Sploine vestl — Vsem upraviteljstvom obrtno in trgovsko nadaljevalnih šol. Prosimo, da pošljejo upraviteljstva Statistične letne izkaznice za leto 1933/34., ki jih uradno dostavljate ban. upr., tudi ma sekcijo JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Sekcija nujno potrebuje te podatke v svrho obrambe nadaljevaln,ega šolstva. Prosimo .za frankacijo pisem, ker sicer kazenska frankacija preveč obremenjuje sekcijo. ¦ ZA REFORMO MLADINSKEGA TISKA. Resolucija JUU — sreskega društva v Litiji, sprejeta soglasno na zborovanju 21. apr. 1934. v Višnji gori. Naši mladinski mesečniki, zlasti pa »Naš rod«, izvršujejo s priobčevanjem pretežnega leposlovnega čtiva različnih vrst (pesmi, črtice pravljično blago) samo literarni program. Toda vzgoja v celoti in po svojem bistvu pa je širši pojem, kakor enostran&ko estctsko - formalno vzgajanje, ki ga zasleduje literarno usmerjen mladinski list, vsled česar je delokrog »Našega roda« v dosedanji obliki in smeri urejevanja v pedagoškem stališču preozko začrtan in nepopoln. V novem mladinskem listu — tedniku ali 10 - dnevniku ali 14 dnevniku pa se naj zrcali v aktualni in poljudni obliki z besedo in sliko širše dogajanje življenja: kulturno in gospodarsko, družabno in tehniško, umetniško in književno. zdravstveno in sportno in to tako, da bo tozadevna s;nov v poedinih številkah lahko služila tudi kot razredno -tivo za posamezne predmete pouka in za vse stopnje narodne šok. Da doseže tak list intimnejši odnos do pouka in življenja, naj se vrši izbor gradiva v posameznih številkah deloma tudi z ozirom na učni načrt podeželske šole in na letne čase, na drugi strani pa tudi na zvezo življenjskih dogodkov domačije in širšega sveta. Jasno pa je, da morajo biti tudi realistično-publicisrtični prispevki primerno književno oblikovani po slogu in jeziku. V tem smislu začrtan šolski list bi lahko dobil vsestransko pedagoško veljavo v šoli kot informator, pa tudi kot priročnik učencem in učiteljem v službi neposrednega pouka in vzgoje. Naročamo naši društveni delegaciji, da bo zastopala na ban. skupščini reformo našega organizačnega mladinskega tiska v duhu tega predloga. Jože Župančič, 1. r.,Turnher Edmund, 1. r., predsednik.zapisnikar. — Sistemizacija uradniških mest. Predsednik ministrskega sveta je imenoval komisijo za izdelavo načrta uredbe o sistemizaciji služb za vse stroke civilne državne uprave. Že zakon o uradništvu od 31. marca 1931. je v čl. 46. odredil, da se bo s posebnim zakonom določilo za vse civilne državne službe število službcnih mest po poklicih in položajnih skupinah, v katere so ti poklici razdeljeni, in število mest uradniških pripravnikov; to število se po proračunu ne sme povečati. Svrha teh odredb je, da se točno dožene število vseh službenih mest in da se izvršilnim oblastvom postavijo točno določene meje, tako glede imenovanj kakor glede napredovanj državnih nameščencev. Ta sistemizacija službenih mest je neobhodno potrebna že zaradi same strukture novih zakonov o državnih civilnih uradnikih, ki predpostavlja točno določeno število vseh službenih mest in položajev v skladu s potrebami in pomenom posameznih funkcij v državni službi. Potrebo takojšnje izvedbe sistemizacije nalagajo razen gori navedenih razlogov tudi proračunske oziroma finančne razmere v dtžavi. Zato je predsednik ministrskega sveta dal imenovani komisiji nalog, da začne takoj delati in da dokonča svoje delo najkasneje v dveh mesecih. S tem bo dana možnost, da se bo mogel proračun za prihodnje proračunsko leto sestaviti po novem stanju, kar bo zelo ugodno vplivalo tudi na finančne razmere v državi. — Tudi občinskim in banovinskim poroeenim nameščemkam so znižane draginjske doklade. Na osnovi čl. 64. finančnega zakona za 1. 