je v Ljubljani izkušalar neka kmetica iz litijske okolice spraviti v promet ponarejen desetdinarski srebrnik. Pri nakupu kruha ga je hotela oddati, toda tam so takoj opazili, da je ponarejen, ker je bil bolj motno svinčeno svetal in tudi ni imel pravega žvenka. Kmetico so aretirali. Zena je izjavila, da je srebrnik dobila od nekega kmeta in da ni vedela, ali je ponarejen, ker še ni videla pravega. Aretiran je bil nato še kmet A. M., ki se je izgovarjal, da ga je tudi on prejel od druge osebe. Pri zaslišanju pa je prišel v huda naspro*ja in zato so tudi njega odvedli v preiskovalni zapor. Ponarejene desetdinarske srebrnike so našli tudi v litijski okolici, zato sklepajo, da mora biti pravi ponarejalec kje v bližini. * Krava je ubila posestnika. Ko je prignala te dni hčerka posestnika Hojnika, po domače Fuksa, v Križni vasi živino s paše domov, je oče opazil, da je eno kravo napelo. Hitro je poslal po soseda, 601etnega Franca Florjančiča, ki je veljal, da se razume na živinozdravniški posel, s prošnjo, naj žival zahode v trebuh in ji reši življenje. Florjančič je prispel s svojim inštrumentom in se, vajen tega dela, strokovnjaško lotil posla. Pri vbodu pa je kravo najbrž močno zabolelo, kajti z vso močjo je poskočila in sunila z zadnjimi nogami Florjančiča s tako silo v želodec in trebuh, da je siromak na mestu obležal v hudih bolečinah. Vendar pa se je Florjančič čez nekaj trenutkov zopet dvignil in je šel še sam domov. Nesreči ni pripisoval posebne pozornosti, toda postalo mu je huje in v teku 36 ur je umrl v hudih bolečinah. * Požar na Dolenjskem. V Seljinkah pri Mokronogu je pogrelo posestniku Janezu Pomgretu | gospodarsko poslopje z vsem pridelkom, orodjem in stroji. Gospodar je komaj rešil živino. Mokronoškim gasilcem se je posrečilo obvarovati hišo in ostale zgradbe. * Zopet požar v blejskem kotu. V nedeljo zvečer je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Antona Ropreta na Bohinjski Beli. Vnel se je v poslopju poln voz otave, ki so jo v soboto zvečer pripeljali tjakaj. Ogenj se je kmalu razširil po ostalem gospodarskem poslopju in je v kratkem času uničil razen sena, detelje, slame in otave tudi vse gospodarske stroje. Ropretovo gospodarsko poslopje, ki je bilo eno največjih v vasi, je bilo zavarovano le za 40.000 Din, a škoda znaša preko 100.000 Din. Vrlim gasilcem z Bohinjske Bele, iz Mlinega, Sela in Ribnega se je zahvaliti, da ogenj ni uničil tik gospodarskega poslopja se nahajajoče stanovanjske hiše g. Ropreta in sosednjih hiš, ki so tu kar na kupu. * Žrtev strupenega plina na dnu vodnjaka. Pri posestniku Jerdanu v Prekopi pri Kostanjevici so kopali vodnjak. Morali so z eksplozivnimi snovmi razstreljevati skalovje in so izkopali vodnjak že 12 metrov globoko. Ker se je v globini nabralo polno kamenja, so se začeli pripravljati, da ga odstranijo in nadaljujejo kopanje. Da bi bolje videli, so spustili v vodnjak svetilko. Čim je ta dosegla dno, je nenadno ugasnila. Ker so hoteli delo hitro končati, se je spustil gospodar po vrvi v globino. Ker se gospodar iz globine ni oglasil, se je spustil kmalu za njim še eden delavcev. Tudi ta se ni več oglasil. Vsem se je to že čudno zdelo, vendar so spustili v vodnjak še tretjega, ki je tudi umolknil. Šele zdaj se je vsem, ki so bili v bližini, zazdela zadeva sumljiva. Nekaj je bilo treba hitro ukreniti, kajti onim v vodnjaku se je moralo na vsak qačin zgoditi