Poštnina platana * gotovini. Posamezna Številka 2 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBGVl JE Leto ii Trbovlje. 9. septembra 1949 Sijajen uspeh slovenskih rudarjev Brigada Antona Zagoriška je nakopala OGG ton surovega premoga Brigada Antona Zagoriška na Zahodnem obratu rudnika Trbovlje, preimenovana v brigado ministra rudarstva FLRJ Svetozarja Vukmanoviča - Tempa, je prekoračila vse dosedanje kopaške učinke ter nakopala 850,5 tone čistega premoga; ko-paško storitev je dvignila na (15,5 tone čistega premoga na kopača. Živimo v času neprestanih naporov naših rudarjev za dvig storilnosti. Val tekmovanj za prekoračenje rekorda ruskega rudarja Alekseja Stahanova v kopanju premoga je naš Alija Siro-tanovič presegel. Uspeh Sirotanoviča je navdušil in podžgal rudarje širom Jugoslavije, da so pričeli s tekmovanji v Zeniti, Kaknju, Resavskih, Alek-sinskih in Raških rudnikih. Tudi rudarji Zasavskega bazena so zgrabili navdušeno za orodje, da doprinesejo svoj delež v borbi za uspešno utrditev socialističnega tekmovanja in razbijanje informbirojevskih obrekovanj. Se blešče uspehi Petkove, Kmetove, Markovičeve in Drnovškove brigade in že se je povspel čez nje’ edinstven primer borbenosti, požrtvovalnosti, navdušenega poleta ter stanovske zavesti in ponosa rekord brigade Svetozarja Vukmanoviča na Zahodnem obratu rudnika Trbovlje, ki je dosegla v nedeljo 4. septembra v prvi delovni tretjini s 13 kopači, 8 tesarji in 52 nakladalci produkcijo 850,5 tone premoga v 8 urah ter kopaško storitev (15,5 tone separiranega premogu. Kakor izgleda, je to prvi večji poizkus smotrnega organiziranega bri-gadnega dela v Zasavskem bazenu na osnovi delitve rudarskega dela. Ta zgodovinska zamisel se sicer v danih razmerah rudnika Trbovlje ni mogla dosledno uveljaviti, vendar je že velik uspeh, če je težišče dela kopača bilo osredotočeno na kopanje premoga, če je tesar postavljal samo odkopne podpore in če so nakladalci izključno nalagali nakopani premog v odkopne stresalke. Dragocene izkušnje, ki so jih pridobili naši rudarji pri tem poizkusu z delitvijo dela* bodo služile kot osnova za izpopolnitev nove metode dela pri mehaniziranem široko-čethem odkopavanju premoga. Kdor je videl minulo nedeljo rudarje Zahodnega obrata v Trbovljah, se je prepričal, da je naš rudar predan izgradnji socializma in da ustvarja pogoje za boljše življenje naših rudarjev. Discipliniran, ves zamišljen v svojo veliko nalogo, ponosen na svoje poslanstvo, je odšel vsak posamezni tekmovalec na dan te velike bitke v jamo. Moštvo se je razdelilo na dve mehanizirani odkopni čeli v Južnosav-skem stebru in v Južni Globoki. Točno ob 6. zjutraj so zapele stresalne drče svojo hrupno pesem in nosile brez prestanka naložen premog .po transportnih trakovih skozi dva zbiralnika v vozičke na separacijo. Kopači Zagorišek Anton, Skrinar Franc, Molan Ernest, Dolenšek Vinko, Erjavec Franc, Klemen Jože, Magister Franc, Bibič Ivan, Tomažič Martin, Leber Miha, Pcrdreberšek Jože, Strmole Jože in Ručman Viljem so v vlogah prvih kopačev prevzeli fronto odkopne dolžine 8 metrov, t. j. dveh stropnikov. Za nalaganje premoga so jim bili dodeljeni štirje nakladalci ter za vsako čelo še po štirje tesarji. Vse je družila ena sama misel in volja; zrušiti vse dosedanje rekorde v proizvodnji premoga. Vsi so bili edini, da bodo častno rešili ponos rudarja prvega obrata rudnika Trbovlje. In tako je tudi bilo. Vsak je delal, kakor še nikoli. Odkopna kladiva, dvokoničniki, sekire in lopate niso mirovale. Usmerjale so jih do skrajnosti napete mišice, kakor so velevali možgani, tako da ni bil izgubljen niti en sam zamah. Oči so bile uprte v črno steno, v nakopani premog ali podporni les. Vse druge misli so bile izločene. Od sekunde do sekunde so ocenjevali dosežene uspehe in kolikor bližje so orli velikemu cilju, toliko srditeje so se borili. Le'kadar jih je pozdravil kak predpostavljeni in jim želel srečo, je nasmeh ust in čist pogled razodel visoko zavest in junaško borbenost tbh zavednih črnih pionirjev, ki so v brezprimerni požrtvovalnosti prekosili samega sebe. Nekateri med njimi so po izkopu svojih krajev sprejeli še tretje delovišče ali pa priskočili na pomoč svojim sosedom, da je bil uspeh še večji. Tako je bila že do 13. ure zmaga skoraj dokončno dobojevana. Uspeh je tem pomembnejši, ker se je tekmovanje vršilo v težkih odkopnih razmerah in ker je poteklo brez vsake najmanjše nezgode. Najbolj srdito sta se borila za veliko zmago kopač Pod-reberšek, ki je prvi namestil stropnik, in kopač Magister, ki je že ob 7. uri zjutraj delal na drugem stropniku. Brigadirju Zagorišku Antonu je bilo zaupano najtežje delovišče in prav zaradi tega je njegovo delo najdrago-ceneje. Prav nič ni zaostajal v kopanju najstarejši kopač brigade 52-letni Skrinar Franc, ki je poziv na veliko tekmovanje sprejel brez kakega pomisleka in prekinil svoj zasluženi letni dopust, kar je vredno posebne zabeležbe. Pri oceni sijajnega uspeha ne smemo pozabiti na ostale tovariše, ki so vneto sodelovali v tej napeti borbi in doprinesli svoj delež k veliki zmagi: strežnike mehanizacije in tovariše zaposlene pri odvozu. Levji delež v pripravi pripada vsekakor jamskim profesionistom, ki so izvršili priprave in pregled transportne mehar nizacije tako vestno, da ni bilo nobenega defekta in zastoja kljub veliki obremenjenosti prenosnih naprav. Ko je bila velika borba zmagovito zaključena s 1134 vozički nakopanega in