1944 WAR APPEAL
fa
your Red Cross at his side!
NEW YORK, 'TUESDAY, MARCH 14, 1944 — TOREK, 14. MARCA, 1944
No. 51 — štev. 51_ Tj § \	__NEW YORK, 'TUESDAY, MARCH 14, 1944 — TOREK, 14. MARCA 1944	VOL
RDEtFARMADA VKERŠ0NU
VOLUME Ln. — LETNIK LH.
Tretja ukiajmska armada ju* neraLa Malinov^dct^ra je prekoračila Dnjejwr in zavzela Ker»ou, druga njegova armada pa j** prodirala ob zapad-nem bregu velike reke in do-h|K'la »»a ieraj. kjer w* Ingulf teliva v Dujeper.
Ken* hi jt- trii za Nciihv velike važn*"Wti, ker t»o bile armade v Ikra. in i tui nvoje doA»ave odvisne -ariH> o«l t<<<gu pri*ta>iiiM?a, < m lika r >«> prejšnji teden Rusi , pre.H«4cali ž«4e«mec.
Geoeral Malinov«ki je naglo ,
prodiral navzlic gorki*mu vre-
• nemi, ko m> nar—tle rek«» in je
yrmlja zelo mehka. JKot naziva- 1
nja f*»roeilo ruMkega vrhovnega !
Jioveljsrfva, je bilo včeraj ubi- I
tili 20,000 \mx-ev. 2500 ujetih
iRum so vplenjli naslednji •
vojni iiniterjal : 202 tanka, 114 .
vrtilnih topov, 728 poljskih u>- ,
j k>v vteb vm, 372 m^tikw min,
1127 >4rojtiic, 114 okVifrntli av-
t<«ndbil<yr, 17* traktorjev, 9172 i
trnkov in d mirih voeil. £200;]
* i
po^k. 27 !<»konw>tiv, 242 železni | ski h v*«, in 6.1 iJcladiM*.	i
Ko* i»oroča "Pravda", po ;
• ■ 1 Nemci tako jbcfani, d-a mečejo J
od hcAk? oroije in tudi najpo- '
trdbcw»j£# stvaw. MeiVtem ko f»o doklej pd&ViU za sdboj tanke. ! trnke, topove i-n drugo težko orožje, puhajo sedaj puike in et'lo plinske mask'-, Nemci be-blatnih cestah in oei na-ratle n«ke in Rusi jih zasledujejo z ugrabljenim owl jem.
Rusi so prvič po Mu 1941 irop«4 prišli v gulbernijo Odeso, ko je gmeral Konev zavzel (ia jvorrm. na križišču Vimu'a-TVrvofnajfk \i\ Odesa-Lvov že-h-xnic \a 45 milj od besarab>ke meje.
MOfeoitT» se pomika zelo nadelo," pi«e (poročevalec Pravde. Naša infartterija prodira olh iajKKljwWlh gestah, njej pa ntadi aroilerija in mo4 na rji. Lahke topove, naboje za možnarj* in mine nosijo vojaki »a svojih plečih."
Prr \ ukrajinska armada mar ^ala Gregorija K. Žukova jo pričela zopet novo ofenzivo v zapadu i llcrajmi ter je zavzela Bkalat, 105 milj severovzhodno od eellovji&ke meje in 58 milj severovzhodno od Lvov-f'rno-vice žel'*zniue, kamor prihajajo tri železnice iz južne Ulkrajine.
Na v*«h krajih dolge fronte pritiskajo tri mogočne ruske ffirmade pro«i železniškim .križi-mVtti m mo^-kovčki radio je »porodi, da so Rosi v desnih dn«4i pobili 63,000 Nemcev, 9j tisoč pa *<» jih vjeli.
V jHizivu je rečeno, naj ne mudijo otljxira posamezniki, ampak orjrmairane skupine. **Stvx)rite oddelke »borcev in vzpostavite narodne odbore," se deloma grlasi poziv, ki nadaljuje :
44 Sestavite skupine gueril-fckih borcev . . . vlada v zamejstvu .1k> storila vse, kar bo mo-jjUi, <la Wxl^e dolbili dovolj o-rožja . . . osvobodilna armada je 'l»Kzu vas in zvonovi oiznanjiu joči prihod svobode pritrkava-j»> že -skoro na noš.i meji."
Pobiv nadalje svari C\4»e, "da, kadar se ibo sovražniik u-mikal iz na^še dpžele, ne bo ni-
liee varen pred njim ako bo brez orožja.V«em onbn, ki n»so sjjosoibnd ^a borbo, je v |>ozivu priporočano naj vršijo kako drujaro važno nalogo in de-k> v kori«* osvoft»odilae^ajp*ljK>-ra. Ženska, kot motTki so v a-f>elu pozvani, da primejo za o-rožje in se dvignejo z orožjem v roki v jreriljfkili skupinah proti tlačitelju Nemcu._
FRONTA V ITALIJI
iZaveszniška težka artUerija
včeraj pričela N'kozJi meglo obstreljevati nemške postojanke južno od Rima in opazovalci so mnenja, da <to pomeni, da bo $ren<*ral Mark W. Clark pričel ofenzivo proti Rimu.
Nemška artiWija je ilx>lj sla-l>otno odgovarjali na zavezui-š>ki ogenj.
Vreme je mrzlo in deževno, toda ko se popolnoma zja-sni, se Ibodo pričeli bojL
Južna italijanska fronfta je primeroma mama. Pri Cassinu so Franciizi odbili nemški napad liahrib šit. 9.15. rwkoli Cas-sina so v teku artilerijski boji in spopadi med stražami.
Churchillov govor
osrčil Jugoslovane
Moskva, 7. marca. (ICN)—Telegrafska služba "Nova Jugoslavija" poroča v depeši iz osvobojenega o-zemlja naslednje:
44 Churchillov govor je napravil globok vtjs^po vsej Jugoslaviji Njegove besede o položaju in naziranju kraljavPetra in njej^ove vlade v zamejstvu so po\T5roeile precej komentiranja, predvsem zato. ker je to bilo prvič, da je avtoritivni predstavnik zaveznikov javno izrazil svoje mnenje o tem vprašanju, ter i]>odal sliko raz-
blemu, ki je (bistveno važen za naše ljudstvo.
"■Churchillova odprta izjava o situaciji je ponovno dokazala najboljše približanje problemom naše dežele. Juvroslovan-<sko ljudstvo je našlo svoj izhod in pot do cilja v svoji narod"i osvobodilni borbi in bode temu cilju sledilo, osrčeno po realizaciji, da jim bodo veliki zavez niki pomasrali <loseči ta cilj.
lienejra tolmačenja teqra ^>ra-šanja vt zavezniških deželah.
44Go\'or 1» poimiural objaisni-ti oft>oji, notranji in v nanj i po-lcržaj Jugoslavije -s tem^ da se bo ja\"no prazpravljali o pro -
"Iz t etra razloara pozdravljajo Oliureliilkrvo izjavo, ki ol> ljuflJja, da si bodo ljudstva po osvobojenju sama izbirala svo-.io obliko vlade po s%*x)ji želji/7 (U. C. of S.-S. A)
Naciji pomorili dva milijona ljudi na ruski zemlji
London. — Izredna državna komisija za preiskave zločin-sfcva zakrivljenega po nacijtskili armadah je dognala, da so Nemci pomorili od svojega napada na Run i jo pa do danes 2 milijona civilistov, med temi veliko število ž«*nsk in otrok. Ruski radio, ki je poročal o do-$2fnanjih tozade\*ne sovjetske komisije, je dejal, »la so Nemci morili v takoevanHi dušeguibkah tudi rustke vojne ujetnike. M no go ujetnikov pa so mučili do smrtj.
NEMCI BODO ODGOVORNI ZA BIM, — pravi Hull
Državni tajnik Cordell Hull je v oil govor na paipežev poziv v nedeljo* da bi Neanei in zavezniki prizanesli Rimu, odgovoril, da leži vsa odgovomos' na Nemcih, ako postane "Rini bojišče in 'bodo uničene zgod-\Tnske stvari. Hull je rekel, da so se nemški vojaki utrdili po rimskih cerkvah in spomenikih, toda zavezniki bodo tem «po-ineifcikom prizanašali, kolikor l>o mogoče.
NEWYORSKI ŽUPAN LA GUARDIA SE IZHEKEL ZA MARŠALA TITA
NAZNANILO
Stan uln* zemljevidov (Atlasov) Je pošla. Nota zalogo bomo prejeli okrog 15. MARCA. Vsi tisti, ki m> jih «H, prosimo, da malo potrpe.
Knjigarn* "r,la«a Naroda"
Tlendrik Willem van Loon je umrl
Old Gr.eenwich C<nm., 11. marca. — Sveftovn-o znani pisatelj in z^xlmiiuir Heiwlrik Wi^em van Loan, star 52 1 -t, je nenadno f^odln^el srčni iL.'i]>a<ki na y\-r>jern domu danes zjntraj.
Župan La Gruardia je dejal v nedeljo tekom svojega radijskega govora, da je zadnje čase malo povpraševal okrog našega državnega departments, kako kaj mislijo glede jugoslovanskega Tita, toda pronašel je, kot se je izrazil, "da ne izg&eda, da sploh kdo ve kaj
1111311 JU? "	"
R^i.sija priznala Badoglijevo vlado
Badog-lijeva vlada je včeraj naznanila, da je Rusija pr'zna-/ la novo italjansko vlado in da si bosta državi izmenjali svoje zasopnike. Rudi ja je prva zavezniška država, ko jo priznala Badoglijevo vlado.
Diplomatske zveize med Rusijo m Italijo so bile prekinjene 2*2. junija. 11*4-1, ko je Nemčija vpadla v Rusijo ia jo Italija Rusiji napovedala vojno.
1'ucheu, pole*? teb pa tudi ni mogoče dobiti pred sodišče na-daljnih 40tK000 <prič, katere morajo biti za žično ograjo koncentracijskih talborišč — tudi mnogo po zaslugi obtoženega.
11. W. van Loon je bil rojen v Rotteniamu na Holandskem, toda je prišel v Ameriko, ko mu je bilo dvajset let ter je nadaljeval svoje študije v tej deželi. Več časa se je udejstvo-val na polju Časnikarstva, kot poročevalec, pozneje pa je pisal knjige, med katerimi je po-sdbno znana knjiga imenovana "The Story of Mankind." Kot človek je bil van T>*>n humori-sitičeti in je v svoje govore ali predavanja vedno vpletal dvo-tiipe in jedke izraze. Tekom sedanje vojne je bil aktiven v sodelovanju s pomložnimi in slišnimi organizacijami. Eden od njegovih dveh sinov »luži v a-«neriški armadi v Angliji kot poročndk.
Pokiojm zgodovinar in pisatelj je izdal vsega skopaj čez 30 knjig in je pripravljal materi-jal za še ewo, ko ga je nenadno prehieJa smrt pri delu. Možak je bil na videz pri najboljšem
zdravju in je itetotal 290 funtov terj je bil visok šest čevljev in tri palce.