nekaj zlega. Po kratkem posvetovanju se je spustil v vodnjak še četrti, ki pa je bil toliko previden, da si je okrog ust in nosu zavezal cunjo, namočeno v jesih. Čim je ta dosegel tla, je našel vse tri na dnu vodnjaka v popolni nezavesti zaradi strupenega plina, ki se je nabral na dnu. Takoj je obvestil o nesreči one, ki so ;.bili zunaj, in vsi so se lotili reševanja, ki pa je le počasi napredovalo, ker niso imeli primernih priprav. Reševalec v vodnjaku je vsakega ponesrečenca posebej navezal na vrv in dal znak, naj ob vodnjaku stoječi potegnejo. Tako se je posrečilo izvleči vse tri ponesrečence na svetlo in naposled ie Drilezel iz globine še reševalec. Ponesrečenci so bin tri ure v voanjaKu. r,aen ponesrečencev, Ignac Rabzelj, doma iz Prekope pri Kostanjevici, je kmalu po rešitvi podlegel za-strupljenju. Ostala dva sta bila dolgo časa v nezavesti. Hitro so poklicali zdravnika, ki je nudil ponesrečencema prvo pomoč. Eden od obeh se je zavedel pozno zvečer, drugi pa šele naslednjega dne popoldne. * Obup mladega dijaka. Žalosten dogodek je zadel 24. avgusta družino odvetniškega uradnika g. Anžlja na Frtici pri Litiji. Malo pred 21. uro so začuli z dvorišča strel in našli 181etnega sina Vina negibnega. Iz rane na sencih mu je curljala kti, v desnici je še krčevito držal samokres. Ves trud domačih in zdravnika je bil zaman. Vzrok samomora je menda nesrečna ljubezen. * Nenadna smrt gostilničarja. Za posledicami zastrupljenja je umrl na Trati pri Škofji Loki priljubljeni gostilničar g. Alojzij Starman, star žele 34 let. Pokojniku se je nedavno odprla stara rana na nogi in kmalu so se pokazali na njej znaki zastrupljenja. Ker je postajalo trpljenje Starmana vedno hujše, so poslali moža v ljubljansko bolnišnico. Zal prepozno in mu vsa zdravniška veda ni mogla oteti mladega življenja. Dva dni pred smrtjo so ga pripeljali domov, kjer je izdihnil svojo blago duše * Smrtna nesreča mladega visokošolca. V petek popoldne je šel z doma na Jesenicah 221etni visokošolec Narad skupno s tovarišem Vebroni v Možakljo z namenom, da jo preplezata. Tik pod vrhom je Naradu spodrsnilo. Padel je 120 do 150 metrov v globino. Bil je na mestu mrtev. Pogreb tako žalostno preminilega mladega študenta se je vršil v nedeljo ob številni udeležbi občinstva. * Velik požar v Čakovcu. V petek okrog 20. je nastal v Šenkovcu požar v hiši nekega kmeta. Ker je bila hiša krita s slamo, je bila kmalu vsa v plamenih. Ogenj se je razširil tudi na tri hleve, v katerih je bilo precej slame in sena. Kljub vsemu prizadevanju varaždinskih in dolnjelen-davskih gasilcev so pogorele vse štiri zgradbe. * Smrtna vožnja v Ljubljanico. Enega zadnjih večerov se je peljal s kolesom po Sv. Pelra cesti v Ljubljani Leopold Čerin iz Štepanje vasi. Pri Pollakovi tovarni je zavil po strmi Usnjarski ulici navzdol na Sv. Petra nasip. To pa je bilo zanj usodno. Zaradi strmine ni mogel obvladati kolesa in je zaradi tega na ovinku zavozil na breg Ljubljanice in s kolesom vred strmoglavil vanjo. Nesrečo so kmalu opazili ljudje, ki so bili tedaj na obeh nasipih in na šentpetrskem mostu. Cerin je nekajkrat zavpil: il k temu v lslcl. so bili že prisotni gospodar, njegov sin Franc in neki Simon Galun iz Budine pri Ptuju. V kleti so se zadržali do kake 20.., nato pa so se odpravili domov. Ker je bil Gaiser tako pijan, da ni mogel nikamor, je poprosil gospodarja, da sme nad kletjo na senu prenočiti. Kešpert mlajši in Galun sta ga res odpravila na podstrešje in ga položila na seno, nato pa sta za seboj zaprla pct'«*rešna vrata in odšla proti domu. Naslednjega dne zgodaj zjutraj se je odpravila Kešpertova hči Antonija na božjo pot v Zetale. Ko je šla mimo kleti, je našla na zemlji Gaiserja, ležečega na obrazu in mrtvega. Gaiserja so prepeljali v majšperško mrtvašnico, kjer je poklicani zdravnik g. dr. Peče iz Ptujske gore ugotovil, da je Gaiserja pri padcu zadela srčna kap. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne «Franc Jožefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov stro* kovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, imajo protin, revma* tizem, kamne ali sladkorno bolezen, zelo zadovoljni z učinkom «Franc Jožefove» vode. «Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Nevaren požar v Iški vasi. Pod Krimom je v nedeljo zvečer silno zažarelo nebo. Kmalu se je raznesla vest, da gori v Iški vasi pri posestniku Martinu Žagarju skedenj. Domači gasilci so takoj pohiteli na pogorišče. Kmalu so bila na mestu tudi gasilna društva iz vseh bližnjih vasi in celo požrtvovalni gasilci z Laverce in Škofeljce so prihiteli s svojimi motorkami na pomoč. Gasilci iz Brest-Tomišlja, Iške Loke, Iga, Matene, Vrbljenja so z največjimi napori skušali udušiti požar. Gašenje pa je bilo izredno otežko-čeno, kajti potok Iška je že več tednov suh, a vodovod ima prav malo vode, tako da niso mogli z brizgalnami uspešneje gasiti. Požar je v nekaj minutah objel hiše in gospodarska poslopja treh posestnikov, Žagarja, Uršule Kramarjeve in Prodnarja. V Prodnarjevi hiši je stanoval najemnik Tancek. Tanckova družina je bila v veliki življenjski nevarnosti. Vsi so že trdno spali in niso niti slutili, v kakšni nevarnosti so bili. — Gost dim je naglo objel hišo in bi se bili kmalu vsi zadušili. Sreča je bila, da kljub po-pomanjkanju vode ni poažr zavzel večjega obsega. Gasilcem se je posrečilo obvarovati Zagar-jevo hišo, ki se je je ogenj že prijemal. Škodo cenijo na približno 150.000 Din. Vsi pogorelci so bili zavarovani za dokaj nizke vsote. Kakor trde vaščani, je moral biti požar podtaknjen. Ižanski orožniki poizvedujejo za požigalcem in je neki fant osumljen, da je iz zlobe zažgal. * Dva motocikla zadela drug v drugega. V nedeljo ponoči se je zgodila na grobeljskem mostu čez Savinjo huda nesreča. Na mostu sta zadela drug v drugega dva motocikla. Enega je vodil gosp. Pajenk, lesni in hmeljski trgovec iz Žalca, dugega pa avtomehaniški vajenec Ivan Stante iz Dobrteše vasi. Do nesreče je prišlo delno zaradi slabih svetilk, največ pa zaradi divje vožnje Stanteja. Oba vozača sta imela na vozilih še prisednika. Zaradi silnega udarca sta se vozili čisto polomili in so vsi potniki popadali na tla. Dočim sta prisednika le laže poškodovana, ima Pajenk prebito levo koleno, a Stante je hudo ranjen pod levim očesom in ima opasne notranie noškodbe. zaradi katerih ia 7jtr&] hlin- vati kri. Prvo pomoč je nudil ranjencem šem-pavelski zdravnik g. dr. Tajnšek. Vse štiri je prepeljal v celjsko bolnico avtobus g. Jugovica. Stanje Stanteja je nevarno. * Pastirji so povzročili ogenj. Nedavni večer je bilo opaziti na Gorjancih velikansko žarjenje. Ob obronkih žumberških košenic v vznožju Trdinovega vrha je bila velika množina bukovih drv, last dveh posestnikov iz Sekuličev. Pastirji so si tik ob skladovnicah napravili ogenj, da si spe-čejo krompir, pa je vsa skladovnica zgorela do cadnicero Dolcnn. Dcnm* jr 1 >■ I ■ ■ i•?»