naloženega premoga, so se člani brigade ministra Tempa, burno pozdravljeni od množice, ki jih je pričakala zunaj pred rovom, vrnili s svojih podzemeljskih bojišč srečni in veseli, da so vse dosedanje rekorde v proizvodnji premoga prekoračili in razmišljali, kako bi pridobljene izkušnje izkoristili v dobrobit svoje drage domovine. Predsednik vlade tov. Miha Marinko med najboljšem! rudarji zasavskega bazena V nedeljo popoldne, ko so prišli rudarji-tekmovalci v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku z dela, so jih navdušeno sprejeli prebivalci. K njihovim uspehom pa so jim čestitali predstavniki uprav, podjetij, partijskih in sindikalnih organizacij. Okoli 300 najboljših rudarjev iz rudnikov Trbovlje, Zagorje in Hrastnik se je proti večeru odpeljalo na rudniško ekonomijo Hotemež pri Radečah, kamor so bili povabljeni na slavnostno večerjo. — Rudarje-tekmo,-valce, najboljše rudarje zasavskega bazena, je ob tej priliki obiskal predsednik vlade tov. Miha Marinko, ki so ga navzoči prisrčno pozdravili. Rudarje in goste je pozdravil sekretar Okrajnega komiteja KPS Trbovlje tovariš Dušan Povše. Po pozdravu pa je spregovoril tov. Miha Marinko. V svojem govoru je poudaril važnost tekmovanja za večjo storilnost dela v naših premogovnikih, kakor tudi v vseh drugih strokah, in to prav sedaj, ko našo državo klevetajo informbiro-jevci in se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi nam ovirali graditev socializma. V imenu mladinskih številk je pozdravil rudarje in goste brigadir mladinske številke 216 v trboveljskem rudniku tov. Alojz Petek. Za njim so govorili še tov. Jože Zore Iz Hrastnika in Anton Zagorišek, brigadir 13-članske brigade, ki je v nedeljo v trboveljskem rudniku nakopala 966 ton premoga. Ob tej priliki je bila brigada preimenovana v brigado Svetozarja Vukmanoviča - Tempa. Nato so poslali pozdravno resolucijo maršali/ Titu in ministru za rudarstvo FLRJ tov. Svetozarju Vukmanoviču -Tempu. Tov. Miha Marinko, v čigar spremstvu je bil tudi predstavnik JA tov. generalmajor Boško Djuriokovič, seje dalj časa zadržal v razgovoru z rudarji. Do novih delavcev v industriji moramo imeti pravilen odnos V borbi za kar najhilrejšo osamosvojitev in za uspešno izgradnjo socializma v naši državi, da zadovoljimo vse delovne ljudi z izboljšanjem življenjskega standarda, je vodstvo naše države pričelo z gradnjo velikih tovarn in elektrarn, z odpiranjem novih rudnikov itd. V predaprilski Jugoslaviji se nam ni sanjalo o takih velikih gradnjah. Za izvršitev vseh teh del so po- trebne delovne moči in tukaj naletimo na težkoče, kje dobiti potrebno delovno silo. Imamo jo na našem podeželju, vendar se marsikateri človek, čeravno težko živi na svojem majhnem posestvu, nerad loči od zemlje. Tisoče pred sodkov ima. V večini primerov hodi rajši tak kmetič, ki ga njegova zemlja ne more rediti, na delo k bogatemu kmetu, ki ga nesramno izkorišča. Ako pa gre v industrijo, naleti na nepravilen odnos, tako s strani starih delavcev, ki delajo v takem podjetju, kakor tudi s strani vodstva podjetja samega. Ko hodijo aktivisti po terenu in nabirajo delovno silo za industrijo. obljubljajo človeku na kmetih, da ga pridobe, vse mogoč« in nemogoče stvari. Ko pride potem tak človek na aovo delovno hnesto in vidi, da ni taka kot mu je bilo obljubljeno, postane razočaran in razmišlja, kako bi prišel nazaj na deželo. Tukaj se delajo velike napake. Namesto, da bi stari delavci v industriji, videč, da tak novi delavec ne zn« delati tako kot star, izkušen delavec, pomagali novincu, ga učili, mu stali ob strani s pametnimi nasveti in s potrpljenjem, se mu posmehujejo ali pa ga celo drugače žalijo. Popolnoma razumljivo je, da se s takim ravnanjem ubija novemu, neizkušenemu delavcu volja in veselje do dela. Prav tako se delajo s strani vodstva podjetja v velikih primerih proti novodošlim delavcem grobe napake. Ne polaga se zadostna pažnja vprašanju, kako je s stanovanjem za novega delavca, kaj je s prehrano, obleko in obutvijo. Enake napake se delajo proti novim delavcem v industriji tudi s strani sindikata in drugod. Namesto, da bi novinca, ki je prišel z dežele, poučili o delovni disciplini, ga seznanili s predpisi, raznimi uredbami, se po navadi zadovoljijo s tem, da se je pridobila nova delovna moč za industrijsko podjetje. Ko pride do kakšnega spora s takim delavcem zaradi kršenja delovne discipline ali nepoznanja predpisov, se ne vzame v obzir, da delavec o vseh teh rečeh ni bil poučen. Istotako se najdejo v podjetjih ljudje, ki ne upoštevajo uredb in predpisov ter se čutijo kot absolutni, sankrosanktni gospodarji, kar v številnih primerih slabo vpliva na delavce. Ne samo, da tako podjetje ne more računati na dotok nove delovne sile, marveč se zgodi, da skušajo priti ven iz takih podjetij celo stari delavci in si iščejo zaposlitve drugod. S tako prakso se mora na vsak način prenehati. S takim postopanjem ne škodujejo samo svojemu podjetju, ampak celokupni izgradnji socializma v naši državi, kajti iz industrije pobeglega človeka bo težko dobiti nazaj v industrijo, ki je državi tako nujno potrebna. Iz tega razloga je absolutna dolžnost uprav podjetij, sindikalnih organizacij in vseh drugih odgovornih činitcljcv, da gredo novodošlim delavcem v vsakem pogledu na roko, da jih obdržijo v svojih podjetjih. Skupščina OO Zveze borcev je izvolila delegate za oblastno skupščino Skupščino, ki se je vršila v nedeljo, dne 28. avgusta, je