Holandski podtalni patrijo-tje so poznali van Loona kot "sitrička Ilenka", kateri jim je pogosto govoril po kratkih valovih iz Amerike. Njegova dela so bila v Nemčiji prepovedana, ko je v .letu 1938 izdal knjigo "Ou-r Baittle", katera je bila odgovor na Hitlerjevo knjigo <4'Mein Rampf". Njegova dela so bila prevedena, v dvaindvajset različnih jezikov.
vno skl^flla; z Nemčijo niovo "trgovsko" pogodbo, v kateri je tudi vključeoa določlba glede pošiljanja romunskih poljskih delavcev v Nemčijo. Nemčija namreč krwavo potrebuj« delavcev na svojih kmetijah, ker so bili vsi moški, ki so sposobni ea dek>. fpoklicani k .vojakom.
VWled tega bo Rucmmsksi primanjkovalo domačih poljskih dellavow, ker je cvet njene mladim padel na ruskih bojiščih.
Dr. Smodlaka pošilja pozdrave Adamiču
I)r. Jsip Snuodlalka, minister vnanji'h zadev v jugoslovanski provizorični vladi, je prišel za nekaj dni v Italijo, da tamkaj vodi z zavezniki politične raz-igovore. Njegova prisotnost na zavezniškem terenu je velikega |K>mena, ker se more pričakova ti, da bodo njegovi razgovori razfoistriili zamotani jugoslovan nlki položaj ter privedli do političnega priznanja Titove vlade.
Dr. Smodlaka je poslal iz I-talije pozdrave L- Adamiču, kateremu izreka svoje priznanje 7?a njegovo delovanje, kot pred-sekMk Združenega odbora ju-žnoslovansfeih Amerikawcev. — To lefpo priznanje od strani e-nega glavnih voditeljev nove deimokrait^ke Jugoslavije je v čae»t vsem članom Združenega odbora, kot tudi vsem pristašem tega demokratskega po kreta v Ameriki,
Policijski odbor ZOJSA
Žuj)au pa se je fbrez pridržka in brez ovinkan.jta odprto izrazil, da smatra Tita zn velikega moža in voditelja.
**Jaz želdm,T' Je rekel La^ Uuardia, "da bi na«i vlada prišla na dan in Tita priznala. — 4 Tito, izvrstno delo si napravil in mi smo zate.T To bi veliko ] »omagalo."
Župan je tudi omenil, da o-paža, da se Anglija precej živo zanima za Tita ter je pripomnil ,da za te ljudi (Titove) ne moremo ^storiti dovolj in bomo morali tudi y>o končani vojni pomniti, da ne smemo pozabiti tistih, ki so se v tej vojni najbolj junaško borili.
IZ županom je bil na radijski postaji AVNYC prisoten kot gost tudi Louis Adamič, pred sodnik iZrdružcnega odbora in pa še nekateri drugi Jugoslovani, Adamič je dejal, da je bil Združeni odbor jfužoo^slo-vanskili Ajmerikancev ustanovljen zato, da se razčisti zamotano jugoslovansko zadevo in prikaže resnico v tem pogledu ameriški javnosti.
La Guarxlia, ki se rad postavi, da razume nekaj jugoslovan skega, je naizval jugoslovanske goste, ki so bili prisotni, kot "prijatelje*' v našem oziroma hrvaškem jeziku. Dejal je, da je bil konzularni uradnik na jugoslovanski zemlji pred 40 leti. Takrat že je videl, da so HabsJburžani vedno sejali neslogo med južne Slovane.
O Titu je župan dejal, da bo postal vzor, ki bo apeliral na domišljijo povprečnega ameriškega dečka, ker je uspel v svojih -nacporih za združenje vseh frakcij v Jugoslaviji. Poudaril je še, kako so morali Titovi vojniki vzeti najprej orožje Nemcem, da so mogli voditi naprej započeto (borbo odpora.
Italijanov in fašističnih grozodejstev in požigov po sloven
skŽh in jugoslovanskih 'krajih sploh, župan La Guard ia ni o-menil, pač je podčrtal dejstvo,
da so v Titovih vrstil dve diviziji Italijanov, ki so prešli na stran partizanov.
PUCHEU OBSOJEN NA SMRT V ALZIRU
Alžir, 11. marca. — Pierre Pucheu, bivši francoski minister za notranje zadeve v režimu maršala Petama, je bil danes tukaj obsojen na smrt po posebnem vojaškem soc&šču in &:cer radi veleizdaje.
Sodišče je dognalo, da je Pucheu sodeloval s sovražniki Francije ter zakrivil smrt ne-
štetih nedolžnih žrtev, ki so padle v roke 'Gestapu in drugim neruskim oblastim tekom nje-g*>vega službovanja, kot v mm j i minister. Obtožnica je navajala, da je bil Fueheu obsojen na smrt že po poidtidnem gibanju patrijotov v Franciji, ker je pomagal nacijski policiji prj pogonu na francoske patri jote ter sam rekrutiral nemške vojake za izvajanje terorja nad
prebivalstvom po posebnih sodiščih in posebni žandarmeriji.
Zagovorili odvetniki so skušali dokazati, da izrek kazni o-ziroma razsodbe ni mogoč, ker ni pri rokah prič in dokumentov. s katerimi bi mogli biti prednešenn važna Evidenca v Obrambo Obtoženega, Na to izjavo je izvrševalni sodnik gen. Weiss, ki je vodil proces odgo-vori'1, da manjka tudi kakih 40 tisoč prič, ki počivajo sedaj v francoski zemlji, kot. žrtve terorja, ki ga je pomagaj uvajaiti
RED CROSS WAR FUND
Boji v Sloveniji
London, 10 marcea. — Poročila radia Svobodna Jugoslavija navajajo, da se vrše v Sloveniji med Kočevjem in Ljubljano ofenzivni spopadi m«d partizani in naešjii. Naše edini-ce so prizadele sovražniku c V čirtne izgube, pravi poročilo. — Zojert, je bil en nemški tank, dva topova, dve radijski sta niči, 4t'»0 pušk in večja zaloga druge municije. Naše čete nadaljujejo z operacijami.
, Sedmi zibor je tekom bitke pobil 150 sovražnikov in veliko število nemških vojakov je bilo ramjenih.
BKzu Trsta sta bila iztirjena dva sovražna vlaka in sovražnik je utrpel težke izgube v službenem železniškem osobju.
Zavezniški Hetalci so tudi danes nadaljevali z napadi na sovražne postojanke ob obrežju med Boko Ko tort ko in reko Nere^ tvo. Sovražna ladja natovorjena z materija.om je bila potopljena.
Irska že čuti posledice
Ker je Irska zavrnlila prošnjo Združenih držav, tla bi prekinila diplomatske zveze z Nemčijo, je angleška vlada pre povedala vsako potovanje med Irsko in Anglijo. V bližnji bo dočnosi bo tudi najbrže prepovedala vsako potovanje med južno in severno Irsko. Južna Irska je neodvisna repiihlika, severna Irska, ki se imenuje Ulster, (pa spada pod angleški* krono.
Združene države ao irsko vlado prosile, da izžene "nemške diplomate in agente na izrecno zahtevo generala Kisen-liowerja, ker so Nemci na Irskem vodili vdilko vohunstvo, vsled česar so bili ameriški kon vojfi, ki so prihajali v evropske vode, v vedni nevamosi.
O VALŠKI STAVKI
— Valeški premoga rji, ki so pred nekaj dnevi za stavkali, so danes glasovali glede zaključen j a stavke in ena tretjina se je odločila, da se vrne na delo, dočirn so ostali majnerjj še vedno neodločeni v tem oziru. — Najbrž pa bo zadeva zaključena tako, da pojdejo majnerji v par dneh "nazaj na delo, vsaj tako menijo poznavalci razmer in položaja med pi^nibgarji. Vlada je od majnerjev zahtevala, da se tiakoj vrnejo na delo, enako so unijski vodje svetovali majnerjem, naj se premislijo in zaključijo stavko takoj. Vsege. skupaj je zaetavka-lo okrog 46,000 premolar je v.
J *:
I f'T A CJ	A D SB ■■ A
Vate naročnina poM. V Ub tuth h	I	I f / 1 ^	I ml /1 f \ I I I I /1
r^TJ^*H VJIMJUHLKJ / X^ jCxliV/lyil
I im^il naročnino vnapi	H	Lisi slovenskih delaTCOT^r Ameriki.
......... m Bmmš Chw Ma*m BL,liMl.i tUk M mš	Ofti- i ti*w II, W. Ym wm+* AH « Cmgnm t Ifawfc hi liB.
— - -:- b--- -------—-------
Včeraj je tretja ukrajinska armada napredovala 22 milj ter zavzela pristadišče Ker son ob Črnem morju. — Zavzetje Kersona je naznanil maršal Stal n in padec so proslavili z 70 streli iz 224 topov. Iz poročil s fronte je razvidno, da so Rusi v ofenzi-i ▼i na osmiL krajih 1200 milj dolge fronte in so samo včeraj osvobodili nad 310 ob-
lj ud enih krv.jev.	~	1
ČEHI POZVANI NA AKCIJO PO SVOJI ZAMEJNI VLADI V LONDONU
London, 12. marca. — V trenotku, ko se nahaja rde ča armada komaj 142 milj od vzhodne čehoslovaški meje, je pozvala zamejna čehoslovaška vlada v Lon donu svoie rojake v domovini, naj organizirajo od por oborožen proti sovražniku.
Rumunska mladina za nemške kmetije
Pod pre*ve®o, da bodo rumun-mIco mladino naučili nemškega najina kmetovanja, so načiji nabrali na Fumun»kem tisoče fantov in d<4d*t za poljska dela v Nemčiji. Rumunski polje-deljski mmi»ter popolnoma o-ciobruje postopanje Nemcev in je zagotovili fantom in dekletom, da se bodo v Nemčiji učili vseh del na kmetijah. Prva skupina teh poljskih delavcev je že odpotovala iz Hmntmsko.
Romunska vlada je še meda-
tlLA« NAHODA" b NEW fOBft
TUESDAY, MATSCH 11, 1944
mANOVUKN L L89t
RAZGLEDNIH W
Piše Anna P. Krasna
Sedaj $n
"Ko smo šli v morje bri dkosti
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK
NOČEM PLAČATI VEČ KOT HAMŠK URADNE CENE!
NE SPREJMEM RACIONIRANIH 2Mt MO NE ODDAM ZNAMK!
Tii spmlaj so prioliiena nekatera mnenja nasib rojakov in rojakinj, ki jib j«* pisatelj knjige prejel o«l onih, ki so knjigo naročili in preritali. To je Kasno en del teh mnenj, ker radi pomanjaknja prostora ni mogore pri obrit i vseh.
Cleveland, O. -- Vaiso knjigo "Ko smo šil v morje bridkosti worn prejel. In <?e povem, da jsem jo ^e ist! večer l>r»*bral do jmlovic-e in nasle^Jnjl dan p« rio konca, je d<v
v«Hj prizautnjn zn nje vsebino.
• • •
<ireaij«-y, Mlmi Sedaj, ko sew prebrala Vašo knjigo: "Ko Pino Sli v morje bridkosti". Vam hočem povedati, da tako K.inimive knjiga uisem Se brala. Kako lepo In Jasno f«t»• popisali i*»t slovanskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj priporočiti vsem anntftiai rojakom.
• • •
Xurorn. III. — Knjiga—Ko smo Sil v morje bridkosti mi tako zelo ugaja, da takoj naročim 6e eno za avojo l>rijateljb-o.
• • •
I .os Ajigelei«. Cal. — Sprejela nem poslano knjgo "Ko toio »HI v morje bridkosti* in zelo se mi dopade. Tudi zemljevid Slovenije ml ugaja. Pokazala sem jo rojalni.