-■ ■ imll y«j.-*ct. * Dekle je izginilo. Te dni sta se zglasila na mariborskem policijskem uradu roditelja 141etne Marice Slaničeve od Sv. Marjete ob Pesnici in prijavila, da je odšla deklica nedavno zjutraj zdoma in se še ni vrnila. Marica se je na kolesu odpeljala in nesla mleko raznim strankam v Mariboru. Tisto jutro je mleko še raznesla, nato pa je izginila. Ker je deklica čedna in postavna, sumijo starši, da je morda padla v roke brezvestnim moškim. * Grozen umor pri Metliki. Nedavno zgodaj zjutraj se je dogodil v Repici pri Krmačini velik zločin. Ker tam prav pogostoma kradejo vino iz kleti, hodi ponoči straža od kleti do kleti. Tudi to noč sta stražila dva fanta, ki sta opazila, da nekdo ropoče v kleti posestnika Janeza Prusa. Ko sta prišla do kleti, sta opazila luč v kleti. Zaklenila sta vrata, da bi nepovabljeni gost ne ušel. Eden od obeh fantov je odšel v Krmačino po pomoč. Nato je prišlo več mož, žensk in otrok. Ko so prišli v klet, je tat skočil na stiskalnico ter zavpil: cZdaj pa vem, da me hočete ubiti.* Razbesneli kmetje so ga pričeli pretepati, nato so mu zvezali roke na hrbtu, mu vrgli verigo okoli vratu in ga po cesti vlekli proti županu Ivanu Guštinu v Drašičih. Ko ni mogel več hoditi, so mislili, da se je potuhnil in da noče več hoditi. Da bi ga k temu prisilili, so ga pričeli vleči za verigo, ki so mu jo prej vrgli okoli vratu. Obenem so ga pa bili s palicami in drugim orodjem. Nihče ni gledal, kam je padlo. Ko so pa videli, da je zopet začel omahovati ter omedlevati, sta ga dva kmeta zanesla pred hišo župana g. Guština. Ondi sta ga položila na klop pred hišo ter odšla. Siromak je kmalu nato zaradi udarcev in napol zadavljen izdihnil. Glavni krivci so štirje ondotni kmetje. Orožništvo iz Metlike je uvedlo preiskavo. Umorjenca so prepeljali v Ro-salnice v ondotno mrtvašnico, kamor je prišla sodna komisija in ugotovila na podlagi raztele-senja, da je bil nesrečnik na prav divjaški način umorjen. Umorjenec je Mato Vrbin, oženjen in oče petih otrok, siromašen posestnik iz vasi Obreža v občini Vivodina. * Nepojasnjen umor pod Košuto. Ob koncu julija je v tržiški okolici vzbudila veliko razburjenje aretacija treh oseb, ki naj bi bile zapletene v zagoneten umor nekega tihotapca, ki je pred štirimi leti izginil in so njegovo okostje našli pod Košuto šele čez dve leti. Na veliko soboto 7. aprila leta 1928. naj bi bili aretiranci umorili in oropali tihotapca, hlapca Janeza Tomažiča. Šele 26. avgusta leta 1930. je Bornov lovec našel na tako zvani tihotapski poti ne daleč od Babi-nega sedla pod Košuto človeško okostje, ki je bilo zagrnjeno v delavniško obleko. Istovetnosti dolgo niso mogli dognati. Letos 30. junija pa so vendarle orožniki po neki osebi ugotovili, da je to okostje hlapca Janeza Tomažiča. Začeli so poizvedovati, kdo naj bi bili zakrivil Tomažičevo smrt. Nekateri negotovi znaki so kazali na to, da je bil Tomažič umorjen in nato oropan, ker je baje imel pri sebi okoli 2000 Din in večjo množino tihotapskega blaga. Tega umora so bile osumljene štiri osebe, ki so jih orožniki aretirali. Preiskava pa je naposled dokazala, da so aretiranci nedolžni in je zato državno tožilstvo ustavilo nadaljnje kazensko postopanje. Bili so 24. t. m. izpuščeni na svobodo ter so se vrnili domov. * Smrtna žrtev sirovega