otvoril tov. Koritnik. Poleg ugotavljanja uspehov in pomanjkljivosti pri dosedanjem delu in o koordinaciji dela z vsemi množičnimi organizacijami pri bodočem delu je bil glavni namen skupščine izvolitev delegatov za oblastno skupščino. V referatih, ki sta jih podala predsednik tov. Povše Dušan in tov. Koritnik, je bilo poudarjeno, da imajo največ zaslug pri ogromnih povojnih naporih in uspehih zopet isti ljudje, ki so tudi med osvobodilno vojno največ prispevali k osvoboditvi države, ker so se postavili na čelo nove borbe za socializem. Po izvolitvi 14 delegatov za oblastno skupščino in po prečitanju resolucije, poslane GO ZB NOV Slovenije, je imel zaključno besedo tov. sekretar Oblastnega odbora ZB tovariš Ceuha Franc, nakar je bila skupščina zaključena. Hrastnfškl rudarji so ponovno tekmovali V nedeljo dne 4. septembra 194!) Je kolektiv rudnika Hrastnik ponovno dosegel zavidljive uspehe v tekmovanju za večjo storilnost dela. Tekmovale so tri brigade, in sicer: brigada Alojza Blagotinška na obratu Hrastniku, brigada Zoreta Jožeta na obratu Ojstro in mladinska brigada Vastiču Edvarda v Mladinskem rovu. Uspeh, ki so ga te brigade dosegle, Je vkljub precejšnjim oviram, ki so zlasti na obratu Hrastnik, močno vplivale na rezultat, tembolj pomemben, ker se je v tekmovanje vključila tudi Mladinska brigada. Brigada tov. Blagotinška, ki je štela (J mož, je nakopala in ročno naložila 45.6 tone na moža in je presegla normo za 722 »/o. Brigada tov. Zoreta Jožeta, ki je jamski nadzornik, je štela 3 člane in je nakopala ter ročno naložila 57.6 tone na moža in je presegla normo za 912,l/», kar je vsekakor rekorden uspeh. Mladinska brigada tov. Vastiča Edvarda, ki je štela prav tako 3 člane, pa je nakopala in ročno naložila 22.3 ton na moža in je presegla normo za 388 «/o. Vzgled brigad Martina Kmeta in Franca Markoviča, ki sta prejšnjo nedeljo s tekmovanjem za večjo storilnost dela v rudniku Hrastnik dokazala pravilno pojmovanje slovenskih rudarjev in odgovor na nesramna obrekovanja, ki prihajajo iz inozemstva, je tako v tem nedeljskem tekmovanju našel novih posmemal-cev, katerih krog se zavestno vedno bolj širi in dokazuje, da slovenski rudarji stojijo neomajno na braniku izgradnje socializma v naši državi. Veliko ittedfcffigadna tekmovanfe v rudniku Zagorje v nedelj® 4. IX« I949 Ze ves pretekli teden, t. j. od 25. avgusta dalje tekmujejo rudarske brigade v Zagorskem premogovniku. Pobudo za tekmovanje je dala mladinska brigada Franca Drnovška v Podstrani, ki je tekmovala dne 28. avgusta sama ter nato še dne 30. avgusta s Čretnikovo brigado v Podstrani. Dne 31. avgusta so tekmovale Stanearjeva briga-ga štev. 143 v Kotredežu, Hiršlova brigada štev. 127 v Slačniku In učenci industrijske rudarske šole na svojem učnem delovišču. 2. septembra sta tekmovali brigadi štev. 50 v Kisovcu In štev. 202 v Orleku. Vsa ta tekmovanja so bila uvod v veliko tekmovalno bitko, ki se je vršila 4. septembra. V tem medbrigadnem tekmova- dviga lopate in dolžine ročaja lopate. Ce Vzamemo, da je višina za nakladanje pri mehaniziranem visokem čelnem odkopu 60 cm, pri nakladanju v jamski voziček (pri mehaniziranem prečnem odkopu) pa 115 cm ter da je dolžina toporišča lopate v obeh slučajih enaka, ugotovimo, da je učinek pri nakladanju na mehaniziranem ši-rokočelnem odkopu (n. pr. v Trbovljah) za 35»/o večji kot pa pri nakladanju v voziček na navadnem mehaniziranem prečnem odkopu (v Zagorju). Temu odstotku se na podlagi časovnih študij doda še 5 do 6o/0 za zamudo, ki jo povzroča odvoz in dovoz vozičkov, iztirjenje vozičkov in podobno. Na ta način pridemo /o manjša, kot pa na mehaniziranem širokočelnem odkopu. Ce upoštevamo gornje ugotovitve, pridemo do zaključka, da je zagorski tekmovalni kolektiv v nedeljo izvo-jeval pomembno zmago glede visoke storilnosti, ker je faktično presegel storitev Zagoriškove brigade v Trbovljah. Poleg že omenjenih brigad so ta dan tekmovale še tri brigade izven tekmovalnega programa. Brigada Ernesta Kržišnika štev. 127 je na pripravi v premogu izkopala 6 m proge, Vičičeva brigada štev. 108 je v kotredežu napravila s tremi možmi toliko, kakor Kržišnikova brigada, namreč C m proge. Vajenci rudarske šole so pod vodstvom kopača na pripravi v premogu izkopali 3 m proge. Za potek tekmovanja je vladalo veliko zanimanje. Ko je zjutraj ob petih začela igrati godba pred kotredežkim rovom, so se že začeli rudarji zbirati v gruče. Ves čas tekmovanja, t. j. od 6. do 4. ure so rudarji z napetostjo poslušali poročila, ki so jih prenašali zvočniki in opazovali grafikon pred kot rede žk o pisarno, ki je vsako uro prikazoval dosežene uspehe posameznih brigad. Okoli druge ure popoldne je bila zbrana precejšnja množica pred kotredežkim rovom ter čakala, kdaj se bodo vrnili tekmovalci iz jame. Vsi so bili navdušeni vsled doseženih uspehov, vsi so se spraševali: »Ali bodo zmagali zagorski rudarji? Ali bomo prekosili ali vsaj dosegli Trboveljčane? Naj le pridejo inform-birojevci pogledat, kako se dela pri nas; tukaj se bodo lahko še marsičesa naučili.« Tekmovalne brigade so pri izhodu iz rova pozdravili in jim čestitali člani rudarske uprave, člani sindikata, rudniškega komiteja in ostalih množičnih organizacij. V rudniški restavraciji je bila brigadam prirejena skromna zakuska, nakar so se tekmo- valci z avtomobili odpeljali v Hotemež, kjer je bila slkupna pogostitev tekmovalnih brigad iz vseh treh zasavskih revirjev. Bilo bi preobširno, če bi hoteli navajati ves potek tekmovanja. V glavnem je bila organizacija dela dobro izvedena. Tekmovalci so izkoriščali vsako minuto. Ko so jih nadzorni organi pri odhodu spraševali, so jim odgovarjali: »Sedaj tekmujemo, nimamo časa za govorjenje, govorili bomo, ko bo končano tekmovanje!