1934./35. je bila izdana uredba o znižanju prejemkov občinskih in banovinskih poročenih nameščerrk. Draginjske doklade se znižajo za 20—50% in to po tej tabeli: a) za 50 odst, če presegajo mesečni brutto-prejemki moža 5000 Din; b) za 40 odst., če znašajo 3500 db 5000 Din; c) za 35 odst., če znašajo 2500 do 3500 Din; d) za 30 odst, če znašajo 1600 do 2500 Din; e) za 25 odsit., če znašajo 1100 do 1600 Din; f) za 20 odst., če so mesečni brutto-prejemki moža manjši od 1100 Din. Med brutto-prejemke moža se po tem odstavku ne štejejo rodbinske draginjske doklade. — Maturanti 1899.! Letos obhajamo 35 letnico mature. Predlagam sestanek za 11. in 12. avgusta v Mariboru. Pošljite mi pritrdila ozir. spreminjevalne predloge! Podrobnosti priobčim pozneje. — Lukman, Maribor, Vrbanova 61. — Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine je na svojcm izredncm občnem zboru, ki se je vršil dne 28. aprila t. L, sklenilo, da v smislu določil § 4. društvenih pravil sprejema v članstvo tudi osebe v starosti od 45. do 55. leta starosti. Člani morejo postati le državni in banovinski uslužbenci in njih svojci. Mesečni prispevek za osebe od 45. do 50. leta starosti znaša Din 15.—. za osebe v starositi od 50. do 55. leta pa Din 20.—. Pristopnina znaša za te osebe, ako vstopijo v društvo do 31. julija t. 1. Din 40.—, sicer pa znaša pristopnina Din 400.—, ozir. Din 500.—. Po 4 letih članstva se izplača svojcem umrlega člana polna posmrtnina v znesku Din 5000.—. K drugi točki dnevnega reda je izredni občni zbor naročil društvenemu odboru, da do prihodnjega rednega občnega zbora društva izdela načrt za ustanovitev posebnega sklada za Počitniški dom. Društvena pisarna se nahaja v Ljubljani, Križevniška ulica št. 5, II. nadstropje. — Izpremembe zakona o narodnih šolah. Zakon o narodnih šalah je bil od leta 1929. močno izpremenjen, tako da se ni mogoče več orientirati po prvi izdaji. Izpremenjen je bil po raznih pravilnikih in zakonih glede verskega pouka. Poleg tega ga je močno izpremenil novi uradniški zakon. Enako vsebujejo mnogo izprememb tudi razni finančni zakoni. Izšle so pa tudi razne dopolnilnc določbc, tako z zakonom o občinah. Poleg tega sta izšla tudi pravilnika o ambulantnih šolah in šolskih stanicah, ki sta sestav.na dela zak. o nar. šolah. Izšli so pa tudi pravilniki o opravljanju praktičnih izpitov za učitelje in učiteljice, za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev in za zabavilje. Kot pripadajoči del zak. o nar. šolah moramo smatrati tudi novo izišli zakon o obvezni telesni vzgoji. Vsi ti zako- niti predpisi so izšli sedaj v skupni zbirki Zakona o narodnih šolah kot III. zvezek te zbirke, ki jo prireja Pavel Flere in izdaja Učiteljska tiskarna. Cena III. zvezku je 14 Din za broširan izvod in 22 Din v platno vezanemu izvodu. Naroča se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani ali pa v podružnici v Mariboru. — Planina pri Sevnici. Mladinski pevski zbor je priredil na praznik, dne 10. maja 1934. pod vodstvom učitelja Grudna