nočnega napada. V, ljubljanski bolnišnici je umrl za posledicami hude poškodbe soboslikarski pomočnik, 321etni Josip Jager iz Hrušice, občina Dobrunje. Postal je žrtev sirovega nočnega napada. V soboto ponoči se je Jager po končanem delu vračal iz Ljubljane skozi Štepanjo vas domov. Pri samotnem kozolcu so ga napadli neki ponočnjaki in ga pretepli. Kakor pobesneli divjaki so ga tolkli s palicami po glavi in suvali s čevlji. Nekajkrat je zaklical na pomoč, njegovi klici pa so kmalu zamrli, kajti nezavesten je obležal pri kozolcu. Klice so ljudje slišali in hiteli na kraj napada, napadalci pa so pravočasno pobegnili. Jagra so našli ljudje na tleh vsega okrvavljenega. Imel je slavo na več krajih razbito in hude Doškodbe do vsem životu, v Doinici je ves cas lezai nezavesten in je mogel samo toliko povedati, da je bil napaden od neznanih ljudi. Izvršen je bil menda tudi rop, kajti Jager je nosil s seboj večji znesek denarja, a listnice pri njem niso našli, ko so ga naložili na kmečki voz in odpeljali v ljubljansko bolnico. Orožniki v Štepanji vasi poizvedujejo za napadalci. V zapore deželnega sodišča so že privedli glavnega osumlje"-" ?01etnega posestni-kovega sina J. L. * Požar pri Hrastniku. V ponedeljek na vse zgodaj so tovarniške sirene in gasilski rog v Hrastniku naznanili požar. Gorela je gospodarska zgradba upokojenca Opresnika nad Hrastnikom. Na pomoč so prihiteli najprej gasilci iz steklarne, potem pa gasilci iz Hrastnika in Dola. Zgradba, ki je bila polna krme, je zgorela, gasilci pa so obvarovali blizu stoječo hišo. * Razbojniški napad v Hudi luknji. V ponedeljek zjutraj okrog 2. se je peljal konjiški tovarnar g. Laurich Alfred iz Celja proti Konjicam, ko je nenadno ustavil njegov avtomobil, v katerem so bili še Laurichov šofer g. Zalašček Rudolf in njegova nastavljenca gg. Hasenbichel Franc in To-polšek Viljem, na Frankolovem g. Šnabl, trgovec prav tam. G. Šnabl je ves razburjen pripovedo' val, da so pravkar pri njem vlomili neki moški in odnesli precej blaga, nato pa zbežali v smeri proti Konjicam. Prosil je g. Lauricha, naj ne mudtio obvesti po prihodu v Konjice o vlomu tamošnjo orožniško postajo. G. Laurich je ničesar hudega sluteč nadaljeval vožnjo proti Konjicam in ko se je približal avto Hudi luknji, so zagledali potniki avtomobila ob cesti celo vrsto zavitkov, o katerih so takoj slutili, da so jih bržkone vlomilci, ko so slišali prihajajoči avto, pustili ob cesti in zbežali. Ustavil je avto, naložil vse za vitke v avto in nadaljeval vožnjo. Avtomobil še ni vozil 20 korakov, ko je zagrmel iz gozda močan strel, prodrl streho in razbil veliko šipo pred šoferjevim sedežem. Poleg šoferja je sedel g. Laurich sam in sreča mu je bila mila, da ga niso zadele šibre, ki jih je storilec izstrelil brž-kone.z lovsko puško. Ena šibra je zadela šoferja g.Zalaščka v desno nogo in mu prizadejala hudo poškodbo. Vožnjo so potniki v naglici nadaljevali ter takoj prijavili vlom in razbojniški napad orož-niški postaji, g.Zalaščka pa je obvezal domači zdravnik g. dr. Goričar. Prebivalstvo je zaradi vloma in napada hudo razburjeno in želi, da pridejo razbojniki čimprej v roke pravice. G. Šnabl bo dobil vse ukradeno blago nazaj. * Iz zasede ga je obstrelil. V soboto so bili na vasi v Sobetincih po stari navadi zbrani fantje. Med njimi je bil tudi 281etni posestniški sin Martin Plohi. Ko so se po slovesu fantje razšli, je krenil Plohi