« Pri izhodu iz jame so rudarji živahno komentirali to veliko tekmovanje. Slišal si mnogo pikrih opazk na račun Informbiroja in njegovih podrepnikov. Tov. Čretnik pa je dejal v zvezi s tem: »Sedaj smo pa pokazali našim sovražnikom, kaj znamo!« « Kak® je tekmovala trojica Iz Štancarfeve brigade V časopilu je bilo že objavljeno, da je Stanearjeva brigada dne 31. avgusta dosegla dosedanji največji ličinek na odkopu. Nakopala in naložila je 118 ton premoga t. j. 39.3 ton na moža ter s tem odnesla rekord nad doseženimi učinki Drnovškove in Čretnikove brigade. Brigada je delala v Kotredežu v polju »E« na 13. etaži. Imela je dva odkopa. Delovišča so bila deloma mokra ter je bila delovna možnost zaradi tega precej zmanjšana. Premog je bilo treba z vozički odvažati po 13. etaži do polnilnika. Na 13. etaži so premog potem polnili iz polnilnika ter vozili k zavornemu jašku, po katerem so vozičke spuščali na glavno izvozno progo na 4 obzorje. Produkcija bi pri najmanjšem zastoju trpela. Brigadir Štancer pa je delo na izvozu organiziral tako, da se je izvoz brezhibno razvijal do konca izmene. Delo se je pričelo ob 6. uri zjutraj in je trajaio brez zastoja do 14, ure popoldne. Stancerjevi ljudje niso mnogo govorili. Rekli so; »Danes moramo prekositi vse učinke, ki so bili doslej doseženi na odkopih v Zagorju.« In res so ta sklep izvršili. Med tem ko je dvojiva polnila vozičke, je Štancer na drugem delovišču že vrtal ter pripravljal premog. Streljali so dvakrat in odstrelili so 23 vrtalnih lukenj. Po odstrelitvi niso mnogo čakali, da bi se razkadil dim, ker so se zavedali, da so pri tekmovanju minute zelo dragocene in da morajo vsak trenutek izkoristiti, če hočejo, da bodo zmagali. Tudi vozači na 13. in 12. etaži ter pri zavornem jašku med katerimi sta bili tudi dve ženski, so se izkazali odlično. Ves čas ni bilo nobenega defekta, ki bi povzročil zastoj v produkciji. Stancarjevi ljudje pa so samo molče kopali, vrtali in polnili voziček za vozičkom. Ob 12. uri so imeli 100 vozičkov. Tedaj so poprijeli še bolj do 14. ure so nakopali 118 ton. Na deloviščih je bilo še za kakih 13 vozičkov premoga, ki bi ga še radi pospravili, pa jih je prer hitel čas. Po pravilih tekmovanja niso smeli tekmovati čez določen čas. Vendar so se potolažili in rekli: »Bo pa ostalo za popoldansko izmeno, da ne bo imela praznih in izropanih odkopov.« Delovišče je trojica zapustila predpisno zatesarjeno ter je odšla iz jame z zavestjo, da so dobro opravili svoje delo. Za to tekmovanje je vladalo veliko zanimanje pri ostalih brigadah. Zunaj so se ljudje zbirali okoli zvočnikov in pričakovali poročil. Slišal * si opazko: »Ali bodo posekali Drnovškovo in Čretnikovo brigado?« in »da bi le dosegli trboveljsko Petkovo brigado!« Zmaga trojice Stancarjevih rudarv* jev pa je dala pobudo mnogim našim rudarjem, da se bodo že v bližnjih dneh vključili v tekmovanje. Naš rudar se dobro zaveda, da je sociali^ stično tekmovanje tista oblika produktivnega dela, ki nam pomaga hitreje graditi socializem in ustvarjati boljše življenje. Ta zmaga je obenem zgovoren dokaz, da je informbirojevska propaganda dosegla ravno nasprotni učinek, kakor si ga je želela: Naš delovni človek' še z večjim elanom gradi sebi in svojim potomcem boljše in srečnejše življenje. Ob tej priliki pa moramo omeniti, da se najdejo med rudarskim kolektivom še elementi, ki omalovažujejo tekmovanje, ki ga skušajo zavirati in sabotirati. Taki ljudje so naši nasprotniki, ki pa jih bo naš delovni človek znal najti, razkrinkali in poslati tja, kamor spadajo. Steklarna v Hrastniku odgovarja z delom vsem klevetnikom Veliki delovni podvigi in uspehi v tekmovanju med kolektivi steklarske industrije so dokazali, da zaupamo v naše vodstvo in našo Partijo. Delovni uspehi naše tovarne pa pričajo obenem, kako in s čem odgovarjamo vsem klevetam, ki se nizajo dan na dan ter se zgrinjajo na našo državo. V prvem polletju je bilo delo naše sindikalne podružnice resda nekoliko kritično, po sedanjih uspehih in delu pa lahko rečemo, da se je temeljito popravilo. Danes je naš delovni kolektiv tako zrevolucioniran, da ga ne bo nobena sila zaustavila, dokler ne bo dosegel cilja, ki si ga je začrtala partijska organizacija, z njo pa tudi sindikalna, namreč, doseči prehodno zastavico Zvezne vlade. Sleherni sindikalni funkcionar se trudi, da so uspehi čim zadovoijivejši. Podčrtavamo borbo za plan. Kljub hudi vročini dosegajo steklarji dnevne plane 130% in še več. Finančni plan je dosežen s 118 °/0. Steklarji in na- meščenci so se zavezali, da bodo opravili 8000 ur prostovoljnega dela v čast II. kongresu Kemične industrije Jugoslavije, ki se bo vz-šil prihodnji mesec. Dnevno odhajajo v gozdove na prostovoljno delo brigade za sečnjo drv. Pododbori tekmujejo med seboj, kateri bo najboljši. Sedaj je najboljši tako v agitaciji, kakor tudi pri udarniškem delu ter vršenju sestankov pododbor brusilnice s predsednikom Leskovškom Francem na čelu. Doser* daj ima že okrog 1000 prostovoljnih ur. Takoj za njim pa je pododbor notranjega obrata, ki ima tudi mnogo doseženih uspehov. V čast II. Kongresu je bila organizirana razstava našega