PREDLOG PREDLAGATELJAL Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vlč-Rudnikje na 130. se/l dne 22. 3. 1989 obravnaval Predlog Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI 215 Inštitut Jožef Štefan in sklenil, da ga posreduje delegatom skupščine v obravnavo in sprejem. Izvršni svet PREDLOG Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in 37/85) in 79. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, (Uradni list SRS, št. 13/86), je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združe-nega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI 2/5 Institut Jožef Štefan I. UVODNE ODLOČITVE Lčlen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja VI2/5 - Institut Jožef Štefan, ki ga je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem LUZ, pod številko 3756. t; 2. člen Zazidalni načrt vsebuje sestavine, ki prikazujejo pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav ter rešitve prometnega, energetskega, vodo-vodnega in kanalizacijskega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor. 3. člen . )'-,.¦:.¦•. , Vsebina dokumentacije: Tekstualni del: • - 1.0 POSEBNE STROKOVNE PODLAGE 2.0 PROSTORSKI POGOJI ZA REALIZACIJO ZAKONSKIH ODLO-ČITEV s 2.1 - zazidalna situacija 2.2 - funkcionalne in oblikovalske režitve objektov 2.3 - prometna in idejna višinska regulacija 2.4 - komunalna infrastruktura 2.5 - prostorske ureditve po posameznih področjih 2.6 - geodetsko tehnična dokumentacija 2.7 - predhodna ocena stroškov 2.8 - etape izvajanja GRAFIČNIDEL: s-: ^5?>- ^ 1. Izris iz dolgoročnega plana 2. Izris iz srednjeročnega plana 3. Arhitektonsko-zazidalna situacija, M 1:500 4. Prometno tehnična situacija, M 1:500 5. Zbirni načrt komunalnih vodov M 1:500 6. Situacija zunanje ureditve, M 1:500 7. Prikaz zaklanjanja, M 1:500 8. Situacijski načrt, M 1:500 9. Kopija katastrskega načrta, M 1:1000, 500 10. Inventarizacija stanja s prikazom rušitev, M 1:1000 II. Načrt obodne parcelacije, M 1:500 12. Načrt funkcionalnega zemljišča z razdelitvijo in zakoličbenimi elementi, M 1:500 13. Višinska regulacija, M 1:500 14. Zakoličbeni načrt, M 1:500 (- 15. Načrt etapnosti gradnje, M 1:1000 % , 16. Idejne zasnove objektov II. MEJE OBMOČJA: 4. člen Ureditveno območje, za katerega se sprejme ta zazidalni načr-t.obsega površino v velikosti 3.22 ha, katerega meje potekajo skladno z obodno parcelacijo \z 3. člena tč. 11 (grafični del). Območje je identično z določili dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 kot ureditveno območje VI 2/5 - Institut Jožef Štefan. 5. člen Območje urejanja VI 2/5 - Institut Jožef Štefan je po dolgoroč-nem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 namenjeno za institute, šolstvo in zdravstvo. Območje je po značaju in vsebini zazidave deljeno: - Severovzhodni del območja, ob križišču Jadranske in Jamove ceste, je območje 5 individualnih stanovanjskih objektov, ki se ohranijo in obdrže obstoječi horizontalni in vertikalni gaba-rit s pripadajočimi vrtovi. - Preostali del med Jamovo in Jadransko cesto in Gradaščico območja je območje Instituta Jožef Štefan, pretežno pozidano, dopolnjeno s predvidenim objektom Č trakt A in B. III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJIZAIZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR 6. člen Urbanistična dokumentacija, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja prikazuje: - prostorsko organizacijo (razporeditev objektov in odprtih prostorov), - namensko rabo površin (zazidanih in nezazidanih), - velikost objektov in odprtih prostorov (zmogljivosti), - funkcionalne površine objektov, - javne utrjene površine in njihovo ureditev, > , - ureditev zelenih površin, - objekte za zaklanjanje, obrambo in zaščito. 