Id jo tudi bočc imeti. Tu j>ofiiljam naniftlo.
• • •
Morgan, Pa. — VaS« knjiga znslnžl tnp priznanj«* In uit«
pa tndl zasluži, da pride našim ljudem v roke.
• • •
Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko roio Sli v morje bridkosti'* ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi «*> čltala pa vseh naših naselbinah. Jaz jo vsem priporočam
Knjigo lahko naročite pri :
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street New York 11, N. Y.
SKLEPNIH MIŠICAH

DOBITE
PAIN-EXPELLER
Od leta 1867 . . . Zanesljiv liniment za drnžinn
i/ Alacjega kota do doma jo I'll >c precj-in ko«, put; [i, LVJ >ta, ki je bik, direktno pred na-j uia, j«. držala preko -kalim:«-a.' jstaiv^a sivo-a raviia. In kn-1 ko ji• pri peka k) soliav v r;, k;; j meniti ( aven. pa nikjer nobenega «l«-.-vvs;i. nikjer blužj nt -., hlada gozda. Zato pa j,- I,i r!,/.. Ig'<d tem lop-i. Kakor na pla-jtnu je l«žala pred najimi očmi j\ ipav-ka tlolina -or prnrj S;, j A i i hi. Nieer -e je nudila očem od tu Vsa drugačne oblika doline j toda že >am pogled na dom jo j vplivni blažilim na žejna, lačna in utrujena popotnika. < ntila' sva, kakor naju ilo-maiii vidijo, •kako s,, j »on i i kava p. čavni^ki
eesH dol proti doniII. *
l'ri kraju, kj-r -o oni. ki -ir |gr;mli1i stnno e.-sto prmoi i < *a vna. pretlollijli »n izrekali j j mogočno -ka!in0. da j,, mo«_Ha! eosta -toči naprej, -va -o 11-ta vila in sedla kra j <-este v ->n«-o tega eextni'ira predora. ki se je zdel. kakor naraven -avolok. Od tu sva br- /jbrižno opazovala ka v<» -mukajo po ž: j ur d Ajdovščino ji! Mačjim kotom vojaški tovori. Armada -i je 1 zinnhi pomagati v zadavi do«i:i-vljanja zalog \ Trnovski gozd in druge prodrle v gozdovju • visoko v u-orali. Debeli kabli so škripali jkn! tov. o tovorov in z brate«-m -va ugibala kako l>i -.• človek poču t i l. čo bi -o naeiikrn* /našel v V; • i k i k«>Šari pripe,i na ^ kaiblu in Ki dreni od Maeioira ( kota -em i»r.»:i A idovV-ini. Misel nato nama ie takoj ohladi la hnbtenn-o, zakaj ti-r kalili so lrtli \"zp.»1i preko nevarnih -kalin in vi-oeln n-katerih krajih.
Ker -va hila žejna n laT-na. -va s,, -pomnila zaka-n« lili ja H'od in nleeih ma in ter ho rev 1 ni<\ ki -mo jili hilj prejšnji .r«-i vsi štirje ohirafi tu in tam o'« hližnjieah po kaf« rili -um ho , dili. Kako sladki >•» 1»i I a ti za t pozneli -adeži iu koliko veeji. , kot so bile malinno, jagode in . borovnioe po naših skromnejših jsozdovjih. Raeunala -va. <"e bj se iz})laea!o iti nabirat - adke maline v Trnovski uozd to bj bilo sladk<!ra nialinovea za j vroee poietao dni! I'o hi -c \"oda. 'bilo moii'Oee vsa j pol ih>-ta v srozd peljati na vozu.
TO JE KNJIGA, KI JO BOST K H V 1)1 IZROČILI SOSEDU. D \ JO PREČIT \
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker ji* zaloxa teli knjiži«' zelo omejena, je priporočljivo. ■]» pošljite naročilo prej ko- mogoči*. K naroMHi priložite v dobrem eavitku gotovino oz. znamke (Združciiiii državi. - Nanjfite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
21« West lKtli Street
Nw York It. N. \
i "GLAS NARODA" J
j___-__frite« m »m pwir-
t \	--- ~ . . . " - ..	1 M	1
v»*m« hI niitifl fey SMv«Hl• muiahtn« Otwany, (A Oorpormtloa) Vrt** Mdm» rrrtilt; IgBM Bud«. Tnuarer; Joaepti Lapalm, Rm. ] j rimm tš	«f t*« aorporatloB ud addiifii of abor« otflom;
/10 WB8T liith HTBIBfiT. NEW lOliK 11, N. I.	*
51st Year	;
Naroda" la lamed ererj day excej»t Saturdaya, Soodajra
Iand HoUdaya.
Bnlmiptlao Yearly 97.	Advertisement oil Af-wment.	]
jji ZA OBLO LKTO VKLJA LIST ZA ZDBUŽENB DRŽAVE IN KANADO i f7.—; ZA POL LETA $3.50; ZA CBTBT LETA |2.—.
I ......................i.....	-—
**Qlaa Naroda" Uhaja	dan lanrxeao« aobot. nedelj ln praznlkor.
M "QU8 NARODA1*, 2U WB8T 18th STREET, NEW YORK It N. ¥ Telephone: CHelaea I—LMJ
ZAKAJ SE TUECIJA BOJI VOJNE
Napisal H. R. Wishengrad
\<* /unanji aii politični, temveč )»r«>cL vseni iM>trauji razlogi <« lin U>utc4j tuiSiki' politike, ki jo s tako iprevkluosjtjo gledala 1 i to da izogne vojni, ki so /.o 4 lota Uosni 1i'k }irotl n.jenim ( iu.	i
i iinki »ami >o izgovarjajo, jbn zavozniki no j>ošilja.Hj < •v«* i \ ojjie.u'a inalorrjala videti j<>, da jo široka javnost ■ i ov«-«*iiii >projola to verzijo, akoravtn« ji* mnenje nokatorih j»o-mv.iIoh-v 1.nrr'i.j«» »hi.\-.soui razliono.
l'o nazirtmiji' j»ri|»isnjo turške pomislok«^ prti I v>om njenim , i.Mnjiin raWueram, iloriin iyrra manjka nje rzolnlji* voj- , iii ii.i materijama eisto po<tr;nmsko vloifo.
Turčija j+* lolaJitaien režimi — država, v kateri y i>ri-j : ■una -anio ona. >ama stranka — in >o kot laica najibolj '»oji • jiliva. katerega l>i vojna irtegnila i mot i na. soeijalno in ii'os|x»-i I.M -ko ^srradfHi« dežefUv
Totalitarni vladni si-teini >«» vooinoma zgrajeni na vplivu ,i narodne maso veliko vodilne osoibnosti, katero diiiamizom i (.utfiijo u^peh vladanja. Turčija jo intola tako oscibnost, do-! ' i . /.ivt	Koma I Ataturk, tcxla jx> njt ^i ^nirti j«-
'ira ,k /.manjkalo i tra dinamizma. ker Kemalov ua.slodsiik \ pobiti d'kt-atorja, juvd-nlii'k l-mot. lnonu. nima oneira ma-i. tinir^a vpliva na nuts«, kj jo l>il tako značilen za Afa-
1 i t Iv;i
l*o li dioa o-^a je rf^la, dit je vpliv stranko na ljudstvo [>ola-■ i a | iontal. tako da so ^o poj ivilo razne težavo, katere .noTTiin* mr/nja i ni ofmzj<*i ja raznovrsi nih HLanj^inj^kili skn-\rmen<< \, Bifttruriiv, (Jrkov, Židov in drugih—ki j>o<ta-*■ I'porii'' \ svoj-eoi l»oju j»roti preganjanju, kateremu so n .	te -kupino trpe pod gospodarskim piHkskom,
v nekaterih slučajih tako tixl, da so odpravljeni pripad-mamijsin. ki ne m ore,jo plačati previsokih davkov — ki ni jo / konfskari.»o njihovega imetja — v koneentraejj-taoor^.
\ i »I>eu<*_i;t, <i voma iu o U-m, da v>t<>]» v vojno — |>o.se3L*iio t iiii z«m lun jen iii narodov — prinesel Turčiji nekatei**' u-'!m i. DobrJi bi ^oj irlas v ziliorii zma^ovaloev pri mirovni • nI* n i» i. M *rli l»i morda do»l>iri v »-vojo oblast nekatera! »iliia ozemlja in ulrdili l»i svojo j>ozieijo na Dardauolali. |a vso te mrodnosti lie 1 niti odda leč otitehta'e gospodar-i li iieprilik, ki l»i tuistale aia notranji fronti za vladajoeel i -ko krocro. BiLo »hi namreč nemosroče, da stopi Turčija v' o,i > jia strani domolaaličnili velesil, ne da bi bila prisiljena. 1 i'1 itli slej. da profMivti narodnim ina-am nekatere ^rospo-l r-ke nv»din*>sti.
Kor [>a bi iljilo nem^oce. v si učil ju vstopa v vojno, »>e iK» -i o-'riti kotil rolo od i no ot>stojo<V stranke na vseh }K)ljili in v -tli pi-uoifiiti gos]x>dari»k.ega življenja, l>i ta kontrola v voj-j brezpogojno oslalboLa. Nedostatok velike dinamične vo-y f-lim*sti bi moirel pahniti -tranko celo v pojgubo.
\/.	-ledi, da so Turki kleologiem)—iniseioo—mnogo j
' i/, o o i.V-u in Netracem. Oe bi bili Turki na nem-ški strani, in - • vojna iztokia ugodno zannje, bi imeli mnogo več koristi l nj" no moi\Ja v pogledu isvojih moj, pač pa v svoji lastni .. /eli. kjer l|>i lmogll povsem naravno uvesti najstrožjo een-rab'O obla nt. po nentškeiii-vzor<-n.