preko domačega dvorišča proti hlevu, kamor je bil namenjen spat. Ko pa je prišel mimo listnjaka, je nenadno počil iz lovske puške strel in kmalu nato še eden. Plohi je začutil bolečine v trebuhu in levi roki ter se zgrudil na tla. Čez nekaj časa se je dvignil in se splazil v hišo. Domači so ugotovili, da je hudo ranjen v trebuh in da mu je obtičalo okoli 17 ši-ber v trebuhu, dočim je na roki le laže ranjen. Nudili so mu prvo pomoč, nato pa so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. Plohi je izjavil, da je ,v mesečini spoznal napadalca v osebi posestniškega sina F. iz iste vasi, ki je po napadu po begnil. IZ POPOTNIKOVE TORBE ŽALOSTNO PISMO IZ SLOVENSKIH GORIC. . J a r e n i n a, ob koncu avgusta. Žalostne so novice iz vedrih Slovenskih goric. Suša nam je izsušila zemljo do korenin. Le po dolih ob potokih bo rast prinesla skromen sad, po vrhovih pa je joj. Vinska trta in jablana sta se sicer tudi po hribčih žeji, dobro upirali in bili sta z blagoslovom obilno obloženi, pa je iz obla- Jiov -Kxi kladki, masiran,«, drgnjenje, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dvi ganju padlih ali bol; nih živali, o ranaf ter kaj je storiti i raznih slučajih nagle obolesti, ko pri poškodovanji rogov, poškodbi ko pita in zakovanju, pri prišču med£ parklji, opeklini^ streli, zlomu kost! zvltju, izčlenjenjn Izpadu porodnici in maternice, padu danke, vnetji vimena, driski, za' prtju, koliki, napfti njanju goved H ovac, pri tujih pred metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ne varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanji s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škodiš pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo« Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naročg v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3 SANATORIJ V MARIBORU Gosposka ulica št. 49 Telefon 2358 Lastnik in vodja: primarij dr. Cernič specijalist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala" za revmatična in druga boleča vnetja; .entero-cleaner"jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugi 80, tretji 60 Din. Partije v okolici. Tujec (krčmarju): «Ali so tu v okolici lepe partije ?> Krčmar: «Hm, samo županova hči bi bila, vse druge pa niso vredne piškavega oreha.» Zdravila za ljudi in živali. Preizkušene lastne specialitete z natančnimi navodili. Hoeevarjeva aromatična železnata tinktura. Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Poliitrska steklenica 20 Din. Naročiti in porabiti je treba tri steklenice! Nervocol sirup učinkuje izborno pri živčni in telesni izčrpanosti, nervozni depresiji, slabokrvnosti in v rekonvalescenci. Steklenica 40 Din. Hočevarjev želodčni prašek. Zoper želodčni katar, t. j. zoper tiščanje in bolečine v želodcu, želodčni krč, kislo izpahovanje in blju-« vanje. Škatlica 20 Din. Protinski cvet. Preizkušeno mazilo zoper revmatizem iu trganje. Steklenica 14 Din. Tussocol sirup zoper pljučne bolezni, tuberkulozo, bronhijalni katar, naduho itd. Steklenica 35 Din. — Za domače živali: Sadnikarjev zdravilni prašek za prašiče. Zanesljivo zdravilo zoper bolezni na prebavilih, ki čisti in odvaja kužne bacile. Pospešuje tek in rejo živali ter zabrani naj-opasnejše bolezni. Zavoj 8 Din, 10 zavojev 60 Din. Bosulin svečice. Edino zdravilo zoper sramnično vnetje pri govedi. Zanesljivo zoper jalovost krav in telic. Škatla z 12 svečicami 30 Din. Na vsa vprašanja odgovarjamo brezplačno! V zalogi vsa druga zdravila. Izdeluje in razpošilja samo: Lekarna «Pri Angelu varhu» na Vrhniki 22. 