7. člen Prostorska organizacija območja Instltuta Jožef Štefan Del ureditvenega območja je po značaju in vsebini zazidave deljen: 1 - severo-zapadni del območja ob Jamovi cesti (z vhodnim delom, vratarnico, čakalnico, govorilnico in kolesarnico), par-kirno ploščadjo in zelenicami, zasajenimi z drevjem. - glavna stavba z južnim in sevemim prizidkom ter objektom betatrona. 2 - jugovzhodni del območja ob Jadranski cesti in vzdolž Gra-daščice z delavniškim kompleksom, veliko predavalnico, traktom A, B, C, »Č« objekta, laboratorijskimi objekti z osrednjo zelenico med obema deloma ter vstopno ploščadjo ob Jadranski cesti ter začasnim uvozom; 3 - obrežni del območja ob Gradaščici z delom krožne ceste, objektom za poskusne živali in zasasitvijo obrežnega dela zem-Ijišča 4 - območje individualnih stanovanjskih objektov ob Jadranski in Jamovi cesti - ¦-.'. • 8. člen Namenska raba površin Uradltvanl naert predvldava naalednja objektai Oznaka Nailv projakta Obatoj. Novlh Skupno objskta b.«.p./«2 b.a.p./>2 X. Glavna atavba <.63O B. Prlzldak glavna atavba 2.200 C. Trakt C 2.S45 4 Trakt X, b 3.480 0 Objakt K 6 ' 2.100 1 Dalavnitki koaplaka 2.O1S f. Hlaviak 390 0 Batatron 790 H Pradavalnlca ,,. ¦ , ' okrapeavalnlca 1.440 1 Zaeaanl objakt 170 J Jutnl prizldak 2.130 (v gradnjl) K Vratarnlca 60 5 Obatojaei atanovanjaki objaktl 1.330 Bnargatakl objakt 216 Ekupno b...p. 19.900 3.480 23.380 >2 Površina območja (brez javnih cest komunikacij in obrežja Gradaščice) = 22.490 Površina območja urejanja = 32.260 m2 (3,22 ha) 23.380 FSI = 32.260 = 0,72 9. člen Velikost objektov In odprtih prostorov, zmogljivosti A. GLAVNA STAVBA Obstoječi objekt tlorisne mere: 82,5 x 15,5 m zazidana površina: 1360 m2 , višina projekta: K + P + 2 ' ' b.e.p.: 4030 m2 program. uprava (vodstvo), laboratoriji, kabineti, del administra-cije, kotlovnica B. PRIZIDEK H GLAVNI STAVBI tlorisne mere: 31,5 x 16,0 m zazidana površina: 504 m2 _ :. višina objekta: K + P + 3 b. e. p.: 2200 m2 program: laboratoriji, študijske sobe, knjižnica, zaklonišče Objekt leži pravokotno na glavno stavbo; z njo ga veže povezo-valni trakt; dostopen je neposredno z vhodne ploščadi. C. OBJEKT »C«, trakt C obstoječi objekt tlorisne mere: 38,60 (40,1) x 18,0 (19,0) m zazidana površina: 733 m2 višina objekta: K + P + 3 b. e. p.: 2645 m2 program: laboratoriji: učilnice, študijske sobe, stopniščni trakt z dvigalom in sanitarijami, kotlovnica, strojnica Objekt leži vzhodno od glavne stavbe; z obstoječo glavno stavbo je povezan z mostom. Č - OBJEKT »L« trakt A, B tlorisne mere: 38,0 x 18,5 m (trakt A) 20,0 x 14,2 m (trakt B) zazidana površina: 900 m2 višina objekta: K (delno) + P + 1 (trakt A) K (delno) + P + 3 (trakt B) b. e. p.: 3480 m2 program: parkitna etaža (delno klet, delno pritličje) laboratoriji, učilnice Vredvideni objekt je vezan neposredno na trakt C; dostopen z Jadranske ceste; uvoz v parkirno etažo je po rampi s severne strani. D-OBJEKTK5 obstoječi objekt . . ' tlorisne mere: 32,0 x 8,0 m ' zazidana površina: 256 m2 , višina objekta: P + 1 ¦ A b.e.p.:570 .