Pozmavaloi tuwkili manner so liineJija, da je posJciluca tur-ki» uovTralr. i veliko ]wi>|;vb<annj»' njeno pozicije na polju 3nedTiaro«ino iWlit-ko
\ >pli*siiom .h* tonj verjetino, da turška j*>litika nikakor lit bila kot. so vsi slikali - spretna in okrajno realist iT-na. n'mvir I« izključno p»nlre jeiui ^osjxxiarskim motivom hi tsi-terecsoim onih, ki vladajo v Ankari. Ta politika bi bila torej le i : t tka vid rta in držav j škodljiva v pogledu njene poLitjeaie i> / i i je vr fn^tina rodmean svetli, ciočmt bodo vse one gospoduj ko fMVsled«'<', kaltjri]i se v Ankari boje, pozneje Je pro-drle, ker nikakor niso <M'initivno od vrnjene temveč le zača-> ods^ranj^o,
1 I- i pričakujejio, da niti Hu»i, siti njihovi zavezniki t 1 zahonbi ne bodo hoteb ve«"* [>o zmagovitem koncu vojne, da i nnejo Dardatielo jkx1 izldjiieino torafena VT^lillhll — iONA.)
dano priliko, da so gla,-no dali , izraza svojemu nezadovoljstvu s tedanjimi razmerami v Jugoslaviji Njihovi -tevilni spo-j >atl i z beograjsko policijo so s« cesto 7x-iključi 1 i s prelivanjem krvi. Beograjski Študen- ■ t jo ne bixlo nrkdar pozabili]' -vojega kolega Si"zentiča iz Trne iroro, ubitega po beocrraj.-ki ]K»liciji za ča-a zasfdbe univer* zo ix» policiji in zloglasna beo-j giaj^ka Glavnjaea je bila ved- : no polna študentov. Kadar so1 prišli v Beograd predstavniki, demokratskih vnanjih držav . kot francoski minister Delbos.j ali pa iVhoslovaški predsiilnik! Bi'tn š. so dijaki univerzo ved-I no priredili demonstracijo v znak sinnpatij do demokratskih idej ter opozio'.:e proti dikta-t orsk en ni re ž i mil beogTa j -'k e
r3™-*- , . , .. !
j To ]»odpisii pakta z osi seem, na BKma.jn. so bili beograjski) , št ud ot. t jo pivi v vrstah domonj strani o v proti toj sramoti. Tu-! di v vseli evropskih univorzi-! tetnih in mladinskih krojrili soj iTŽivali booLrra jstki študentje j velik mrl^d. "NTa .-*vetovnem zboj rovaniu mladine v Ženevi leta ;10nn. so je ju iro si o van ska dole-iracija, sestavljena po večhii izf i beo;rra;škili študentov in pod ]vodstvom pokojnega Tvana I?i j barja prvovrstno izkazala. , Po zlom.n .Tmro-lavije sf» bili beodrtajski štndentje zwfl pr vi. ki so stopili v vr--to partizanov. V borbi za narodno o-jsvobojenie «o že doprinesli o j srmmme žrtve^ T/knzn i so se j na vsrh frontah svojo domovi
Ino in današnji poznani voditelj; osvobodilneera iribarija, kot na primer sroneral T>nT>eev5č i-ji ipolikovnik Podijer. prihajajo iz i Štndentovskili krofov beograj -ke univerzo. ^Toe in duhovna ter l»orbena sila l>eosrraj.-kih | -trdentov izvira iz dejstva, da' "ni ni-o nikdar zgubili stika z narodom Jnsroslnvije. pač pa so bili plefniepiti sinovi te na naroda, fcnterfora Intere- > so ve«! n o Ščitili.
Beooraiska univerza jo zapr ta v Xodioevi prestolnici in ta prazna zgradba a* -roilini Beograda jf najb.ol i-i dokaz knltnr ne pm/nine fašizma. Ali beo-
V svojem običajnem sprem in janju taktike poiskušanja o-
hran i t ve s v ojega gospod st va nad narodi Evrope, se Hitlerjeve! sedaj ne poslužujejo več; ugotavljanja o svoji rasni su-perijornosti. nego govore o evropski zvezi enakopravnih narodov. V tej svoji novi vlo-( gi zaščitnikov evropsko knltn-, re. so hoteli t: moderni barbari pred nedavnim odpreti beo-grajsko vsenoilišoe. katero so zaprli kmalu po okn'fxiciji Jugoslavijo O lavna priprava za to sveoar.o-t je bila, naravno, v rokah policije, ki jo morala ;>oskrb«-ti. da očisti v^e nevarno element«' "z vivt študentov i»
lin pro; oso r j« v.
v.\ o z 1st on i jo p i -a a li Ta -irospost" sledeče:
Beograjska univerza so je izkazala kot središče idej nasprotnih novemu redu. Oni dol naohraženstva. kateri dol o on oblikovanje in vir kulturnih ilolavcev ter vladnih čin i tel je v. so jo i/kazal politično za-trup-Ijcneira ter prežeteira z vsakovrstnimi nezažoljon-mi idejami. To je razvidno iz dejstva, da so kmalu po okupaciji Beogra da o«lšli mnoiri profesorji univerze in učitelji iz gimnazij mod gnori'oo kot voditelji, do Tim >o so di raki pridružili <rue-ril-kim sklminam.,,
Ko so Vetnel "očistili" beograjsko univerzo \seli nrzažo I jenih profesorjev in -tndentov je Okupacijska uprava pričela /i viiisovanjem novih štndentov in iskanjem novih profesorjev Ali v^i njihovi napori v to saner so bili zaman. Beograjski! univerza jo šo vedno zaprta .in Neuičova tr-r TTit! or jo v a nova propagandna 1 nija v tom pogledu je docela yiropadln. kljub termi, da je bila kampa-n;"a 7.v zopetno otvoritev univerze ? a -iroko razglašena.
Kdorkoli je pozna1 pro-lost l>eo<rrajske«m vseučilišča, ni mosrel pričakovati kaj drnge-tra. Profo=orii in dijaki te nni verze po večini Slrbi in Črnogorci. so bili vedno v prvili vrstah narodno borbo proti raz nim di'ktator-kin> in apizar-skim 'režimom jn odvojne .Tuiro slavijo Izkoristili so vsako
BEOGRAJSKI ŠTUDENTJE — BORCI ZA SVOBODO
grajska univerza še vedno živi.' | živi v novi prerojeni Jugosla- V v i ji — v vrstah Narodnega o- I svobodiInega gibanja.	I
Združeni odbor južno- 1 slovanskih Anierikancev. I
I
ROJAKINJA JE PREJELA PISMO OD BRATA, KI SE BORI S PARTIZANI	ii
(Po "Enakopravnosti")
i ' IJ j Mrs. Ant. dni pi do, 15710 >
(Sara na c Rti., je prejela sledeče l
<»';>:no od svojega brata, ki se;r
.nahaja pri partizanih. Pismo ,
j se glav::	j
"Tiiniia sestra: — Z največ- , j jim \ torijem Ti pišem prvič po j dolgem časn. svobodno in z vo-' 1 sel jeni.	j ^
"Kakor Ti je gotovo znano.! 1 som sr nahajal pri ita!"ianski j. armadi. Ko pa je prišla ame-j jriska armada in je Italija kapi ^ .tuliral, so Amorikanci niai*si- 1 ,katerega osvobodili. Danes mi," | Slovenci, katere nas ie toliko j* i let tlačil laški fašizem, svobod 1 neje dVlia&no. Zapustili smo i italijansko armado in se pri-j. jključili Osvo'bo«lilni fronti pai |< jtizanov Jugoslavije. Sedaj ko-|, maj čakamo, da nas naši zavez j, t.iki Amerikanci iu Angleži , ^prepel je jo preko Jadrana, da , osvobodiniro našo Primorsko in
0	>taio Slovenijo izpod nemških J rabljev, da postane na-a zemlja zopet -vobodria.
" Preteklosti junija -cm do bil dopust in som bil doma pri ; ofcinib-i- Postarala se jo: raz-moro in leta storili to. \ri-dol .-i"m jo in lažje mi jo bilo. ■ ko se 111 ,-*o vračal v 'aŠko suž-! jost
"Kakor menda veš, sem po-ročoii. ter imamo nrnlo hčeko Marico.. Moja žena ie Žigma ?iova. ki je doma iz va-i. Brat . Mivko so jo nahajal v Milanu j p' vojaikih in sedaj ni^ vemo j k jo <r- nahaja.
, "Ponovim, da komaj čaka mo, da dobimo priliko, da arro mo rešit našo domovino. Po
1	ti im bomo veseli in srečni, kakor ž;"1 nismo bili 25 let.
" Da. ne pozabim, v uaŠ: pri nvtrski partizanski briiradi so polear mene iz Kala pri št. Polni šo sledeči: T van Mršnik Jo/o. >in .Toisočovoua Pranceta * Jerčinov. .Tanoz Skerl. Jakob TTlčar. Jože T>iglov. France Ko šoten n drnuri pa so odšli do-, mov.
"Moji tovariši in jaz ]>u-ti-mo pozdravit vso Kalčane in siiVoli v-o Slovence v svobod i nih ameriških državah.	!
"Smrt fašizmu! Živela svobodna Jugoslavija
Partizan Tvan Leskovoe, 111. četa, 1. bataljon 1. Primorska brisrada, flravina Bari. Italija.
TVipis:
"T>a=i se dosti no poznamo vendar naj tudi jaz pripišem par vrstic predno odpotujem prot" domovini v borbo za o-vo boditev nase slovenske okrvav lioii^ zomilje. Sprejmite moje r»a rt ižanske pozdrave. Smvt faši7imu !
Ivan Mršnik, iz Vrhence nad Kalom-
KUPIM HARMONIKO
M erva r jevega izd o 1 ka /' Slovensko''. X ali 4. vrstno. Navedi te ceno. in v kalkem stanju je. Pišite na: "Harmonika", o. of (rlais Naroda, 216 AV. 18th St., New York 11, N. Y.
.	H, .15
Ni«*- no wm kako sva -«• / »liitoiii »pravila pokotn-i ii nadaljovaia |n/t d" doma. To vem. da sva prišla domov o' -običn^m zaliodn in mati. ki j. '»ila prejwič.ina. da H*"a bila ves ča- v «»-krhi gori^kili »l«-k lot. -o jo zavzela, ko ;i ijo v«ilal;i kako -va jx»tovala nazaj p<- v-o dolgo pot. Menila j«', da U naju bil k«lo irotov«> v/.< na voz ako l»i bila k^uii napr«« sila. Manj. kot mi odroei. -o -tarojiš ljudje razumeli tr«lo>t vojne.\'o.iaiki -o na- na po ti kemai nial'imarao )if>irh'dali pognali konje mimo naju. ker povelj,» je povolj4'. civilistov tr -va -ročaja na vsoj • lo 1 '_ri po i uobonili. Morda i«- bila lo -ni* la tistOLT.i dn«». *oda midva -va bila na svoje po* o van i.je pozn* jo zolo }K>nosi»a. k»*r napravit' t:»k«' iloluo pot peš tudi "i kar tako. In o bratu potoni to >iii(i več slišali, dokler nj nekako leto dni zn>'«"m prišlo poroči lo. da j«- ujet v Italiji. < >oo ii mati -ta medtem oba umrl a in sploli ni-ta vedela nič o u-oii' sina.
Tudi o tistih dveh betfinkah ni-nio -lišali '»ikoli več. Kj» -Ui ostali in zakaj mi a- dane uiranka. Zdaj. ko -o -kriva na-priinor-ki elov k i»• - Trnovr»k«-n
irozdn. — poiro-t,, <-j»onmini i»
ti - t«' zorno begunko o.I Gori«*« Lojni in poirunmi dekleti st; bili. V-aka je imela -v. ji <ra z:i r«NM'in'a pri vojakih in ol>o bi i prepričani, da bo razdeja no Prmorje zt»]» t pozidano . i prenovljeno ii, ■••do zopet o'» nedeljah popohlin* ureo'-vala d- klota po lVnih -lovoii.-kiii -ob in trdili. Dano- mor.!, irojiju i-"4o vor»» in nado njui; ot ro *i. in «»troo"i mojih brato . . . vsi -o rtvnla pri par ti/.anih v Trnovskem gozdu. .
( K o n e «•
I
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — ; VSAK pa lahko po rnaga pobiti sovražni- \ ka, ako kupuje WAR BONDE in ZNAM KE redno.
TRNOVSKI GOZD . . SPOMIN NA MLADE DNI
l Nadaljevanj«-.)
VMM NAKO HA" — NSW I«
TTTESDAY, MARCH 14, 1944
'Kratka Dnevna Zgodba
S ž
"ZAČNITE STRELJATI, GOSPODJE!"
Angleški
Molitveniki
Iflnniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V krasni vezavi, najfinej-'/ šega izdelka.