dosedanjega dela v vseh obratih obenem pa medsebojno tekmovanje. Da je sindikalno delo oživelo v toliki meri je v glavnem zasluga naših sindikalnih funkj-cionarjev, ki so znali organizirati redne tedenske sestanke po pododborih, kjer se rešuje vsa problematika planskih nalog. Odločeni smo boriti se toliko časa, dokler ne bo naš kolektiv lahko s ponosom dejal, da jč najboljši v steklarski industriji. Žagarski rudarski kolektiv uspešno tekmuje 'plan proizvodnje za avgust prekoračen za 5.1 °/e Kakor v ostalih mesecih tako je zagorski rudarski kolektiv tudi v mesecu avgustu uspešno izvršil svojo proizvodno nalojSl Presegel je proizvodni plan za 5.1 %. Ta uspeh je v veliki meri odvisen od medbrigadnega tekmovanja, ki je v zadnem tednu avgusta zavzelo odločujočo vlogo v borbi za doseganje in preseganje plana. moga, s čimer je presegla vse dotedaj dosežene odkopne učinke v zagorskem rudniku, ker je dosegla odkopni učinek 39.3 tone na moža. S tem se je izenačila s Petkovo brigado v Trbovljah, oziroma že presegla sorarzemno storitev te brigade, ki je delala v nedeljo dne 28.8 na mehaniziranem širokem čelu. Storitev Stancarjeve skupine na mehaniziranem prečnem i*r * i Člani Čretnikove brigade, ki Je 31. av gusta letos dosegla učinek 39.3 tone premoga na moža \ Rudarski kolektiv zagorskega rud-nika beleži v minulem tednu zavidljive uspehe posameznih delovnih brigad. V nedeljo 28. avgusta je mladinska proizvodna brigada št. 233 pod .vodstvom Franceta Drnovška nakopala in naložila 247.4 tone premoga ter dosegla odkopni učinek 30.9 tone na moža. Ista brigada je 30. avgusta tekmovala s Čretnikovo brigado. Nakopala je 250 ton premoga ter s tem zvišala odkopni učinek na 31.25 tone na moža. Čretnikova brigada je isti dan dala s 6imi možmi 203 tone premoga in potolkla rekord Drnovškove brigade z učinkom 33.83 tone na moža. /Temu tekmovanju so sledila dne 31. avgusta še tri tekmovanja. Stancarje-,va brigada št. 143 je v Kotredežu s tremi možmi producirala 118 ton pre- prečnem odkopu Je samo za 9 % manjša od storitve Petkove brigade. 31. avgusta je tekmovala še Hiršlova brigada- ki je dala 75 ton premogu ter dosegla učinek 37.5 tone na moža. Tudi učenci industrijske rudarske šole so se ta dan vključili v tekmovanje. Na učnem delovišču so nakopali in nalolžili 90 ton premoga in dosegli učinek 6 ton na moža, kar je za učence vsekakor zelo lep uspeh. Ves rudarski kolektiv se za vsa tekmovanja zelo zanima. Rudarji so začeli razumevati neobhodno potrebo, da postane socialistično tekmovanje stalen način njihovega dela. Le na ta način bo mogoče izvršiti vse naloge, ki jih postavlja petletni plan pred našo industrijo. za 222%. Brigada vrtalcev, kjer delajo tov. Umek, Kolenc in Drame, je dosegla 227 %, brigada tov. Kirna 191%, brigada tov. Kebra 189 °/o. brigada tov. Cepina 183 % in tako dalje. Vse brigade so norme visoko prekoračile. Toda našim brigadirjem to še ni bilo dovolj. Najboljše brigade so si napovedale med seboj tekmovanje, in sicer po ena brigada na pipe. Tekmovali so v nedeljo dopoldne in dosegli res lepe rezultate. Brigada na pipe, ki jo je vodil tov. Pivec Jože. je prekoračila normo za 149%, brigada tov. Sobe Jožeta na Kiko stroju je presegla normo za 220'%, brigada tov. Komata Mihe na stiskalnici za 210 % in brigada šestkratnega udar- nika, tov. Sihurja Antona na Voli stroju za 185%. Ta delovni polet, ki ga je pokazal delovni kolektiv steklarne v soboto, nam je največji dokaz, da naših delovnih množic niso zavedle klevete, ki nas z njimi blatijo voditelji SK držav ljudske demokracije, ampak so te klevete užgale veliko iskro zavednosti v naših množicah, katera se razvija v močan plamen, ki bo vsemu svetu dokazal pravilnost naše poti, obenem pa bo to tekmovanje, ki so ga naši steklarji tako uspešno izvedli, najlepši pozdrav ln darilo kongresu sindikata Kemične industrije, nadalje pa ponoven dokaz, kako narodi v Titovi Jugoslaviji gradijo socialicem in odgovarjajo na klevete. R. F. Delo sfndDkalne brigade pri sečnji drv Z ozirom na bližajočo se zimo je bila nujna skrb sindikalne organizacije, da preskrbi kurjavo našim delovnim kolektivom po podjetjih in ustanovah. Te naloge pa niso razumele vse sindikalne organizacije, kakor tudi nekatere uprave podjetij, ker so stvar jemale zgolj formalno ter stale na stališču da formiranje sindikalne brigade ni tako važno, kot je bilo formiranje frontnih brigad. Vzrok te neaktivnosti nekaterih podjetij je bil tudi v tem, ker se politične organizacije niso dovolj brigale in podpirale to akcijo. Okrajni štab pri OS pa sestavlja 11 članov, kateri predstavljajo vse organizacije. Delo je porazdeljeno na imenovano število članov štaba radi neaktivnosti posameznih članov štaba pa pade ogromno odgovornega dela na poedine. So pa še druge težkoče zlasti radi prevoznih sredstev za prevoz brigade in slično. Teh težkoč ne razume okrajni LO. Kljub vsemu navedenemu pa je sindikalna brigada pri OSS-u Trbovlje v dobrem mesecu nasekala 2.100 kub. metrov drv, ki bodo dodeljena izrecno našim delovnim ljudem v območju okraja Trbovlje. Za številno prebivalstvo pa je ta količina drv še vedno premajhna. Vsled tega bo okrajni štab pri (OSS-u Trbovlje) formiral zopet novo brigado, v katero mora plan zajeti 220 ljudi, ki bodo zadovoljili potrebo slehernega delavca, ki ni preskrbljen s kurjavo. Na iniciativo republiškega in okrajnega štaba so bili pozvani na posvet vsi direktorji in predsedniki sindikalnih