¦-_ - t; :-. .'¦¦ : program: laboratoriji, kabineti K objektu je predvidena prizidava na severni in južni strani; dovoz je neposredno z Jadranske ceste; dostop v objekt pa z notranje ploščadi. ; D - PRIZIDEK K OBJEKTU K 5 tlorisne mere: 29,0 x 12,0 + 9,0 x 10,5 m zazidana površina: 654 m2 višina objekta: K + P + 1/(2) b.e.p.:1560 " ¦ ,¦¦¦¦-.•,¦••..-•,<•¦.:-¦¦; ,¦..-._..... program: laboratoriji, kabineti Objekt predstavlja razširitev obstoječega laboratorija; dovoz do objekta je s krožne ceste ob zahodni strani, dostop je neposre-den in skozi obstoječi laboratorij. Zaklonišče ima dostop po rampi in služi kot dovoz v dvonamensko izravo (skladišče). E - DELAVNIŠKI KOMPLEKS obstoječi objekt tlorisne mere: 32,0 x 20,0 (37.5 x 22,0) m + 18,5 x 16,0 m zazidana površina: 1800 m2 višina objekta: P + 1 (delno) b. e. p.: 2018 m* program: delavnice (mizarska, strojna), lakirnica, galvana, skla-dišča Objekt je dostopen z vzhodne in zapadne strani; z rušenjem male in velike barake (objekt L), se dostopnost znatno izboljša. F - HLEVČEK obstoječi, adaptirani objekt tlorisne mere: 51,0 x 7,6 m zazidana površina: 390 m višina objekta: P + 1 (delno) b. e. p.: 390 m2 program: prostori za poskusne živali . G - BETATRON obstoječi objekt tlorisne mere: 20,0 x 22 m (z zaokroženim delom) zazidana površina: 440 m2 višina objekta: P + 1 b. e. p.: 790 m2 program: fizikalni laboratorij Objekt stoji v podaljšku glavne stavbe, dostopen je z južne in severne strani. H - VELIKA PREDAVALNICA z okrepčevalnico v obstoječi objekt tlorisne mere: 30,0 x 30,0 m (s polkrožnim zaključkom) 25,0 x 15,0 m(prizidek) zazidana površina: 1180 m2 višina objekta: P + 1 (delno) b. e. p.: 1440 m* Objekt je dostopen neposredno s ploščadi ob Jadranski cesti. J - JUŽNI PRIZIDEK GLAVNE STAVBE objekt v gradnji tlorisne mere: 22,0 x 22,0 (nepravilne oblike tlorisa) zazidana površina: 480 m2 višina objekta: P + 3 (delno P + 4) b. e. p.: 2130 m2 program: - razvoj in poskusna proizvodnja, laboratorij ' - laboratoriji, (organska kemija), kabineti, študijske , : sobe ' - razvojna in računalniška dejavnost laboratoriji, kabi- neti, seminarski prostori - računalniški center, elektronski laboratorij ' - stomatološki center.zobozdravstvena ambulanta Dovoz intervencije je možen po dovoznih cestah, ki so pove-zane z zunanjim cestnim omrežjem. K-VRATARNICA Predvideni (novi) objekt tlorisne mere: 8,0 x 4,Q m (trikotnik) 8,0 x 5,0 (3,0) m zazidana površina: 60 m" višina objekta: P b. e. p.: 60 m2 program: vratarnica, čakalnica (razgovori) Objekt je dostopen neposredno z Jamove ceste, pritlični objekt z ravno streho in nadkrito konstrukcijo (trije ločni členi). L - ENERGETSKI OBJEKT obstoječi objektp Leži v južnem delu območja med delavniškim kompleksom in betatronom, ob Gradaščici; tlorisne dimenzije 27,0 x 8,0 m zazidana površina: 21,6 m2 ' ; : ¦ . ; ^ višina objekta: P ' , i b. e. p.: 216 m2 :' ;:' ¦'¦'¦<¦ M - rezervar za tekoči dušik OBSTOJEČI STANOVANJSKI OBJEKTI ob Jamovi in Jadranski cesti 1. Horizontalni in vertikalni gabarit stanovanjskih objektov ostaja v obstoječem okviru. Možne so notranje preureditve: - izboljšava sanitarno higienskih razmer - adaptacija fasad (zamenjava okenskih in vratnih odprtin) - preureditev strehe oz. kritine ali dimnikov 2. Dovoljene so prizidave ali samostojno stoječe pritikline (garaže, lope, shrambe za orodje ipd.) Objekti A, B, C, D, E, G, H, I, J, L so obstoječi objekti, katerih horizontalni gabarit (tlorisne dimen-zije) se ne bodo spreminjale - tlorisna površina objektov ostaja zaradi funkcionalne dispo-zicije v obstoječem zazidalnem okviru. Možna je sprememba višinskega gabarita objektov v delavni-škega kompleksa (E) - izravnava strešin. Novim objektom Č - trakt A in B so podani horizontalni gabariti, in sicer: trakt »A« - 38,0 m x 18,5 m, s polkrožnim zaključkom vzhodne fasade trakt »B« - 20,0 (+ 4,0) m x 14,2 m Gradbena črta vzhodna: linija sosednjih stanovanjskih objektov ob Jadranski cesti zapadna: linija obstoječega objekta C severna: odmik od stanovanjskega objekta znaša min. 11 m južna: odmik od objekta H znaša min. 8 m. Toleranca horizontalnega gabarita so največ + - 1 m v prečni smeri, v vzdolžni pa 1,5 m. Etažnost objektov je prilagojena višinam sosednjih objektov: - maximalna višina objekta znaša P + 3 (trakt B) - maximalna višina objekta znaša P + 1 (trakt A IV. FUNKCIONALNEIN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOVIN NAPRAV OZ. POSEGOV V PROSTOR TER DOVOUENE TOLERANCE 10. člen 1. Situacije objektov so določene v grafičnem gradivu doku-mentacije iz 3. člena tega odloka. 2. Tlorisne dimenzije objektov (horizontalni gabariti), površine funkcionalnih zemljišč objektov in razdalje med posameznimi sbjekti s toleranco največ + - 1.00 riri v prečni smeri so določene > tehničnimi elementi za zakoličevanje objektov in gradbenih )arcel. 3. Zazidalni okvirji so obvezni in brez tolerance. 4. Največji dovoljeni vertikalni gabariti so določeni v prostor-tkem prikazu gradbenih mas. 5. Smeri in dimenzije glavnih dostopov in dovozov so določene ' karti prometne ureditve. 6. Načela za organizacijo programa po etažah in etažne povr-šine za posamezni program v objektih so določene v dokumenta-ciji iz 3. člena tega odloka. H.člen 1. Objekti morajo biti kvalitetno in enotno odlikovani. To velja za kritino, naklon strešin, strešne zaključke, okenske in vratne odprtine in vhodne dele. 2. Strehe so naklonjene (enokapne, dvokapne, simetrične ali asimetrične) za minimalni padec in pokrite s pločevino, ki jo je možno zaključiti v vertikalni fasadni zaključek, ali skriti za zelo naglašen venec. 3. Fasade morajo ustrezati vsem tehničnim pogojem in naj bodo enostavne za vzdrževanje. Izdelane morajo biti v estetsko in kvalitetno zahtevnejši izvedbi. 4. Da bo ureditveno območje usklajeno, je treba obvezno pri projektiranju objektov težiti k barvni skladnosti. 5. Zelenice, utrjene pešpoti, ploščadi in parkirne površine ure-diti enotno po detajlnem načrtu zunanje ureditve z obvezno poenoteno opremo zunanjega prostora (luči, koši za smeti, klopi in podobno). Oblikovanje zelenih površin in nepozidanih površin (zelenic in tlakovanih površin) je skladno z obstoječo ureditvijo predela: - urejene talne površine so asfaltirane, delno popločene, - dovozne ceste in poti so v asfaltu z robniki, - zelenice so delno zasajene (drevje, grmovnice), - obcestni prostor je urejen drevoredno. ; 12. člen ^ PROMETNO UREJANJE 