"KEY OF HEAVEN "
v finem usnju $1.50
"KEY OF HEAVEN" v imiti ranem usnju —
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
Y	Istri so partizanu uibil'i 40 Nemcev na cesti med Trstom in Paiziiijem in v sosednjem o-koljuje bil tudi Latirjui nemški v laik in tokom l>o,jev, ki so se razvili ob progi, je bilo ubitih 180 Nemcev, mnogo pa je bi! o ranjenih. Bližnja električna centrala j«* bila uničena in vsa škoda v tem kraju se na 3 k),000.0(10 lir.
Boji v Hrvatski in Bosni
V	Žumiberaiku .je edinica djviaije zavzela uJtrjeno vas1 Horvati ob progi Zagreb-Kar-; lovac. Zajeta h je bilo 40 Nemcev. dvajset pa je bilo ubitih.] Ediniea je dmbila tudi dve strojnica in 10,000 nabojev.
1 V hrvaškem Primorju so se brli zadnje dni najhujši l»oji bli-l zu krajev Novi, Senj, Brinje in' Kriv^put. Sovražnik je imel 70 mrtvih in 75 ranjenih.
Sedemnajsta divizija je izvedba uspešne napade na progo mod Viisegradom i« iSarajeviin. Proga .i*1 bila na več mestih razdejana in dva železniška mostova sta bila raz strel jen a. V 'tem prednju se bojevanje nadaljnje v okolju Jabuika-Duo.
Bolgarski partizani v bojih .proti bolgarskim satelitom
Bolgarska edinica prost<>vol[i-. cev ibataljonna "Hristo Botfev** j je skupno s partiswwiskimi od-jdel'ki jugoslovanske osvortjodifl-\ tke vojske prišla v sovražno past v predel ju ob bregu reke Br< galmVe in se zdaj bori pro-, ti sovražniku, da prebije so-. vra^ii rkov oforoč. To predel je (je zasedeno po bolgarskih satelitskih četah, katere uporab-, ,ljajo tanke.
i
Nemški aerbplan izstreljen
Pa/t rižanski o«lde!<ki so pognali v bt^j mrliško kolono pri Travniku v Bosnn ter prizadeti n ari jem težke izgul>e. Izstrelili so iz zraka tudi nemško letalo, v katterem so bili trije nemški rezervni častniki, ki so padli v r^ke partizanom kot ujetniki.
ZANIMIVOSTI
Najbolj zdrava dežela, na svetu je Bolgarija. Tam odpade na en milijon prebivalcev 420 takih, ki d o žive starost 100 let. Bolgariji slede glede zdra vstrvenih razmer Kolumbija. Brazilija, Švedska, Belgija. Nemčija in Švica. V teh drža vali odpade na en milijon prebivalcev eden stoletnik.
Nekateri metulji letajo zelo visoko in daleč, eelo čez morje.
Zrak je sestavina, v kateri je nad 12 plinov.
Povprečen človek je zdaj 5 eni večji, kakor jo bil pred 100 leti. Učenjaki pravijo, da bodo ljudje še večji, toda neomejeno se njihova rast ne bo nadaljevala, kajti pod vplivom naravnih sil bodo postajali zopet manjši.
V A:r»eriki ločijo hipnost s spanjem, ki ga podaljšujejo z uspavalnimi sredstvi. Zdravniki so namreč ugotovili, da spa nje ne vzame Človeku samo u-trujenost. temveč pomaga tudi pri lečenju blazno-U.
Hitrost vode v večini rek znaša en meter na sekundo.
Od 1000 prebivalcev Združenih držav je IS takih, ki so že prestali operacijo slepiča.
ANEKDOTA
Družini Bakičevih je prinesla štorklja dvojčke. "Ko boš danes prišel v šolo," je dejal gospod Bakič svojemu najstarejšemu sinu, "povej gospodu učitelju, kakšna sreča nas je obiskala Videl boš, da ti jutri ne bo treba iti v šolo."
Janezek se je ves vesel vrnil iz šole: ""Res oeka, jutri mi ni treba Iti v šolo."
"No. vidirš! Ali si gospodu učitelju povedal o dvojčkih?*'
"Zaenkrat sem mu povedal samo za enega otroka — drugega ?em. prihranil za prihodnji teden."
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vas dar še danea Slovenskemu Pomožnemu >Mboru. 1840 W. 22nd Place, Chica go, HI.
ŽENIN
Sftovenec iz Pennsylvania, <e želi seznaniti s Slovenko srednje starosti; lepa bodočnost. — Pišite na: "ŽENTN", e. of Ola s Naroda, 21G TV. ISth St., New York 11, N. Y.
314, 15. in.
ČHTATELJEM je znano, kako se je vse podražilo, fn ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopočfljanje Hsta, lahko gredo upravnistvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE $1 OBNOVILI SVOJO NA-ROČNINO ŠE DANES?

Note
ELAVIB
ali za
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring Time of Bloswiii (t'vetui
*	Po Jez em Kolo
*	Tarn na vrtul grertl Maribor Walts
*	Situvaj Milka MoJ« Orphan Walt j
*	I tekle na vrtu
Oj. Marička. peljal
*	Barfi.-a
Mladi kai^etane ¥ Gremo na Štajersko Stajerl*
*	Happy Polka <'> na tujem
*	Slovenian Dan«"* Vanda Polka
V Zidana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Pollen
*	Zvedel nem uefcaj Ko ptif-ira ta umi*
V" Pojdi z menoj i »ol n planine
*	Kadar boš ti vandtat M
l^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-harmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je Še mlada Barbara polka
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. 18th str*rt New York 11, N. V.
t^ NOVO TMJOQO PBIČA K (J JftLMO SKEDI M ARC A
NOVA IZDAJA * Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsfga »veta, ki so tako potrebni, da morate bledi ti današnjim poročilom.
Zemlje rid i eo v barvah.
Cena 60 centov
NarešHe pri: "G LASU NAHODA", 216 Weet 18th Street, Ne« York 11. N, Y.
N«a erri L* r Ljedo r -Su u > k i moe? t-Lijuibaja se nadaljujejo ostri bo-ji. Sovražnik dovaja vedno sveža ojačanija, toda naše ediniee Se do-bro držijo in odbijajo napade s precejšnimi uspehi, ter prizadevajo sovražniku ofUčutne izgnibe.
\r Ortri gori, pni Podijori-šfcean predeljii. so ^knštlj Ncm-ei s [Knnoejo Mihajlovieevih eeitniikov izvetsti svoj načrt oči-šenja ceste med Cetmjmni in Danilov gradom.
Začetkom teli spopadov -e je Netneem in četnijke.ni posrečilo zavzeti Cevo, ker so napadli z izelo anočno silo, toda po dveh dneTibojevTainja so morali sovražniki iz tega kra ja umakniti pred našimi ediirieaiui. ('bitih je bilo tekom Ihojev W sovražnikov, 50 pa je iHilo zajetili. Zajeteara je Ihilo tndi pr^ej vojip-ira matea-ijala.
Noda'-ee od Hiinkola so na-eiji skupno s eetniki gien. Mi-liaflloviea vpri/orili uepri^ako-vani napad na naše jx>zieije, aH po krajšem lljojevatiju s0 iHlini-oe naše .13. ^ri^ijul«* pritisnile sovražnika nazaj, iztcinbe sovražnikov so »bile pri tem nepričakovanem uapndu prei*ej visoke.
Koiajst nemškDi letal j«- napa-dlo kraje Di^brava, Kotar in Cascma. 'Mnotro eivilistov, med temi v«1«" otrok, jt- l»Uo uHitili.
Zaveznišci letalci aktivni
Zavezniški letalci so bili zadnje dni aktivni ofb dn'!matin-iskem ol>režju in to po-s«bno v (»koljti Ziidra, kjer so potopili šest jamilx>rnie s katerimi no ' ovriKŽniki prtnuzali vojni materi jal. Poškodovanih .je bilo se V4*e druiriilt man.i>11) obrežjih prevoznih latlij in rolnov in na siiliem j<» bilo ni |«'itili seilem lokomotiv.	" |
Težki boji v Sloveniji . . . Napadi na proge na Primorskem
London. 11. maiva. — Zadnja ]K>roeiila o |>utcku bojev v .Tusroslaviji nja<rlašajo, da se še v edin o nadaljujejo hudi boji v Sflovetiiji, kjor so naše rete zavzoh* utrj<ne ]>ost*>janke pri Sv. Ivanu.
Sovražnik je moitil uikiniti železniški promet iui pro^i pri Vtsesvet-i za dvajset ur, ker so naše inlinilr-e ]>ottr«ia.le v zrak vlak in uničile lokomitivo, kakor tildi osem truikov.
ja ter ^o vso svojo tehniko npo rabile za boj. Vojskovodja v tej dobi ne skrbi samo za taktiko in strategijo, marveč je njegov posel tako nvnogostran-ski in »kOinVplicimn, da >i te«:a lafk fikoro ne more pn^dsta-vljati. Dcsnes vojskovodja sedi v veliki raizdalji od bojišča v svo jetrn delavnem kabinetu nad zemljevidi in brez os*ebne$ra sti ka s poverjenimi mu vojaki On ne razpostavlja bataljone in polkov, mjarvee divizije, ko re in milijonsike arrmade, on ne ivkazuje: "Naprej, pali!" Vse to opravijo zelo nizki podrejen et, on sam odloea le o višji strategiji in taktiki v velikih obrisih. To je mož s strahotno odigovomoetjo za milijone človeških življenj, za milijarde vrednosti. On vodi totalitarno tehniko vojno, ki zanjo no? in dan dela vsa država, ves narod. Devet ljudi v ozadju dela za -ene-g-a voia'ka na fronti Ta strahotni aparat pa upravlja sodobni vojskovodja. £e uspe, je njeirov uspeh večji od vseh zmag Cezarja m Aleksan dra, ee ne nspe, je nj^s^ov po-mtz veojr, kakor jra je kdajMi doživel kak vojskovodja. Osno ve vooeva-nja. pa kljuh tehniki ostanejo v bistvu iste: osebni Wjfnm, hrabro srce, odločna hladnokrvnost — kdor te«ra ni ma, mu tudi vsa tehnika mno-gn ne pomaga. .
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Andrej Ternovc
SplsaJ Iran Albreht
Cen N centov
Balade in roman op
3. izdaja — A. Aškerc
Cmm M ccbUT
Ko smo ŠH v morje bridkosti
Spisal ser. K. ZakraJJtok
Knjiga priporeduje, kako }« Hitler nastavljal Umanloe ln ■anjke in pripravljal " strup** sa Jog osi orane ln njihovo dr-lavo i« dolgo prsj kot jo Ja napadel
Knjiga J« ▼ platnn Tesana ta lom 907 strmi:
BsM MtvlJad mml MralQa
^ow to 8KG9tt a ornaw
not tNhlb STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila bi aakonl m naaeljenos.
Cam IS caste*
Živi irviri
Spisal Ivan MatlSfl
Knjiga je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti t ▼ nji je ▼ trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov alovenakega naroda od davnih početkov v starem tfovanstvn do današnjega dna.
13 poglavij — 413 strani
V platna vezano
Cena $2—
Duhovni boj
(Izdala družba sv. Mohorja* L. Skupoll
Oena 50c
aks oanHM knjig«, priložite k nars-ffln V. 8. sklroma Canadian Money OrAer ta mmtdmu svoto. Manjfte svote, ▼ D. S. i lili lin I 90 X
Državljanski priročnik
(V sloTsnKlni).
K nji tira daje poljudna navodila, kako postati umerUkl državljan'.
Cena M centa?