podružnic iz podjetij in usta- nov, na katerem je bilo^ konkretno določeno število delavcev, ki naj bi jih podjetja določila. Ta posvet pa je prinesel prav slabe uspehe, ker niso vsa podjetja izvršila, sklepov omenjenega posvetovanja. Omeniti je treba predvsem večja podjetja kot so rudnik, CRD, Gradbeno podjetje Zidar in mestna podjetja. Direktor gradbenega podjetja Zidar stoji na stališču, da ima prepoved od Ministrstva za gradnje, odnosno dajo lahko toliko ljudi, kolikor je potrebno podjetju drv. Izgovarja se, da je dal v prvo brigado 7 delavcev, ki so nasekali 25 kub. metrov drv, kar pa ne ustreza potrebi Gradbenega podjetja Zidar, ki je planiral potrebo za 600 kub. metrov drv. Pripomniti je treba še, da niso bili ti delavci ravno najboljši. Neopravičeno so izostajali od dela ter s tem kvarili delovno disciplino in izvrševanje planskih nalog. Brigada pa je imela tudi dobre delavce, ki so se zavedali dolžnosti do svojih stroškov v podjetjih, ki so jih določili za brigado zato, da jim bodo •preskrbeli drva za zimo. Vsem tem so bile podeljene diplome odnosno priznanja za njihovo požrtvovalno delo. Diplome jim je podelil republiški štab za sečnjo drv, razdelil pa jih je kulturno prosvetni referent na OS Trbovlje in jim ob tej priliki izrekel priznanje in zahvalo za njihovo vztrajno in vestno delo. Na delovnem mestu brigade v ^Jur-kloštru je ostal samo še štab brigade, ki čaka, da bodo delovni kolektivi dali zopet nove ljudi za to akcijo. Kolektiv steklarne v Hrastniku je dosegel največji uspeh v zgodovini obstoja steklarne Dokazali bomo, da tudi ml ne zaostajamo za rudarji, so sklenili brigadirji in udarniki na svojem sestanku. Sprejeli so tekmovalno napoved, ki Jo je dala steklarna v Paračinu, v Počastitev kongresa sindikata kemič-Ejb industrije in celo nekatere točke Spremenili. Namesto 4000 prostovoljcih ur so se obvezali za 8000 in sklenili, da bodo v počastitev kongresa organizirali enodnevno tekmovanje na yseh treh izmenah. Sklenili so, da bodo tekmovali v soboto 3. septembra. Na to tekmovanje so se z vsemi sila-pai pripravili. Uprava je storila vse, da je bilo mogoče izvesti tekmovanje. Naj>rav)jen je bil grafikon, ki naj bi prikazal najboljše brigade in ob kateri uri so dosegle svojo dnevno normo. Prišla je sobota. Vsi so bili predčasno na svojih mestih. Nasmejanih Obrazov so brigadirji drug drugerrfc govorili, koga bodo prekosili in ko je zatulila sirena, je bilo slišati samo brnenje kompresorja In ventilatorjev, roke s stekleno maso pa so švigale bd peči do modela in obratno. Ob 8.45 dvigne prvi zmagoslavno glavo brigadir Rohner in z njim vsa brigada. Dosegli so dnevno normo. Pričela se Je borba za drugo. Ob 9.30 je sledila prvi brigadi brigada Kernina Vinka, Ob 9.50 pa brigada Ojsterška in ostali. Vsakdo je dal ta dan od sebe vse, kar je najlepši dokaz predanosti Partije in našemu vodstvu. Tudi na pojaoldanski in nočni izmeni se je tekmovalo z vso vnemo in istim delovnim poletom. Brigadir Smagelj, ki je že dopoldne dosegel in presegel normo, je. dobil tako veselje do tekmovanja, da je po osmih urah počitka šel ponovno tekmovat in dosegel do 24.50 prvi dnevno normo. Qb eni mu je sledil brigadir Haberl, ob 1.35 Jazbec in potem drugi. Celoten uspeh tega dnevnega tekmovanja je bil, prekoračitev dnevnega plana za 163.6%, kar je v zgodovini obstoja tovarne prvi in edini primer. Toda ne samo steklarji, tudi v bru-silnici so se pričeli pripravljati, da bodo prekoračili vse dosedanje uspehe. 2e v petek so se pričeli pripravljati in v soboto si slišal samo kompresor in brusilne mize, videl pa roke, kako hitijo, kakor da bi bile gnane od strojev. Nič ni bilo ta dan težkega našim tovarišicam, pa čeprav je tekel pot po obrazu. Ni bilo časa, da bi ga obrisale, samo da bi z delom dokazale vsemu svetu neresničnost vseh blatenj. Po vsem tem delu pa sevelda niso izostajali rezultati in uspehi so bili res veliki, saj je brigada tov. Leskovška dosegla več kakor dve normi, prekoračila je normo Delo v kmetijsko obdelovalnih zadrugah Ce hočemo doseči v naših KOZ čim večjo produktivnost s kmetijskimi pridelki, moramo produktivnost dela razvijati in krepiti do najvišje mogoče stopnje. To pa dosežemo z brigadnim sistemom dela oziroma z uvedbo res realnih norm. Z normami vzbudimo pri posameznikih osebno zanimanje, da dši vsakdo pri delu čim več iz sebe, s čimer si viša število dnevnic. To pa enkaterim ne ugaja, ker so še vedno mnenja, da bodo drugi delali zanje, pa čeprav so sami vstopili v zadrugo. V naši družb! j pa ne sme nihče živeti na račun dru-| gih. Kot je preprečila industrija s po-i stavitvijo delovnih norm izkbriščanje človeka po človeku, tako moramo doseči tudi v kmetijstvu s preobrazbo našega kmetskega človeka in s postavitvijo pravilnih delovnih norm, da bi pošten poljedelski delavec delal za nekatere nepoboljšljive lenuhe. Z normami uvajamo v našo vas socializem. Saj vemo, da je osnovno načelo v socializmu vsakomur plačilo po njegovem delu. Nepravilno bi bilo, da bi ocenili vsa dela enako in jih enako plačevali. Delo v kmetijskih obdelovalnih zadrugah je po težini razdeljeno v sedem skupin. Po razporeditvi v eno .izmed teh sedmih skupin bo vsakdo plačan talco, kakor bo opravil svoje delo v skupini, ki mu je bila priznana. S takim načinom rasle storilnosnt v zadrugi, uspehi se dvigajo, s tem pa se dviga tudi blagostanje zadružnikov. Kljub temu pa se v naših zadrugah ponekod branijo omenjenih ukrepov. Pri