1. Obodne ceste Jamova cesta normalni profil Jamove ceste ima vozišče 2 x 3,50 m, oboje-stranski hodnik za pešce širine 2,0 - 3,0 m in na S robu še stransko zelenico 1,5 m Jadranska cesta normalni profil Jadranske ulice ima vozišče 2 x 3,50 m in obojestranski hodnik za pešce, katerega širina se prilagaja obod-nim pozidavam Križišče Jamove ceste z Jadransko ulico je samaforizirano. Vrhovnikova ulica normalni profil Vrhovnikove ulice ima vozišče širine 5,0 m in obojestranski hodnik za pešce širine 1,5-2,5 m Vrhovnikova ulica in Jamova cesta se križata v štirikratnem nesemaforiziranem križišču. 2. Uvozi in vhodi Glavni prometni priključek se navezuje na Jamovo cesto, poleg tega pa sta še dva pomožna priključka za urgentna vozila; eden iz Vrhovnikove ulice in dva z Jadranske Peš vhoda v območju sta dva: eden je poleg glavnega promet-nega priključka z Jamove ceste, drugi pa z Jadranske ulice med okrepčevalnico in prizidkom k traktu »C«. 3. Mirujoči prometp Izračun števila prometnih parkirnih mest mora upoštevati normativ 1 p.m./3 zaposlene.p Znotraj območja je možno zagotoviti 50% potreb mirujočega prometa.p Na novi parkirni ploščadi ob glavnem prometnem priključku je 21 p.m. na Z strani in 28 p.m. na V strani priključka. V kleti novega prizidka k traktu »C« je 33 garažnih mest. Ostala parkirna mesta so znotraj območja - na dvorišču. REŠITVE ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER OMREŽJA ZVEZ 13. člen Kanalizacijsko omrežje Primarna in sekundarna kanalizacija za obravnavano področje je mešanega sistema in je že zgrajena. Delno se odvaja v Jadran-sko ulico, delno pa direktno v zbiralnik A 6. Na javno kanalizacijo je možno gravitacijsko priključiti samo odpadne vode iz prostorov, ki se višinsko nahajajo nad okoliškim terenom. Kletno kanalizacijo je priključiti edino preko internih kletnih črpališč. U.člen Vodovodno omrežje Po Jamovi ulici poteka obstoječi primarni vodovod 0 300 in 0 80 ter po Jadranski 0 80. V obravnavanem območju obstaja sekundarno vodovodno omrežje, na katerega so priključeni obstoječi objekti. Po Jadranski cesti in južnem robu območja (ob brežini Gradaš-čice) sta predvidena vodovoda 0 150 s hidranti, na katerega se naveže notranje vodovodno omrežje. Obstoječe in predvideno omrežje bo zadoščalo potrebam po požarni vodi. 15. člen Elektro omrežje Predvidena novogradnja se bo napajala z električno energijo iz lastne TP Institut Jožef Štefan moči 630 KVA ter s končno močjo Pk = 2 x KVA. Tp ima z dopolnitvijo transformacije dovolj rezerve v moči za napajanje vseh novogradenj.kakor tudi za porast obtežbe pri obstoječih porabnikih. 16. člen . .': Plinsko omrežje ' r.. >. Za potrebe tehnologije in ogrevanja je območje priključeno na obstoječe plinsko omrežje, ki poteka po Jampvi ulici,©200 in po Jadranski ulici.0200. 17. člen Telefonsko omrežje PTT kabelska kanalizacija je obstoječa in poteka po Jamovi cesti, le-ta pa se navezuje na ATC Vič. 18. člen Javna razsvetljava Obrobne ceste so že urejene z javno razsvetljavo, kakor tudi notranja ureditev javne razsvetljave. 19. člen Lokacijsko dovoljenje ni potrebno: - za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov; ta dela mora investitor priglasiti komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Vič-Rudnik. V. POGOJI, Kl SO POMEMBNIZAIZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR 20. člen Tok Gradaščice je obvezno vključiti v ureditev odprtega pro-stora, na način, ki obrežnega zelenja bistveno ne spreminja. Ozelenitev obrežja je urediti na način, ki ne bo zastiral značilnih pogledov vzdolž vodotoka. 21.člen Obvezno je ohraniti značilne drevesne vrste in skupine dreves, prikazane v zazidalni situaciji in jih funkcionalno vključiti v ure-ditev. 22. člen Dograditi hidrantno mrežo in namestiti nadzemne protipožarne hidrante. 23. člen Urediti dostope za intervencijska vozila: (širina utrjene povr-šine mora biti 5 m, dimenzionirati na 10 t osnega pritiska). VI. ETAPEIZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA 24. člen Gradnja predvidenih objektov je v skladu s srednjeročnim družbenim planom. - pričetek gradnje 1988, dokončanje po letu 1990. ¦s 25. člen Zasnova omogoča etapno gradnjo. Obseg posameznih etap predstavlja samostojno zaključeno enoto. 26. člen Vsako posamezno fazo gradnje je potrebno zgraditi z vsemi elementi zunanje ureditve. VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTIINVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRIIZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA 27. člen Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav iz 9. člena tega odloka, je stavbno zemljišče lahko uporabljeno v sedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi moteče vplivali na pogoje funkcioniranja obstoječe institutske dejavnosti ali načrtovane izrabe. 28. člen Ob realizaciji objektov je potrebno zgraditi tudi pripadajoča zaklonišča. 29. člen Vse objekte je potrebno priključiti na javne komunalne na-prave. 30. člen Obveznosti investitorja in izvajalcev pri izvajanju zazidalnega načrta: - pred izdajo lokacijskega dovoljenja so investitorji dolžni pred-ložiti pozitivno izjavo o varstvu pred prekomernim hrupom, - investitorji so dolžni v smislu zakonodaje zagotoviti v dispozi-ciji objektov in naprav ustrezne odmike, prehode, poti in pristope za urgentna vozila ter določiti način požarnega varovanja, zago-toviti potrebne količine požarne vode in predvideti požarno var-stvene naprave, - investitorji so dolžni urediti okolico novogradenj v skladu z etapnostjo graditve tč. VI. tega odloka. - izvajalec mora izvajati celotno komunalno opremo območja vzporedno z izgradnjo objektov in jo po izgradnji predati v uprav-Ijanje pooblaščenim organizacijam. VIII. KONČNE DOLOČBE 31.člen Pred izdajo lokacijskega dovoljenja si mora investitor pridobiti od izdelovalca zazidalnega načrta strokovno presojo skladnosti projektnih rešitev s sprejetim zazidalnim načrtom.v primeru ko gre za: - zmanjšanje horizontalnega ali vertikalnega gabarita, - arhitektonsko oblikovanje objektov (obdelava, fasad, strešin, uskladitev barv). 32. člen Zazidalni načrt je delovnim Ijudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Vič Rudnik, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljane, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Krajevni skupnosti Milan Česnik ter pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 33. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 34. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik ; ; š ; \: ^ ¦]. ;,. :v.:. PETER VRHUNC, dipl. SOC. fywRAET.QŽri'KV Območje urejanja VI 2/5 Institut Jožef Štefan je z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 16/86) opredeljen kot površina za institute, šolstvo in zdravstvo. Za območje urejanja VI 2/5 je zalrtevana izdelava zazidalnega načrta, predvsem zaradi potrebe po rešitvi naslednje problematike: - povečave uporabne površine za institutsko dejavnost od naj-večje možne gostote in s tem zaključitvijo posegov v tem območju urejanja -zagotovitve parkirnih površin v območju ter temu ustrezne prometne ureditve V srednjeročnem družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rud-nik za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 34/86) je predvi-dena gradnja v območju urejanja VI 2/5, s pričetkom del v letu 1989. Javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za del območja urejanja VI 2/5 Institut Jožef Štefan je bila v avli občine Ljubljana Vič-Rudnik v času od 1. 12. 1988 do 9. 1. 1989 in v prostorih KS Milan Česnik v času od 1. 12. 1988 do 17. 1. 1989. Na podlagi pripomb, ki so bile podane v času razgmitve se je izdelal predlog zazidalnega načrta za celotno območje urejanja, skupaj z indivi-dualnimi objekti in ne le za del, kjer deluje Institut, kot je bilo v osnutku. OBRAZLOŽITEV POTEKA JAVNE RAZGRNITVE osnutka zazidalnega načrta za del območja urejanja VI 2/5 - Institut Jožef Štefan. Gradivo je bilo razgrnjeno v avli občine Ljubljana Vič-Rudnik od 1.12.1988 do 9. 1. 1989. V času razgrnitve je bila podana sledeča pripomba: Iz zazidalnega načrta ni razvidno ali obstoječe stanovanjske hiše ob Jamovi in Jadranski cesti načrt ohranja in kakšne so možnosti eventuelnega povečanja stanovanjskih objektov. Pred-lagamo dopolnitev odloka, ki naj to problematiko razčisti v imenu stanovalcev (Matevžič I. r.) odgovor:V osnutku zazidalnega načrta (grafično gradivo - situ-acije, tehnično poročilo in osnutek odloka) smo 5 stanovanjskih objektov vključili v območje obdelave, predpisali režim urejanja (možnosti za preurejanje objektov v okviru obstoječega horizon-talnega in vertikalnega gabarita, skladno s pogoji, podanimi s strani soglasodajalcev.) Smatramo, da je s tem pripombi občanov zadoščeno v okviru danih možnosti. V prostorih krajevne skupnosti Milan Česnik v času razgrnitve osnutka zazidalnega načrta od 1. 12. 1988 do 17. 1. 1989 ni bila podana nobena pripomba s strani občanov ali delovnih organi-zacij. Institut Jožef štefan je posredoval sledeče dodatne pripombe na osnutek zazidalnega načrta za ureditveno območje VI 2/5 - Institut Jožef Štefan: 1. vrisati rampo v zaklonišče objekta Č 2. določiti lokacijo rezervarja za tekoči dušik 3. dimenzije B trakta po idejnem projektu 4. povezava A trakta z novim objektom Č 5. opustiti je zelenico pred A traktotn 6. uvoz neposredno z Jadranske 7. nov vhodni objekt - vratarnica : , (po predloženem idejnem projektu) - ;* ; " 8. vrisati igrišče za odbojko " , 9. vhod in prehod v južni prizidek ' Vse naštete pripombe so upoštevane in vnešene v grafično in tekstualno gradivo osnutka zazidalnega načrta (situacije, teh-nično poročilo in odlok). Pridobili smo tudi dodatno mnenje k predmetni ureditvi (nepo-sredni izvoz oz. uvoz z Jadranske ceste v parkirno etažo novega objekta Č). Smatramo, da je dopolnjeno in korigirano gradivo usklajeno tako z interesi občanov kot investitorja - Instituta Jožef Štefan.