271 Moderna mati. Mati: «Glej, Tonček, vsi piščanci so šli že spat. Tudi ti moraš v posteljo!> Tonček: <;Da, mama, ampak s piščanci je šla spat tudi kokljab Vrsta 3945-03 Za gospodinje: Za vsakdanjo uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji. Vrsta 2945-11 Čevlji iz rjavega ali črnega boksa. Praktični in elegantni. Prav take iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 129-—. Vrsta 3162-00 Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim podplatom iz gume. So neizogibno potrebni za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 2842-05 Otroški čeveljčki iz finega laka, usnjatim podplatom in peto. Vrsta 3222-00 Trpežni nizki čevlji iz dul-boksa, z močnim podplatom •in peto iz gume. Za vsak par jamčimo, da je iz dobrega materijala in VrsfaS.V/ '2 Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa iu podplatom iz gume, ki izdrži trikrat toliko kot podplat iz usnja. dobro izdelan. Živčni sistem in druge organe krepi fiziološki ekstrakt («KaIefluid») iz životvornih žlez zdravih in močnih živali. Podrobna literatura brezplačno. — Vpraša naj se pod naslovom: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič. «Kalefluid» se dobiva v vseh lekarnah iu drogerijah. Odobreno od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, br. 5300. 245 Najnovejie dvokoSo z motorčkom 1'/, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat In posamezni deli najceneje. Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Delamo na to, da prihrani prebivalstvo naše države na leto 1.400,000.000 dinarjev. V zadnjih dveh mesecih smo znižali cene čevljem povprečno za 50 Din. 14,000.000 Jugoslovanov potrebuje na leto po dva para čevljev, to je skupno 28,000.000 parov čevljev. Računajoč 50 Din za par, za kolikor smo z našim delom uspeli, da se znižajo cene čevljem, pomeni, da smo prebivalstvu kraljevine Jugoslavije omogočili prihranek ene milijarde štiri sto milijonov dinarjev na leto. Pri izdelovanju obutve zaposlujemo jugoslovenske delavce in uporabljamo usnje, izdelano v jugoslovenskih tovarnah. Odstranjujemo brezposelnost. Omogočamo vsem odjemalcem, tudi najrevnejšim, da se z majhnim denarjem preskrbe z dobro obutvijo. Vrsta 1845-01 Udobni in lahki čevlji iz laka in z nizko peto. Iz baržuna in satena Din 59—. Delo v teli hudih časih lahko vsakdo dobi s tem. da si ustanovi na domu domačo pletarno. Damo vsakomur tekoče delo s tem, da smo mu odjemalci za izgotovljene pletenine, dobavljamo mu prejo in izplačujemo mezde za pletenje, kar izpričujejo mnoge zahvalnice Pišite še danes za gratisprospekte na tvrdko Domača pletarska industrija, oddelek 6. Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica štev. 2. Vrsta 2927-15 Okusni moški nizki čevlji iz gove-( jega boksa z močnim usnjatim pod« platom. Pvjavi Din 89—, črni Din 79'—, Vrsta 1937-22 Moški nizki čevlji iz črnega ali rjavega boksa s prožnim podplatom iz gume. Vrsta 2942-00 Praktične in udobne sandale s podplatom in peto iz krupona. Za malo denarja mnogo zadovoljstva. Vrsta 2642-05 Nizki čevlji iz finega rjavega boksa, z usnjatim podplatom in peto. Vrsta 0167-00 Čižme iz močnega, mastnega usn ja s podplatom in peto iz gume. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju iu vsak štrapac.