tem navajajo nekateri zadružni funkcionarji neutemeljene vzroke. Ti vzroki so nam znani, ker vemo. da se za njimi skrivajo najosnovnejše stvari in prvi predpogoji, ki ovirajo nadaljnji razvoj zadruge. Tako vemo, da je bila kmetijsko obdelovalna zadruga »Prvi maj« v Hotemežu ustanovljena 2. maja, vendar še danes ni registrirana in niso zadružniki zaradi tega- doslej prejeli še nikakršnega bona. Dejstva so pokazala, da zavlačuje hitri razvoj zadruge njen predsednik tov. Vodenav Ivan, ki se mu zdi prezgodnja, ker sam kot njen predsednik še do danes ni vložil svoje zemlje v zadrugo z izgovorom, da je bratova, kar pa ni resnica. Poleg takega protizadružnego dela pa priteguje za seboj še ostale, kot sta n. pr. Pepelnak Ana in njen mož, ki še danes ne vesta, kako je z njuno vloženo zemljo. Ta primer nam jasno kaže, da zadruga s takim predsednikom, ki gleda samo na lastno turist in namerno preprečuje vsak nadaljnji razvoj zadruge, ne more dobro uspevati. Kmetijsko obdelovalno zadruge bodo notranje pravilno organizirane le tedaj, kadar bodo odbori pri svoO-m delu agilni in požrtvovalni in iim bo prva skrb, vsestransko kroi»i zadružno lastnino. ^i/kiiitura ivi -o rl SŠB Bratstva (Hrastnik) : FD Cdred n. (LJisfelJana) 8s3 (2sl) V nedeljo jc bila odigrana v Hrastniku pokalna tekma z« J maršala Tita med SSD Bratstvom in FD .Odredom, ki se je končata z visokim porazom gostov, ki pa popolnoma ustreza igri. Domačini s« ves čas prevladovali na terenu, vsled česar je izgubljala tekma na svoji zanimivosti. V prvem polčasu so e**1!® še uspeli ustavljati predore domačinov, dočim so bili v drugem polčasu dobesedno pregaženl. Pri gostih je bilo opažiti pomanjkanje vzdržljivosti, kar je dovedlo do visokega rezultata, čeprav so delno sestavljali moštvo stari igralci, kot n pr. Pupo, Elsner in drugi Da je bilo to res, dokazuje dejstvo, da sta dva igralca odstopila pred koncem igre. Gostje so bili sicer tehnično boljši, niso pa odoleli borbenosti domačinov. Za SSD Bratstvo so dali gole: Zorko 5, Zadel 2, Groznik 1, za FD Odred pa Elsner 2 in Papež 1. Tekmi je prisostvovalo okoli 700 ljudi. Sodil je tov. Brunšek po mnenju publike zadovoljivo. Nedeljski šport v Zat/orju Mladinska kvalifikacijska tekma za vstop v Mladinsko ligo med SSD Slovanom (Ljubljana) : SSD Prolctar- Od 4. do 11. septembra t. 1. bo po vsej naši državi teden planinstva, ki ima predvsem nalogo, da prikaže delo planincev, odkar se je ta športna panoga pregrupirala v samostojno vejo splošne fizkulture, t. j. v Planinsko zvezo. Za ta teden se vrše že vsepovsod, kjer obstojajo planinska društva, velike priprave. Pri teh pripravah tudi planinci črnih revirjev nočejo zaostajati, temveč se borbeno pripravljajo na plemenito tekmovanje, katero društvo bo bolje zastopano s svojimi deli na tem planinskem tednu. Odbor planinskega društva Trbovlje si je zamisil obširen program, ki bo obstojal iz: dveh razstav v izložbenih oknih, masovnega zborovanja članstva, masovViega izleta na Mrzlico, kjer bo istočasno proslava 50 letnice postavitve prve slovenske postojanke in sicer Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici. Ta izlet na Mrzlico je posebno pomemben za nas, ker je bil baš na našem ozemlju pred 50 leti (25. septembra 1899) razdvojnik v tedanjem planinstvu, ki je pokazal, da smo tudi Slovenci zmožni ustvarjati in se samostojno voditi. Da bo izlet, ki bo ob vsakem vremenu, 11. septembra 1949 čim veličastnejši, je naloga vseh naših planincev, da na njem sodelujejo. Po oficijelni proslavi, za katero bo program naknadno izdan in pri katerem bo sodelovala tudi rudarska godba iz Trbovelj s svojim izbranim planinskim programom, je predvideno tudi ceni se je končala z zasluženo zmago goltov z rezultat*«« 1:1 (•:•). Mladinsko moštvo Proletarca je tekmo izguoilo zaradi pomanjkanja kondicije. Izgleda, da uprava kluba posveča premalo pažnje mladincem. Ta nepažnja se bo kasneje maščevala, ko bo potrebno črpati kader za izpolnitev vrzeli liginega moštva. SSD PROLETAREC (Zagorje) : SSD TEKSTILEC (Tržič) 7:0 (1:0) V prvem polčasu je bila igra precej enakovredna. Igralo se je večinoma po sredini in redko so padali streli na gol. V drugem polčasu pa se je slika popolnoma spremenila. Domačini so bili stalno v napadu in oblegali vrata gostov. Goste je v tem času rešil od večjega poraza odličen vratar. Vzrok visokega poraza je pomanjknaje kondicije. Moštvo Proletarca je igralo dobro, le krila bi morala v bodoče posvetiti več pažnje temu, da ne bi zrelih pozicij kvarila z »offside« prekrški. Nekateri gledalci bi se morali v bodoče vzdržati neumestnih medklicev tn žaljivk na račun sodnika in igralcev, ker to ni v skladu z likom novega fizkultiirnika Titove Jugoslavije. udsko rajanje, ki ima namen združi vse planince v eno samo veliko iružino, obenem pa nuditi našemu de-ovnemu človeku prijeten oddih in azvedrilo. Iz borne Hausenbichlerjeve coee, ki je imela samo eno sobo in :}er je bilo možno prenočiti samo 4 10 6 osebam, je zrastel s pridnimi ro-.ami zagrizenih planincev prostoren ianinski dom, ki pa je bil med oku-acijo požgan. Ko se je vojna vihra odlegla, je bilo prvo delo naših planincev zgraditi si zopet nov dom, ki e po svoji veličini skoraj enak prejšnjemu domu. Porast članstva je iz le-a v leto naraščal, občutila se je po-reba po večjem prostoru, ker ta dom 11 nikakor več zadoščal vsem potre-oam razširjenega planinstva. Zaradi ega se je poleg že obstoječe stavbe