POUČNI SPISI
Pohorske poti
Spisal Janko Glaser ...
Cena 60c
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern) — Vesana knjiga
0~aa H -
Brezposelnost
Spisal Fran Erjavec
Cena 50t?
Problemi sodobne filozofije
Spisal Dr. France Vel»er
Cena
Mlekarstvo	^
Splaal Anton Pove. S sUkamL . 1®8 strani. — Knjiga sa mlekarje in farmer)* v sptažbem.
0|M H e«Mov
Obrtno knjigovodstvo
258 strani, esana. — anjtgyi j« namenjena v prvi vrsti aa stav-too, nmecno In strojno kljoflav-niCarstvo tor leleaoltvarstvo.
•I—
*
Minuli so viteški čas-i, ko so Uržave dru^ra dru^i napo-veda-i <3 vojno po predhodni izmen-hfivi not in ultimatov, davno so [ninoli oni idilični <"aei, ko sta ;"(• dve .vojski 'postavil v bojni j ved druga proti »Iruiri ter se v j pI'iueni.tL tc4nni prijateljsko ! f yjL i va' i: 4 4 Zi i i t c si rel jati,' gospodje!" Tz staro^r^ke z^o-1 .jvine vemo* da so se junaki najprej strahovito ozmerjali preden >o navalili diujr na dru z jr<)limi meei, s kopji in -ulicami. To sicer ni bilo vi-le-ko in vljudno, aii zagnalo je • vojski v strahovito jezo.' ' 1 ji sta dobili iM>trebT>cjra osrnja spopad in pol>oj.
V Vseh 'asih so med pol-( l;o vodei našli možje, ki vojne in boja niso smatrali za sport iti viteško iprro, nrarveč 7.a pre ! vneto reroo za<lero, od katero i je od\isna usoda države in pa-j toda. Taki praktični možje so videli svojo nalocro v tem, da {»ofcoleeio -ovražnikii, t^ir ^>ri tem niso izbirali sredstev, pač, pa so so radi zatekali k pravi ne v i te <k i m z v i j a ca m.
Rimljani so bili izvrstni strn t etri in taktiki. Vemo. da so njihove čete n;i pohodu vsak vt-eet /trra<li!e trdno taborišče kje r-o bile varno pred prese-neeenji nosnih napadov. Vse itoraze vinskih <Vt z drusrorod i ie tteba pripisati okoliščini. ■ I« opustile to najosnovnejšo zahtevo rinkske taktike. Ce-'.ar. genialni vojskovodja, .je izvil vojskovanje do prave u-netnoMti, vrdno prisposobljene 'crajeVTihn prilikam, poleg te-J -rn pa ie bil poln ukan. zvijač in duhovitih domi-IJo, ki jim njesrnvi nasprotniki niso bili
Srednji vek ponteni silen n-fUtdctk vojaške z.nanosti. Vite--tvo. ki cenilo le osebni po-inii, in »uruvo ^i)oT ,ie sicer do Kiva'lo bitke v gTomcm naletu ( boleznih oklopnikov, netedko f>a .je utipelo siiahotne poraaei (»d nasprotnika, (ki je delal tudi / >rlavo. ne samo z želesiom. |
Vsa srednjeveška strategija je bila samo pritimitivno rar-bijanjc, ie pri obleganju gradov in mest so se morali napadalci cesto posluževati zvi-
\ kajti trdih in debelih zidov i-i mogla prebiti najtrša vite-k:i glava, ali post. Iznajdljivi 'I'm, zlato in srebro so v takih »rimerih bila vedno uspešna -redstva.
Vekoliko bojevanja >e je evropsko viteHvo naučilo sele v ; rizarskih vojnah od vzhodnih narodov. Viteške vojske so radi svojih «trogib pravil o časti '»puiSeale najvažnejšo pridiVhit-\*e izkn«tva proSl ih vekov. Ne znana jim je bila tako jasna potreba rezerve, kajti bilo je težko pof»+avi+i viter.a r zadnjo vrsto in trm naložiti ,naj potrpežljivo cakfl, da pride na vr-to v f>dlo^ilnem času. TV>ja-/<djni sredn.fe>ve?ki nlemic, na-silnik in ropar ni imel »mri-sla r\ viijo »trntežnjo in taktiko. Postavi ion v rezervo se je ?n-til uzaljenegn ln vide! je opas-nAst, da bi pri plenitvi ne pri-na svoj račun.
Bojeviti aaiHki ptermi narodi pa ni^o nikoli zanemarili re
zerve. Bitka na K oso veni ie eden najzgovornejših primerov portiKa, povzročenega zaradi pomai:j!kljive l»ojne taktike Vojska carja loizarja ic bila j brez rt zerve. V >iinem zaletu ,je j-rbsko vite>tvo vrglo turške n«ioži'-e v globoko drago in 'zmaga je bila skoraj odločena Srbotii v prid- Turki so bili premagani in s Kosova je odšel brzi sel v Pariz, kjer so zavzo-nili.vsi zvonovi in pariški nadškof je odslu/i] slavnostno zahvalno mašo. Kfwnaj pa je br-zi sel odi»eketal z bojišiča. se je stvar obrnila. V bok zmagujoči nt Srbont je planila rezerva | konjenica pod poveljstvom sul i ta nove—Ji sina Bajezida, in iz-prem nila srbsko zJmngo v poraz z nedoslednimi noslodica-i . | lil!-
iXajsilne^i 'polkovodec vseli j časov je bil mongolski vladar IJIžhigiskan. Zdnr/eval jo \ se b: genialno politično nadarjenost. v. izredno strateško in taktično sposobnostjo. Začel je «vpjo |k)t z enim samim konjem, dovršil pa jo je z ogromnim cesarstvom. Njegove osvo ji t ve so večje od Opzarjevih. in Aleksandrovih skupaj, njegove bitke so primer dovršene taktike. Pri tem je treba po- j misliti, da si ji- -am mOral u-stvaiiti vojsko iti vojno doktrino. dočim sta Cezar in A'!e-' fcsandcr Maccdonski imela za seboj \ okove tradicije in t nI no vojsko s skrbno vojaško vzgo-' .io; Ožingiskan pa je bil nepis-| men ^aibar. njegovo malo ple-' me Mongolov le peščica siromašnih divjih pastirjev. Tz te ga materiala pa jo T>žing:skan vzgujil štab odličnih genera -j lov. ki sn na svojem j»otu iz Poant n rja do Srednja Kvrope pokončali celo vrsto držav in (porazili nešteto vejske- Njegove Čcfc -o si v boju dajale znamenja in prejemale povelja s s -domom raznobarvnih zasta vie. d očim so se evropske vojske po>lnževa'e v ta nnmon trobent in trobontanje se je olnlržf.lo noter v ]>tn a leta sve tovne vojne, dasi je izkustvo pokazalo, da sovražnik kaj lah ko posname to zvoke in pri na-
>protn*ku izzove zmedo.	)
• i
W. ngiskan je z mnogimi svo jirni sf»sedi sklenil prijateljske nenapadalne pogodbe, ki pa se jili je v nasprotju z običajem dana&rje prosv iti jene dobe zelo strogo držal in so mu bile res svete. Kadar je hotel napasiti kako sosednjo državo, mu je Vzvratno organizirana poročevalska služba preskrbela najpotrebnejše podatke o sili. politični hrazmerah in slabostih sovražnika. Nihče se ni znal iS tako virtiHwmastjo posluževati "pfte kolone'* kakor ta visoko nadarjeni Aizijat. V eni generaciji je ustvaril strahovit l>ojm instrument, « katerim je uničil dve mogočni državi v Azi ji, Horeztm in Kitajsko, ter prkfniži? njiju ozemlje svoji vladavini.
Strateg velikega formata je bil trudi Peter Veliki, ki ni nikoli napravil nobenega voja-^kV-ga korak«, ako tegn ni izrecno zahtevala korist države. Tnd i on si je ustvaril mogofenf
vojaški instrument, od katere-ga je Rusija živela še dolgo preko dobe Katarine Velilke. dokler niso kasneje carji onesposobili ru.^ko vojsko a opičjim posnemanjem pruskega »Mrilla". Vse bitke Petra Velikega so bile veleodvažni držav niškik atkti. česar o Napoleonu ne moremo trditi. Veliki Kor zičan ie bil v svojem bistrsTi ))iistolovec, zato njegova zavoje vanja niso imela dolgeiga ob stoia.
O Frideriku IL so nam v nemfckih šolali pripovedovali \ čudesa Nesporno je bil velik' državnik in pollkovodec in zna-' men i to se je znal posluževati "l>oto kolone" pri svojih akcijah, toda dejstvo je. da so ga; armade, ki so izšle iz šole Pe-j tVa Velikega, vedno porazile, dasi so jim poveljevali generali ]¥)vprečme nadarjenosti. Fri-' dorika in Prusijo je redila 'le' smrt cesarice Elizabete in na-j stoi» TTolsteinca Petra, ki se jo tudi na carskem prestolu smatral za Fridci ikovega hlapca ter mn .ie vrnil vse zasedeno »»zemije.
Kot zadnji gojenec sole Petra Velikega je bil general č>n-vorov, eden izmed onih vojsko vodij, ki niso nikoli izgubili nobene bitko. Potolkel je v -o verni Italiji najznamenitejše Napoleonove generale, naposled pa je moral zaradi izdajal skega umika nadvojvode Karla nastopiti svoj odhod preko Alp in S vice s čimer je še enkrat dokazal svoje vojaške talente in (moč rtis/kega vojaka., Značilno za tega vojskovodja jo. da je spisal knjigo o voja-ikik i rt net no-ti in ki je zakladnica ruske narodne strategije m ta'ktike. (dvorov jo v njej zabeležil marsikaj, kar so poznejši vojaški pisatelji smatrali za * voje fenomenalno odkri-tje.
P«> Napoleonovih vojnah je nastopilo v Evropi nekako za-tiS.fo, ki so ga po vsakih deset aLi dvajset .lot pre t trgali po-membnejši vojni dogodki. Av -trij^ke vojne v v Ttaliji, kjer so je izkazal Radeckv. prusko avstrijska vojna, v kateri je bila Avstrija poražena. Še prej krimska vojna, ki je zgovorno pokazala propad ruske vojaške silo. prusko-franeoska vojna, v teku katero so je oči-tovala nadmoč pmske vojaške; doktrino in strateška -posob-1 nost M-oltkojova. ter zadnja velika rusko-turška vojna, v kateri je trhli carizem komaj bil ko- propadajoči Turčiji. 1
V začetku 20. veka imamo rusko--japonsko vojno, iz katero se je po zmagi nad Rusi, rodila današnja Japonska, kij ta'ko dosledno in odločno zatira oblast belcev na tiliomorski; obali Azije. Izrednih ptrate-Iških talentov ni odkrila, pač pa je pokazala sposobnost ja ! ponskih učencev in otvorila no vo fazo liojevanja. Poslej prihaja do vse večje veljave moderna tehnika. Od vojaka se, nozahteva več budalasto vito-( stvo, marveč treznost, mirnost., izvedba nost v no pra orožju ter poznanje nov» taktike, ki ki je iz7>raznila bojno polje, odela bojevnike v kolikor se le da skromno barvane, toda srno trne kroje ter jih skrila v varno podzemlje okopov in kavern odkoder naj premišljeno sip-ljejo smirtonosni ogenj na so-\Tažnika.
Prehod med starim in novim načinom predstavlja v nefeem pogledu balkanska vojna proti Turčiji, ko so si o van sk države z uporabo sodobne strategije in taktike v bliskovitem naletu strle otobnansko silo. Slovanski Balkan je pokazal svojo silo in svojo strateško nadarjenost, doeim je bil v političnem oziru komaj kos položaja.
AJko ooenjnjenio balkansko A ofno Jkot uvod v svetovno, mo rant© pri-anati, da se je vojskovanja v letu 1914 v še večji me ri polasti'ia tehnlika. kajti nda-rile so se dnžave. ki ro bile v vsakem pogledu na vrhuncu svojega indiustrijskega položa
Jugoslovanska fronta I
London, 9. marca. — Jugoslovanski radio Svobodna Jugoslavija poroča sledeče:---•_____
v m
TUESDAY, MARCH 14, 1944
ifevANOfun L wr
P
OD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. 8. FINŽGAB. _______
-------^39
Po obredu je Iztok uredil vojsko. Na čelo ji je določil i»jo izbomo konjenico. Vendar je od teh izbral najboljše iK.ice in jih jjridelil vsaki zadiugi koi pomočnike veljakom in • šinem. , ki so vodi!: gruče madcev lokostrelcev, zibore -očui-h fruličarjev, oddelke ščita rej v in nazadnje tolpo go-[»račariev, sužnje7 in pastirjev, ki so bili oboroženi s kiji 'ti, nakovanimi z žeblji, regiji jelenov in ok> i merjascev, njmi s-e je vailla nareuna tolpa zbrašnom, vozeča na tele-•ili mehove medu, suhega n»esa in žita..
Tako urejena -vojaka >e odrinila š>e tisti dan proti jugu. •k je jezdil neutrudno ob vrstah, hvalil, navduševal, šču-na sovraštvo do Bizanca in storil vse, da je bila vojska do-
•	' volje i« da ni svobode vajena četa občutila, kako jo vodi i vlada edino on. Skrbel je, da so imeli dosti oddiha, raz-
mo je delil med nje jedi in pijače. S tem je utrdil ljubezetn '< neljil zaupanje in si razdivjano tolpo podvrgel v e-trogo orščino, da sama ni vdela, kiiko in kdaj. Vojaka je naglo dospela ^kozi oropano severno Mezijo ► Herna. Tam je dovolil «amo tolpi, da je plenila po vaseh . ino, ker jim je pohajalo braš-no. Brez odmora jih je vodil to 6ez Ifem — in kakor bi izrasli i-z tal, so se pojavili So-ni in Anti v Ttraciji pred bizantinsko trdnjavo na razpotju f ilipopeljske in Solunske ceste. :
V hrupnem naskoku se navalili na trdnjavo in 'jo ugnali ' opali vse vojake in oporišče zažgali.. -
To je bRa prva plameniea ,ki je zapisala e krvavim žarom •> nočno nebo, da se je Tace 1 o grotsno delo maščevanja- Ta -T je prebudil vso zapadno Tracijo, ki se je bila zazibala v « zskrbni jesenski poker; in ste-dla k mizam, da bi uživala delkeu Nihče ni sluti!, tla bi se dvignili barbari na jesen in okoračili Donavo.. Po trdnjavah so sicer zvedeli, da so pali Sloveni po Meziji, pa da so se vrnili in bili spotoma celo raženi od Herulov, ki s«, jim oteli ves plen in rešili bizant-
•	• sužnje. Iz Bizanea jo prišla vest, da so Anti nahujskani ■|>er Slovene, da je sklenjena z njimi pogodba po slavnem Muu Tunjušu. Zato je prišlo povelje, da izroči vsaka utrd-; po nekaj vojakov \ojskovodju Gennanu, ki jih povede sko-
Uirijo k morju in odondod na pomoč Belizarju zoper Gote. ' ikaj poslanca, ki >ta bila odšla od Turrisa/so zalotili varhun-!:i lazbojniki in ju pobili.
In sedaj so se pojavili barbari talko močni, tako nenadoma nepričakovano, kakor bi se bila odprla zemlja in jih izbru-j a na plan.. Bizantski poveljniki so bili preplašeni in zfbc-l d. Nihče ni mogel ugai.iti, kam krenejo Sloveni. Zdru-j r v legij je bila nemogeča. V-ak <pretor je hitel, da po-' ravi zidovje, da izkoplje in poglobi jarke, da napolje živeža: r talko ča<ka prihoda ba'rarov.
Iztok je radi Epaf! o<litovega plsirm in po lastni sodbi •anil 2ad?ego Bizaatineev. Zato je razdelil vojsko v tri od-k<e ki sO se razlili proti jugu, vsi za en:m smotrom da se sni (' jo pred Topcranu Zi«c je iabral glavno cesto, ob kateri bile najmočnejše bizant>>e postojanko. .
Začelo se je strašno eivjanje- • Vsakdanje zuiajre so na-•1 razgrele do besnosti. Upi j an jeni s krvjo, preobloženi s •rtom •=! 11 vina, so drli S'"»veni in Anti kakor razljučono vati v je groznega veletoka. Pred trena divjimi curki, katerim < poveljevali Iztok, Rado :n Jarožir, je orala brazdo konje-
-	n, ki je radi naropanih konj in orožja rasla od dne do dne. >i ji mladci so si nadeli oklepe in ščite ter se, gnani s čarobno
priklopili urejenim četam, kakor ud k telesu, od kateega h je ločil samo mete. samo strašno sproženi pilum. In kadar ! je zazevala rana v obrani cest'.;, kadar je btrknil proti bii črni dim in naznani!, da je rilec vojske pogazil trdnjavo,
-	<* razlila tolpa po okolici in palila, ropala in morila z grozo, kakršne se ni doživela Tracija. Vse vasi, polja in livade so
sežgana pokrajii.a, po kateri je ležalo neštevilno mrlicev. :T< -i jp izpraznil dupla in <pilje ter poslal oblake vranov in rel>ov za vojsko, da so bili žalostni pogrebci mrličev z raz-» mi glavami, umrlih na konicah kolov, raztrganih in raz-
•	terjenih. pomandranih od konj in poseeenih z meči. Za-: ii kogar je z/rresil meč vo^ščakov, tegn 5e zadel kij tolpe,
itere se je polastila ljuta slast po klanju, da niso prizanesli 1 • starcu ne dojenčku. Trume dečkov in deklic, krščenic so eli, trope govedi tiral" nn sever proti domu. vča< h pa radi ♦ ' ilioe plena iz same objesti zapalili staje z živino in jo sežgali.
Celo Iztok se je opijanil od neprestanega boja. Njegov -» eč ni udaril nikdar na moža brez orožja. Kjer je » A bojni metež najgorji, tam se je gibal njegov šlern, udarjal ; f i?ov meč. Šlem mu je bil posut z udarci, prsi rjave od rvavih srag, roka cžuljona od ročnika. Vedel je, kaj dela to pa. Bežal je pred njo, studilo se mu je, toda tiha slast m« e zaeno grela srce- .
4 * Maščevanje vršim, grozno maščevanje," je mrmral, kadar je počival po boju sannofen na ravnini v gozdu, vrhu griča. 4 Devet bratov mi je umoril Bizanc — stotemo maščevanje za-| t ie! Sestro Ljubinico je omoril Bizanc — kdo drugi? Hu-n n bil sovražen Slovenom. dokler ga ni podpihnil U.pravda! fn.ščevanje zanjol Ireno je preganjal Bizanc, in mučil in jo j otel oskruniti, o, im»£čcvanje, maščevanje! In mene sa-lo^ra. Ha, privezala me je vlačuira k jaslim, da bi me počasi lsmonla. da "bi se napada ofc mojih bolečinah!"
Tn ob takih mislih se je glasil krik preganjanih, jok " jetnic in vzdihi umirajočih kakor pesem, katero je z nasado i i'o njegovo uho. V tei omami se jo zilmdila ljubezen. Ne-. 1' imo je zahiepenel po Ireni. 1 Ponos se je dvigal v njem. I "Ne boš se me sramovala junaka, ker ljubiš junake. Pred t ' topim, ovenčan z flmago! Vsa vojska te počasti kot ca-r>0.. Posujem te z dragulji »kakor despojno, ti edina!" j
Ni bil v€lfi daleč od Topera, da kaznuje tam tudi strica I^nstika. In potam? Kam T V r^jegovi duši je vstala drzna miseL Kam? V Solun. Toda ne sam! Z vojskot nridem ponjo! V najlepši palači bova svatovala! Ona, ki . r. «dcriv* sedaj, bo sedla na tron in narod bo vriskal od radosti ' 1 čaščenja pod njenim oknom. Da, Irena, ne boš se sramo-1 vila svojega ljubega!"	/
(Nadaljevanje prihodnjič)	J
(OWL) — Urad OPA ob-jasnjuje uvedbo znamk za ra-cioniranje^ki veljajo po 10 odmerkov in tokenov, ki so .stopili v veljavo. VeČina* odjemalcev pa bo seveda počakala, predno bo v prodajalnicah na drobno oddajala svoje znamke po novem, bolj enostavnem sis trmu racioniranja, uvedenega od. OPA
Spraviti ta novi program ra cioniranja v itir je največja na loga, kar jih je urad za racio-n i ran je poskusit od 1. marca leta 1943, ko je — ravno pred letom! dni — uvedel sistem ra-cioniranja..
Na podlagi novega sistema, ki uporablja znamke le po 10 odmerkov vrednosti in tokene vrednosti po 1 odmerek, bo po slovanje vseh krogov, ki imajo opraviti z znamikami za racio-niran je —"občinstvo, trgovci in zavodi za racioniranje — postalo mnogo bolj enostavno. Skoro 2 in pol bilijona znamk za racioniranje bosta odpadla — to je, skoro 60 odstotkov od onih 4 rdHjonov, ki morajo po starem sistemu vsak mesec sko 7.i trgovine na drobno.
Token i in znamke po 10 odmerkov veljajo za svojico najvažnejših programov racioni-ranja živežai — modre znamke in tokeni za konzervirano, posušeno in zmrzlo sadje in zelen javo, ter rdeče znamke in tokeni za meso. maščobe in olje za kuho in jed. Za kratko dobo bodo ostale v veljavi tudi nekatere stare zelene in rjave znamke. .
Naslednje znamke so zdaj v veliavi:
Nove znamke v vrednosti od "!0 odmeikov. ki pridejo ob ve-liavo v 12 tednih (dne 20. ma LiaV
1 Modre znamke AS, BS, OS jfllS in E8 — zat »konizerrirnn
; živež-
Rdeče znamke A 8, B8, in C8 — za meso in maščobe. .
Stare znamke po 8, 5, 2 in 1 odmerek zapadejo vse dne 20. marca in štejejo:
Zelene znamke K. L in M — za konzerviran živež-
Rjave znam/ke Y in Z — za meso in maščobe..
Tokeni so veljavni kot drobiž za stare in za nove znamke. Poleg tega pa so v prehodni dol;*', ki se konča z 20. marcem, veljavne mesto drobiža tudi ze lene in rjave znamko v vrednosti od 1 odmerka.
Te stare znamke v vrednosti od 8, r», 2 in 1 odmeikov ostanejo v veljavi preko te periode od ireh tednov, ker je lahko mogoče, da na dan 27- februarja še bo povsod zadostnega števila tokenov na razpolago posebno vtakili krajih, kjer ni velikih uradov za racioniranje.
IGospodinjafm se priporoča, da /porabijo najprej vse svoje zelene in rjave znamke, predno gredo trosit s\'oje modre vin rdeče znamke, ker se bodo tako iznebile najprej vseh svojih starih znamk po 8, 5, 2, in 1 odmerek. Pozneje se bodo morrle prsluzevati edinole še =voje knjižice št. 4 za vse nakupe rarioni^anesra živeža, kaj ti znamke za sladkor se nahajajo tudi v tej knjižici. 4
Trgovec na drobno sme le tiedaj oddati tokene v zameno, ako odjemalec zares kupi blago. OPA poudarja, da bi se moglo pripetiti v začetku, dokler je stvar še nova. da bi ljudje hodili men jeva ti svoje znaimlke za živež iz gole radovednosti, da bi » idvli kakšni so tokeni in kako stvar posluje.
OPA pravi naslednje " Tokeni niso nič drugesra kot drobiž za znamke raci oni ran ja — bistvene važnosti je, da ostanejo v cirkulaciji."
vanje za časa okrevanja, poklic no Učenje na univerzi v delavnici ali garaži, izdrževanje za časa učenja, ter tudi preskrb ijeno delo.
ZANIMIV FILM
l>a na Andrews v k i nos liki 41 The Purple Heart"
fV znanem gledališču 4Roxy' na 7. Avenue in 50. cesti v New Yorku, se sedaj prikazuje zelo še posebno za te čase zanimiv film po imenu "The Purple IIeartM ikot je bilo že poročano v tem listu dne 10. t. m. v obliki og asa. .
Ta zanimiv film bi bilo zelo •priporočljivo, da si ga vsakdo po možnosti ogleda. Poleg tega zanimivega filma se prikazujejo vsestransko zanimive plesne in pevske točke na odru katere so spremljane po dveh znanih orkestrih "The Roxy Theatre Orchester" in "Count Basi? Oreh est or".
Predstave se proizvajajo ne preti'goma od zjutraj do pozno 7.večor vsak dan. ter po zmernih ljudskih cenah.
NAŠI ZASTOPNIKI
California:
San Francisco. Jacob I-aushln*
Colorado:
PueWo, Poter Cnll™
Walsenliurg, M. J. U«Juk* Indiana:
Indianapolis: Fr. llarklch Illinois:
Chicago, Joseph Bevfi?* Chicago, J. Fahiau (Tblcapo, Cicero In lllinolfO Jolift. Jennie Bambich La Salle, J. Spelich Mascootab. Martin Dolenc North Chicago In Wankcgan, Matli Warselt Michigan:
Detroit. L. Planknr*
Hlnnesota:
ChistH.lin, J. Lukanlcb
Ely. Jos. J. Pesbel
John Teran, Ely, Minn.
E velet b. I^ouis Couie
Gilbert, Louis ve8Stfj Montana:
Ronndup, M. M. Panlsa
Nebraska:
Omaha, P. Bttxlerick New York: Gowanda, Karl Strntsba* Little Falls, Frank Masle* Worcester, Peter Uode* Ohio:
Barberton, Frank Troh«# Cleveland, Anton Bo belt, Cbarles
Earlinger*. Jacob Result GIrnrd, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Toungstown. Anton Kikelj Oregon: Oregon City, J. Koblar
Pennsylvania:
Bessemer, John Jevnlkar
Conama ugh, J. Brezovec*
Corerdale In okolica, Jos. Paternel
Export, Louis Snpančič*
Farrell, Jerry Okorn
Forest City, Matb Kamin*. Frank
Blodnlkar Greensbunr. Frank Norsk Homer City, Joseph Kerto Imperial. Vence Palcicb Johnstown. John Polanta* Krayn, Ant TauielJ Luzerne, Frank Ballocft Midway, John Žust* Pittsburgh In okolica. Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Scblfrer« West Newton. Joseph Jovaa Wisconsin: Milwaukee. West Allls. Frank Skok« Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs, Loots Tauchar* IdamondrlUe, Joe RbUcb
(•Zastopniki, ki Imajo poteg Ime-aa •, so upravičeni obiskati tndl dro-9B naselbine ▼ njih okraju, kjer je kaj aaith rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Izda potrdil« ta aro* to, katero Jo pnjd Tostspntlis teplo irlpii i isoi 1 Ppr«To **Glao Naroda"
M
hovega tedenskega zborovanja so razpravljali o vsehh vzigle-rlih na probleme rehabilitacije, bili tudi opozrjeni na vse najnovejše metode pomoči one sposobljenim delavcem. t |
Federalno Zavarovalno I>ru-; štvo upravlja i'zvi'seVanje Bar d-en Tja Folletovega zakona sko' tzi pdklicne urade v po^amez-| nih državah. Ta zakon je v resnic: dodatek zakomu o poklicni rehabilitaciji od leta 1920, ter dovoljuje uporabo' federalnih fondov.	I
Države morajo po 1. juliju 1945 odrediti veličino svojih^ fondov za to svrho. Namen je' pomagati vsem onesposobi je- ] nim osebam tako da se morejo 1 ponovno zaposliti.	j
Po novem zakonu je določe-] no, da s^ federalna pomoč lah-j ko uporabi za vse mogoče vrste zdravniške pomoči. Tu se računa tudi plača v bo]3ii«n»ici, toda ne za več kot 90 dni, za nabavo palic, umetnih udov. ter drugih takih potrebnih a-paratov, ki bi mogli 'pomagati delavcu, da se ponovno zaposli.
OdpuSceni vojaki ravno tako lahko dobijo to vrsto rehabilitacije v svojih državah, samo ako niso bili onesposobljeni za časa njihove vojne službe. Veterani ki so bili ranjeni v vojni, dobijo vso nego od vojske, ki je v času od zadnje vojne tudi mnogo napredovala s svojim sprevajanjem reliabilitaci-je. I
Za časa 23 letnega obstoja zakona za rehabilitacijo, se federalni fondi niso rabili za fizično zdravljenje, temveč samo za 'ponovno izurjevanje poškodovanih osel). Sedaj pa ranjeni delavci dobijo tudi to, ako se lahko pričakuje da bo taka pomoč odstranila ali vsaj tako zmanjšala nesposobnost dotič nega delavca v primernem času, da lahko zopet pojde na delo. ,
fV to novo delovanje je všteta tudi zdravilna oskrba fizio-tera(pija, priprava za zaposlo-
Vee kot dva milijona poško dovanih delavcev, katere sedaj trenutno ni mogoče zaposliti radi fizičnih nedoslalkov, bo kmalu povrnjeno aktivnemu delavstvu Združenih držav, ter se bo tako mnogo doprineslo industrijski moči skladišča demokracije.
Federalni Zavarovalni urad bo skupaj s državami kmalu začel vpeljavati svoj plan za rehabilitacijo in zdravljenje 0-nesposobljenih delavcev, ii bi se potem mogli zaposliti. Pra vi se, da je število teh okrog dva milijona, vseh delavcev skupaj pa 60 milijonov.
(Kongres je odobril lanskega julija skozi Barden—La Folet-te zakon za upora«bo federalnih fondov za zdravljenje fizično ali drugače poškodovanih de-
la/voev.
"Uradniki, ki so dobiii nalogo baviti se s tem načrtom pravijo, da bodo stroški mogoče zna šali do 15 milijonov dolarjev na leto..
Na sestanku nekega senatne ga odbora jie lanskega julija bilo objavljeno, da je v preteklem letu bilo ozdravljeno in osposobljeno iza ponovno upo-slitev ter povrnjeno ,na svoja stara mesta v industriji samo 50 tisoč delavcev. Tn govori se da bo pa v letošnjem letu ^te-/vilo ozdravljenih in ospo^ob-ljenih zvišano na 100 tisoč.
Ljudje, čigar naloga je izvajanje tega načrta, so Paul Mic Nutt, administrator federalne zavarovalnine, tej- šef komisije Združenih držav za ljudsko j moč; dr. Thomas Parran, glavni zdravnik Narodnega zdra-stva, dr. Dean A. Clark, glavni [zdravniški uradnik v Uradu za (rehabilitacijo- in Michale J. Shortley, direktor poklicne rehabilitacije. .
1 Da bi se načrt za izkorišče-vanje vseh ljudskih moči te de
(žele spravil v potek, se je v Washingtonu januarja tega .meseca sestalo 30 specijalistov za rehabilitacijo. V teku nji-
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
K H A TSK A, OKLA VSK A POPPOI{NA USTANOVA
Sprejema mozke in ženske v le-rih od I 6 do 50. in otroke do I 6. leta starosti.
Članstvo: 62,000
Premoženje: 510,500.000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave , Ch
iravro.
ni
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
50
NOVA IZDAJA STANE SPDAJ
2.
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^!
&ec«ptl ao napisani v angleškem )ezika ooaetovl pa so tudi v jeziku naroda, ki mu j« kaka jed pos«bno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega aa one. Ki se zanimajo za kuhanje 10 ae hočejo ▼ njem mubol) izvežbati in izpopolniti
Naročit«
KNJIGARNI SLOVENIC Pimi.lSIHNG C<>
216 West ISth Str«*t	Hew York 11. N. Y
| KNJIGA. KI STE JO VEDNO ŽELELI
| New Modern Encyclopedia
j	c*r V ANGLEŠČINI
!	22,000 Razlag . . . 1,100 Slik
Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
Cena sedaj $4.-
(PuStnina in eararoTaloliui j-lafaua.)
Knjiga vsebuje 11?« strani In je oka mm t platna tmw» — Skoro neverjetno jr. da je aMffote taka najpap«lnej*e knjigo dobili u taka
Knjigarna Slovenic Publishing Coinjniny
216 West 18th Street. New Yark II, N. Y. TO KNJIGO BI MORAL IMETI TTDI VSAK DIJAK NA KAZPOLAOO
Knjiga TMbnje 1170 strani S neverjetno je. da je
NAČRT ZA POMOČ ONESPOSOBLJENIM DELAVCEM BO KMALU V TEKU

OBJASNJUJE NOVI NAClN RACIONIRANJA I
NOVA METODA PROTI RAHITISU.
uVsrenc-ija Štefani poroča iz Berlina, da >o napravili 7xlrav-niki v Frankfurtii ob M-enu in-teresanten poskus, ki dokazu je da je zdravstvo na novi poti k zdravljenju rahitisa pri otro-kili. V ondotni bolnišnici hranijo otroke z ndekom, ki je ste tii^lrano z nltravijr|ie«i;imi žaiiki. r>oco<lanji poskusi so podprli domnevo, da ti žarki v nifeemur ne škodujejo mle>ku. niti menjajo njeqrov oku?. O-troei. ki j:h hranijo staksnim mlekom, so ozdraveli že v nekaj tednih.. Zdravniki «e nade jajo, da ho nova metoda po-
stala uspešen pripomoček v 1 borbi proti rahitisu.
■
MISLI O POLITIKI
NV*ki rudki sodnik je dejal: j ■"Rindjani so uživali dobre ea'5 se. ko so svoja zasebna pošlo- k pja skromno, cerkve in držav j na poslopja bogato krasili." — J Oentz.)
Nezakonita .~ila je najo^tnd nejša -tvar. ki lahko nudi 1 človeški miselnosti; ni snmo T>odjannljenim nevarna, tom- ■ več tudi sama sebi vzrok poiri- 3 na. Je pač ostudna, zoprna ; •zadeva. (Chatham Speeches.)