Franca koncert, za katerega je vladalo veliko zanimanje, kar je potrdil tudi zelo dober obisk. Koncert je v celoti izkazal dovršeno delo vestnega dela in truda ter je moral vsakogar zadovoljiti. Zbor bo sodeloval tudi pri junijskih prirediltvah mladinskih pevskih zborov v Ljubljani. — Zahvala. Po smrti mojega soproga g. Ignaca Cokl-a, šolskega upravitelja pri Sveti Marjeti niže Ptuja, je »Jugoslavija«, splošna zavarovalna družba, ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani, pri kateri je bil moj pokojni soprog le kratek čas zavarovan, brez odlašanja izplačala zavarovano svoto. — Zahvaljujem se tej družbi ter jo vsakomur prav woplo ipriporočam. — Frančiška 'Čokl, učiteljica. — »Nacionalno polit. tečaj« v Ljubljani. Ni mi treba naglaševati, da je bila misel in izpeljava tega tečaja nad vse potrebna in posrečena. Bil sem tam vse 4 dni in cpazoval našo zdrave, krepke kmetske fante, kako so jih zanimale slehernc besede predavateljev. Vse so hotcli slišati, vse zvedeti in mnogi predavatelji so se jih komaj rešili; res jo pa tudi, da je bil čas — 1 uro za vsako predavanje — daleko preskromno odmerjen, da ne omenjam potrebnega časa, ki bi moral biti debatam doIočen. 2al pa to ZKD ni bilo možno tako ukreniti. Z veseljem smo vzeli na znanje vest, da namcrava ZKD prirediti v jeseni obširnejsi, 14-dnevni itečaj. Predavanja so se vršila dnevno 6 ur — moram pa reči, da na mnogih tcčajih še nisem slišal tako strokovno in življenjsko praktičnih predavanj. Omenjam samo besede dr. Missa — ja, saj so fantje kar požirali besede. Znak tudi, da jim je baš v zdravstvenem oziru največ potreba naukov in nasvetov, saj vemo, da je baš neznanje v tem marsikomu v nesrečo življcnja. Pa besede br. Poharca in Iskre, saj so naravnost užigale, g. Virant se nam je pa i'tak komaj izmuznil. »O gosp. zakonih« in »naši agrarni proizvodnji« sta bili ravno tako nad vse zanimivi predavanji. — Mnogo so pridobili naši fantje in marsikdo je šel domov z novimi cilji, novimi načrti. Gospodaiske in socialne smernice so pa tudi, nas učitelje, izredno obogatile. Takih predavanj tudi na naše tečaje, to kar nas zanima, nas mora zanimati in tudi rabimo danes. Takšna gospod.-socialna, zdravstvena predavanja. — Le nekaj mi ni ugajalo — tudi drugim nc — t. j. zdravstvene razmere na deželi so sicer slabše ko v mestu (čisto logično in to ni niti zasluga mcščanov samih) nikakor pa niso, niti zdaleka ne takšne. kot so se našim fantom slikale. Smatramo, da je bilo to pogrešno — pa, četudi se je hotela pokazaiti samo pot k izboljšanju zdravstvenih razmer na deželi — potem je bila pa metoda slaba. Prepričan sem, da je marsikateri fant začutil večji prepad med njim in mestom, saj so se le poveličevale mestne pridobitve. Ni res, da bi naš kmet, posebno tisti v filmu, ki je imel vzorno in skrbno gospodarstvo ter čistočo, da bi on mesarja iz mesta vodil po hlevih in mu dokazoval, da se njegovo mleko lahko pije itd. Ne, marsikaj res ni na deželi kot bi moralo biti, ali kot je v mesitu, a če so socialne in gospodarske razmere takšne, da kmet ne more vsega, kar bi želel napraviti, se vendar ne sme absolutno negirati v zdravstvenem oziru njegova pitna voda, mleko, meso itd. — To me je težilo, ko sem med fanti sedel v kinu in zrl same »slabosti« naše lepe dežele in same »dobrine« mesta. Povedati sem moral to, kar smo čutili, da tcmu ni tako. Š. Ljubc.