Kjstavila še ena zgradba, ki bo baš na dan proslave 50 letnice, to je na lan izleta, neoficielno otvorjena in izročena svojemu namenu. Z otvoritvijo ega objekta bo Planinsko društvo Trbovlje najbolje prikazalo, česa je zmožen naš človek, ki je kljub temu, Ja je z vsemi silami vprežen v izvršitev petletnega plana, našel še vedno toliko časa in požrtvovalnosti, da je 'udi to zgradbo dovršil. Planinsko društvo Trbovlje že davno presega preko 1000 članov, je pa trdno uverjeno, da se bo planinstvo še podvojilo in končno zajelo vse naše ljudske množice. dina, ki nima prostora, kjer bi se izživljala, izobraževala, vadila itd. Prebivalstvo v splošnem izvršuje državljanske dolžnosti dobro in vestno: davek je plačan v celoti, odkup žita ;e vrši v redu in bo plan dosežen. Odkup mleka se je zlasti v zadnjih mesecih zelo izboljšal in je dosegel doslej preko 50"/« letnega plana, plan st. Obrano sadje je treba takoj sortirati in čimprej spraviti v skladišče. Ce nameravamo sadje prodati, ga je treba obrati že nekaj dni pred dreve««* zrelostjo iz razloga, da boljše prenese transport. Oni del sadja pa, ki je namenjen za izvoz, je treba še posebno dobro pregledati, dU®h nam ne b« vrae-'Ui kak od kalifornijskega kaparja San Jose, okužen plod. Manj vredno sadje, uporabim* z* sušenje ali za sadjevec. Sadje se lahko -uši za prvo silo tudi v peči, vendar je takšen produkt manj vreden in se r.e more uveljaviti na trgu. Ce p« bodo opravljale to delo pri nas zadruge ali državna posestva, ki imaj* tudi večje količine sadja, si bo tak kolektiv zgradil skupno sušilnico. V kratkem času bo preskrbljen s suhim sadjem ne samo ta kolektiv, temveč bo imel precej suhega sadja tudi za ir.voz. Za sadjevec zmeljemo in izprešamo manj vredno sadje, ki ni več z* sušenje. Sadjevec spravimo v skupn* kiet. Z nadaljnim delom zadolžimo enega izmed članov, ki ima v tem delu že nekaj praktičnih izkustev ob dobri negi in samoihiciativi tega kletevj« pa bo imel kolektiv vse le^p poživljajočo pijačo, ki si jo zlasti v vročih poletnih dneh gotovo želi vsak delavec, da si ugasi žejo. Znano je tudi, da vpliva zelo ugodno na kakovost pijače tudi količina. Ce imamo večjo količino v enem prostoru, je okus boljši, kakor pa v razdrobljenem gospodarstvu. Od posameznih kolektivov za-visi, kako bomo spravili letošnjo sadno letino. Doslej sadjarstvu še nismo posvečali dovolj pozornosti. Naše sadje je eno izmed najboljših. Po okusu se lahko kosa s kalifornijskim sadje«, ki je najlepše na svetu. Ker imamo v Sloveniji zelo ugodne razmere, klimo pa naravnost idealno za sadjarstvo, zato ne ne bomo pustili to gospodarsko važno panogo v nemar. Sedaj je čas, da pričnemo s skupnimi močmi delati za skupnost. Star pregovor pravi: »V skupnosti je moč«. Dokažimo tudi v sadjarstvu, da je temu re* tako. PREKLIC Podpisana Zalar Julka, mati Zalar Slavke, ki je v dečjih jaslih rudnika Trbovlje, preklicujem kot neresnično, kar sem govorila, da je moja hčerka dobila v jaslih uši. Obenem se zahvaljujem tov. sestri upravnici, da je odstopila od nadaljnjih ukrepov in sprejela otroka nazaj. PREKLIC Preklicujem neresnične izjave, ki sem jih govoril o tov. Završnik Slavki in se ji zahvaljujem, da je umaknila tožbo. Lopan Jože, Trbovlje - Loke 100 Izgube Izgubila sem dne 4. IX. t. 1. od postaje Trbovlje do rudniške restavracije zapestnico. Najditelja naprošam, da jo proti nagradi vrne na upravo Zasavskega udarnika. Kinematografi KINO TRBOVLJE predvaja: Sovjetski film »Srečanje na Labi«. Predstave: v petek ob 6. in 8. zvečer, v soboto ob 6. in 8. zvečer, v nedeljo ob 4., 6. in 8. zvečer, v ponedeljek ob 6. in 8 zvečer. KINO HRASTNIK predvaja: Sovjetski film »Sodišče časti«. Predstave: v soboto ob 6. in 8. zvečer, v nedeljo ob 4., 6. in 8. zvečer. — Naslednji teden predvaja sovjetski film »Poslednji tabor«. Predstave: v sredo ob 8. zvečer, v četrtek ob (i. in 8. ^večer. KINO ZAGORJE predvaja: Sovjetski film »Čakaj me«. Predstave: v soboto ob 6. in 8. zvečer, v nedeljo ob 10. dopoldne, ob 6. in 8. zvečer. — Naslednji teden predvaja' francoski film »Beli valček«. Predstave: v sredo ob 5. in 7. zvečer, v četrtek ob 5. in 7. zvečer. Iz Kotredeža nnm pišejo | O naši vasi se malokdaj kaj piše, čeprav bi bilo marsikaj omembe vrednega. Naše delo je v vsem precej razgibano. Obnavljamo prej zelo demoli-rani gasilski dom in bo obnova v kratkem dovršena. Razen v gasilske s vrhe bo dal nekaj prostorov tudi za pisarne KLO-ja in masovnih organizacij. Prvotno smo mislili zadržati gornje prostore za šolske učilnice, za naše najmlajše šolarčke, ki jim je pot do bližnje osnovne šole v Zagorju zlasti po zimi in ob slabem vremenu precej predolga in prenaporna, morali smo pa to misel opustili, ker bomo itak morali v najbližji bodočnosti misliti na gradnjo novega šolskega poslopja. Za zadružni dom določena parcela čaka na delavce. Gradbeni odbor je že davno izvoljen, je pa samo na papirju, kef doslej je bore malo storil, da bi se z delom vsaj začelo. Vsi mogoči izgovori ne morejo nikogar prepričati. To stagnacijo opravičiti, je povsem nemogoče. In vendar je ravno naši vasi ta dom tako nujno potreben. Nanj čakajo z vso nestrpnostjo kmetijska zadruga, ki ima svoj lokal v popolnoma neprimernem prostoru, vse množične organizacije kraja zlasti mla- Kaj pripravljajo planine! črnih revirjev m L Plasfnski teden m Uredništvo Trbovlje — Uprava rednika Trbovlje telefon 44 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar