Stev. 16. Y Maribora 17. aprila 1879, Tečaj XIII.
izhala vsak četrtek
ia velja s poštnino vred i!i v Mariboru b pošiljanjem na dom za sel» leti 3 gid. — kr. , po! ista i „ 60 .. ., četrt ieta — „ SO ., .laroemna se pošilja upraviiištvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine
List ljudstvu v poduk.
Posamesne i Iste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, nepla eani listi ae T-ie sprejemajo. —
2a oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Srebrnej poroki cesarjevej na čast!
V spomin na srebrno poroko Njih Veličanstev, našega presvetlega cesarja in cesarice, so darovali Naš milostljivi knez in škof v blagor svoje rojstne, t. j. Celjske fare, za Šolske sestre v Celju in njih dekliško Šolo, obligacijo 10,000 gld. sreb. velj., ktero so vsled ustanovnega pisma č. stolnemu kapitelnu v varstvo in skrb izročili z namenom, da se z obresti te ustanovnine plačuje najemŠčina za stanovanje sester in za Šolske sobe, dokler se ne posreči, v ta namen lastnega poslopja ali nakupiti ali pozidati, v kterem slučaju bi milostljivi knez in Škof vrednost obligacije pozviŠali do gotovih 10.000 ji.
Ob istej priliki srebrne poroke Njih cesarskih Veličanstev je podaril dosluženi profesor bogoslovja na GraŠkem vseučeliŠču in častni korar, prečastiti g. dr. Matija Robič, rojen v tukajŠnjej predmestnej fari sv. Magdalene, za dijaško semenišče naše Škofije obligacijo 1000 gld.
Govor slovenskega državnega poslanca dr. Vošnjaka v državnem zboru dne 31. marca.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Visoka zbornica! Ako se nazaj ozremo na 61etno delovanje tega prvega iz direktnih volitev izišlega državnega zbora z njegovo ustavo vemo večino, tedaj se bode težko da kdo upal trditi, da je bilo ono delovanje državi in njenim narodom koristno. Nasprotno so se v tem času politične in narodne protivnosti še poostrile, a splošna beda in uboštvo mej prebivalstvom je večje postalo na strahovit način. Kako pa, da bi tudi drugače bilo? Saj so direktne volitve, ki so ob svojem času deželnim zborom njih dobre pravice vzele, ne da bi se deželni zbori bili pouprašali, uvedle le za to, da se je ustavovernej stranki zagotovila večina v tej zbornici, akopram bi ona v oziru na svoje privrženike mej prebivalstvom mogla zahtevati za sč k večjemu jedno črtrtino teh glasov. Ko so dobila veliko posestvo in mesta toliko poslancev, mora se kmetsko prebivalstvo, ki nosi najmenj tri četrtine državnih bremen, zadovo-
ljiti z j e d n o č etr ti n o sedežev v državnem zboru. Veliko kmetskih volilcev, ki plačajo na leto 10 gld., 20, 30 in več davkov, pa nema še pravice, da bi se smeli volitve v o 1 i 1 n ega m o ž a udeležiti. Ta nenaravni in krivični volilni red, poostren še od vladinih uradnikov, in od teh izhajajoči pritisk, ter do takrat neslišano, od vlade podpirano nesramno sleparstvo s „chabrusom" (kupovanjem glasov) je naredilo v tej hiši ustavo ver no večino, a položilo tudi temelj poznejšim grehom, ker stranka, ki si je bila v svesti, da ne zastopa večine prebivalstva, ampak le nekoliko, velja samo toliko časa, dokler jo vlada varuje. Ustavoverna stranka psi vseh sklepih gleda le na svoj obstanek, to pa na škodo državi, ter njenim narodom.
Ker so uže drugi govorniki govorili o nevarnem in pogubnem delo v a n j u vlade v prošlej v o'l i 1 n ej dobi, ter o poslovanju ustavoverne stranke, hočem jaz svoj govor omejiti, da bodem le povdarjal ono, kar so ti možje narodnemu plemenu, kojega tu zastopati imam jaz čast, storili, in kar so grešili zoper to narod, t. j. zoper Slovence. Narod slovenski, zavzimajoč s 1 V2 milijonom prebivalstva zemljo mej Muro in Dravo do Jadranskega morja, in popolnem zmožen, da bi bil živo predzidje zoper nakane naših južnih italijanskih sosedov, imeljetoliko, kakor noben drug narod v državi pretrpeti zaradi nemilosti, rekel bi celo, radi očitno sovražnega postopanja te vlade, tako da se mora nehotč vprašati, je-li to postopanje vlade plačilo za njegovo zvestost in udanost do države in cesarja, in je-li se daje v Avstriji res z mirom prednost onim narodom, ki znajo puntati se? Ko je pod takozvanim „bUrger-ministerstvom" še bila veljavna pravica združevati se in zborovati (klici na desnej: Čujte!) ter se nij, kakor zdaj, izročala kar policij s k ej samovolji, takrat so Slovenci na mnogih in od več tisoč ljudij obiskanih taborih izrekli svojo željo po zjedinjenju vseh Slovencev v jedno administrativno (upravno) celoto, ter željo po uvedenju svojega jezika v šole
in urade. Za ta program (načrt) se poganjajo še tudi denes vsi Slovenci, ker le v tem opažajo poroštvo za svoj daljnji razvoj, da celo za svoj obstanek in ker bi s tem bila ne le njib, ampak tudi državna korist iz nevarnosti. Ali kako se je vedla vlada, ki se je zmirom imenovala čuvateljico ustave, napram želji narodovej ? Na kakšen način je vlada branila in čuvala volilno pravo in volilno svobodo, pravo združevanja in zborovanja, tiskovne svobode in koncem kako je s članom 19. državnih osnovnih zakonov delala, ki zajamčuje narodnostno pravo v smislu veljavno obstoječih zakonov! Ekscelencam Lasser, Stremayr, Glaser so bili vsi ti zakoni le papirni odrezki, katere so po volji prezirali, in na katerih mesto so postavili svojo voljo.
Jedna najtemnejših strani v malo slavnej zgodovini tega mi.iisterstva so pod njim izvršene volitve, in ako se je prebivalstva lotila popolna mlačnost nasproti vsem javnim stvarem, mora seiskatiuzrokvtem, ker se je ono pri volitvah prepričati moralo, da ne more svojega prostovoljnega mišljenja izraziti, ker so prišli pod pritiskom vladinih uradnikov taki zastopniški zbori, v katerih se mnenje prebivalstva nikdar ne izrazuje. Kako bi sicer bilo mogoče, da ima dežela, kakor je Kranjska se svojim samo s lo v e n s ki m prebivalstvom, zdaj deželni zbor z nemško če prav maloevčino?! In ta najmanjša ustavoverna večina je sklenila, komaj da se je sešla k prvej seji, takoj prenaredbo šolskih postav, na predlog jednega vlad i neg a uradnika, c. kr. okrajnega glavarja, prenaredbo, s katero se šolstvo na Kranj kem popolnem izroči uradnikom in na tak način ljudstvu še zadnji ostanek ljubezni doljudskešolejemlje. Ta zakon, čegar izdelovalci bodo uže še videli njegov slab sad, je takoj nj. ekscelenca m i n i s t e r za nauk priporočil cesarju v potrjenje, ko še zakoni, katere je v prejšnjih časih narodna večina sklenila, nijso imeli nikdar prilike veseliti se takega uljudnega ravnanja od strani g. naučnega ministra.
V obče pak so na polju šolstva še vsa ona zla in vse krivičnosti, katere sem uže večkrat v tej visokej hiši omenjal. V tem oziru smo mi Slovenci v najhujšem položaju, ker sovsepri nas, torej za nas, obstoječe srednje šole popolnem nemški ali italijanski zavodi, akopram velika večina učencev, ki vstopijo v te zavode, nij zmožna nemščine niti italijanščine, ampak samo le slovenskega materinega jezika. To je jedna onih zvijač, vsled katerih se izmej slovenskega prebivalstva dohajajočim deželnim sinovom dalnji razvitek obtežuje, in se tako učni zavodi vzdržujejo za malo prebivalcev v mestih in za uradniške sinove. Ker ljudske šole nikakor ne morejo poleg materinega jezika tudi toliko drugega jezika naučiti, da bi učenec mogel po mino-lih 4 letih, ko navadno prestopi v srednjo šolo, razumeti uže poduk v tem njemu tujem jeziku, je
vendar jasno, naj bi to tudi ne bilo s posebnim zakonom zagotovljeno, da bi se moralo vsaj v spodnjih razredih srednjih šol slovenski jezik rabiti za učni jezik.
Gospoda moja! Nam ne manjka učnih sredstev in učnih knjig, kakor se nam je ob svojem času očitalo iz vladine klopi, tudi ne učnih močij, a temu se upira samo ponemčevalna nakana učnega vodstva, ki je minolega leta v svojej mrz-kosti do nas Slovencev sezala tako daleč, da je jedinej, sicer nepopolnej srednjej šoli z deloma slovenskim učnim jezikom, t. j. spodnjemu realnemu gimnaziju v Kranju na Gorenjskem, določila pogin. Zdaj morajo zopet vsi učenci iz Gorenjskega romati v Ljubljano, kjer pak se ne sprejemajo zaradi prenapolnjenja tamošnjega gimnazija, tako da se je v minolem zimskem semestru odvrnilo 47 učencev. (Cujte! Cujte! na desnej). Ker se je kranjski gimnazij lehko prišteval k najbolj obiskanim te vrste, in ker se je prošlega leta dokazalo, da ljubljanski gimnazij ne more sprejeti vseh dijakov, ki se oglase, se zapretje zavoda v Kranju ne more za drugo smatrati, nego kot teško oškodovanje kranjske dežele in njenega prebivalstva. Da bi bili oziri štedljivosti pri tem odločilni, tega vendar ne bo nobeden verjel, ker bi se moral v tem slučaju mnogo preje razpustiti kočevski gimnazij, ki je jako slabo obiskovan, ker za Dolenjsko je uže tako popolen realen gimnazij v Novemmestu. Gospoda moja! Slovenci smo dobri, ako gre za to, da se nas rabi zoper „Italio irredento" t. j. zoper rogovileže, ki hočejo Trst itd. od cesarstva odtrgati in Italiji pri-taknoti, takrat se na nas ozira in daje nam milost celo v vladinih listih; ako pa zahtevamo svojo pravico, pravico, ki je nam v državnih osnovnih zakonih zajamčena, takrat pa o b-sipljejo nas sč zasmehom in zaničevanjem ter prepuščeni smo samovolji samopaš-nih uradnikov v zvezi z renegatstvom, t. j. odpadniki.	(Konec prib.)
Gospodarske stvari.
Kako prav debelo in vendar okusno korenje vzrediti.
M. Odbere se v ta namen povrtna greda, ki se je že 2 leti zaporedoma močno gnojila in na kteri so se osipavni sadeži, najbolj belo zelje, pridelovali. Ta greda se brez nove pognojitve rigola t. j. 2—3 črevlje globoko prekoplje in zemlja, prst preobrne. Najboljše se to zgodi jeseni, da se potem črez zimo pusti ležati. Spomladi se poseje na njo korenjevo seme in se prav globoko pod prst pospravi. Brž ko se mlade rastlinice iz zemlje prikažejo, se z malo motiko ali krampičem okopljejo, t. j. zemlja se vzrahlja in mlade ko-renjeve rastlinice tako izredčijo, da stojijo 10—15 centimetrov vsak sebi. Ko se je to zgodilo, se
potrosi razpadlo, na zraku gašeno apno ali pa nekaj pepela po korenjevi gredi. Če je vreme nekaj bolj vlažno, vzraste korenje neizrečeno debelo in je tako sladko in okusno kakor nobeno drugo, ki se ni na povedani način vzrejalo. Metenica, ščavje postane zelo dolgo in korenje po 8 centimetrov v prerezu debelo. Tudi v na novo prekopani ledini, ki je za vrt namenjena, korenje dobro stori, ker korenine, kakor v rigolani prsti, brez opovire globoko segati morejo.
Kako in zakaj borovje ali hojčje zarejati.
M. Ni kmalu gozdnega drevesa, ki bi se tako labko dalo zarediti, kakor je ravno borovec ali hojka. Zato hočemo tukaj nakratko povedati, kako je treba onemu ravnati, ki si hoče kos zemljišča z borovjem ali hojčjem zasaditi. Koliko je še pustega in golega zemljišča, bodi si po ravni ali po strmi, kjerne raste nič, nego nizko vresje, na kterem bi pa bor ali hojka prav dobro storila. Hojka ali borovec se zasadi ali po semenu ali po sadikah. Najbolj priporočajo setev v luknje. Trije moški to delo hitro in takole opravijo. Prvi moški naredi z motiko na jeden mabljej jamo v zemljo, ki ni pregloboka, drugi nosi dobre prsti ali v vrečici ali jerbasu ali v predpasniku, kakor mu to pač najbolje kaže, in potrosi perišče dobre prsti v narejeno luknjo in na to položi tretji blizo 10 zrnj semena v luknjo, jo zagrebe in nekoliko potepta. Seme se pa ne sme globokeje zagrebsti ko k večemu 2 milimetra. Če na semenski luknji mala * jamica ostane, je to dobro, da se more v nji deževnica nabirati in tako seme vlažno ostati. Ako se vrh tega semenska jamica še s kakim kamnom ali kako drugo rečjo, ki je ravno pri rokah, zavaruje, je to prav dobro. Semenske luknje se na-rejajo po meter narazen. Poseje se vedno več zrnj v jedno luknjo, zato, ker marsiktero zino ne požene in ker se sadike, če jih več na mestu vzraste, jedna drugo varuje. Tudi je tako mogoče, ako sem ter tje iz ktere luknje nobeno seme ne požene, izostale sadike s preobilnimi iz drugih lukenj nadomestiti. Kdor si pa hoče s sadikami zasajati, ta si mora poprej sadike v posebnih sadičnih gredicah vzrediti. Zato se v pripravljeni gredi s pal-čico potegnejo žlebiči 12—15 centimetrov vsaksebi. V te žlebiče se poseje seme in na 2 milimetra globoko s prstjo pokrije. Globokeje ne kaže. Dobro je ga nekoliko poteptati. Greda se pokrije s smrečjem, da setev vlažna ostane in da solnčni žarki mladih sadik ne opečejo. Ko šilovje staremu smrečju začne odpadati, se to nadomesti z novim. Dve leti stare sadike se populijo in sopet po vrsti okoli 10 centimetrov narazen posadijo. Tako se dobijo dosti močnejše sadike. Dve leti pozneje se sadike še le presadč na svoje pravo mesto. Okoli 50 let staro borovje ali hojčje je za podiranje.
M. Kane na sadnih drevesih. Kedarkoli se sadno drevo tako ali tako rani, je prvo, da se
ranjeno mesto zračnega pristopa skrbno varuje. Površne rane, ko je samo koža in ličje poškodovano, če se drevo udari ali ga zajec ogloda, je najboljše z drevesno mažo zamazati. Ta se naredi iz ilovice, kravjeka, nekoliko pepela in telečje dlake. S to mažo se rana prej ko mogoče zamaže najbolje, dokler se še ni posušila. Pri globokih ranah, ki segajo v les in stržen, najboljše služi premogov katranovec. Če je preredek, pomeša se nekoliko z premogovim pepelom, da se zgosti. Tudi tenka ilovica ali saje so dobre. Ta maža se razmaže z dolgim šopkom po ranah. Tudi mah, kakor po lesovju raste, je dober pomoček, če se ž njim rane trdno obvežejo. Zaceljene rane se morajo pa skrbno odvezati, da se zraka in solnca zopet privadijo.
M. Akacije dajejo dobro kolje za vinograde.
Da dajejo akacije dobro kolje za ^ vinograde, to je že znana reč. V ta namen so drevesca naj pripravnejša, ko so okoli 5 let stara. Da bi se pa še s kreosotom napojil les, to se, kakor skušnje kažejo, vendar ne izplača. Les, ki se s kreosotom napoji, postane bolj trpežen, ali predrago pride.
Sejmovi na Štajerskem 21. aprila sv. Ilj pri Turjaku, Rogatec, Cirkovice, Središče, sv. Lenart v Slov. gor. Vojnik, 23. aprila sv. Jurij na Pesnici, Hoče, Ptuj, Kaniža, sv. Mohor, Ivnik, sv. Ožvat na Nemškem, 24. aprila Mozirje, Zdole, sv. Jurij na južnej železnici, 25. aprila Klein, Horbing, Dobrovlje, sv. Jurij na Ščavnici, Obrajna, Voze-nica, Kostrivnica, sv. Jurij pod Tabrom, 26. apr. Kozje!
Sejmovi na Koroškem. 21. aprila Gradišče, 23. Gutštajn, Milštat; 23. aprila Trg; 25. aprila Mauten.
Dopisi.
Iz Travnika v Bosni. Čedalje bolj se moramo prepričati, da so bosenski turčini bili močno na boj pripravljeni. Kajti zaporedom iztaknemo skrito orožje in strelivo. Posebno veliko najdemo takih rečij v džamijah ali mohamedanskih cerkvah. Naš ženijski oddelek je zasledil na stotine pušek in pištol s strelivom vred. Bilo je vse pod tlakom in v turnastih minaretih poskrito. Vrli žandarji, se-režanci imenovani, močno stopajo turčinom na noge. Skoro vsak den pritirajo iz planin kako turško pošast v Travnik. Nedavno bilo je 10 tur-činov ustreljenih, ker so katoliških staršev mladoletno hčer napadli, jo na pol ubito na ognju pekli in starše naposled silili njeno meso jesti. Grozno! Tukajšnje barake so slabe. Iztesane so iz zelenega lesa in torej vse poka in zija! Bolniki pažijo verzeli 8 cunjami in blatom, da se vsaj nekoliko obranijo zoper sneg, dež in veter! Podvzetuik je
polovico preveč denarjev vzdignil za barake! Ko smo v Travnik prišli, bilo je vse v groznem neredu, ulice nesnažne, blatne in rupaste, da bi si človek lebko na enkrat obedve nogi spabnil, ali pa na hrbet telebnii. Sedaj smo ulice nekoliko popravili. Jednake poprave je trebalo pri stezah. Bog vedi koliko mostov smo naredili in prelazov za vodo pod steze potegnili. Ženiiski oddelek je tu veliko prestal, posebno ker mu turčini niso nič kaj radi pomagali. Morali smo jih včasih siliti na delo !	A. Kovačič.
Od sv. Jakoba v Slov. goricah. (Neporedno s t pri mladini) je tolika, da Čujemo prito-žeb na cente. Ne majhen donesek podamo čestitim bralcem „Slov. Gosp." tudi iz naše okolice. 8. januarja t. 1. bilo je v cerkvi navadno velikonočno izpraševanje iz krščanskega nauka in pripravljanje vernikov na velikonočno spoved. Ko je bilo izpraševanje uže skončano, pridero 3 fantje, precej pijani, v hišo božjo in tirjajo listkov za velikonočno spoved. Ko so se nekaterih listkov po sili polastili nekaj pa ukradli, so se pokrili, po cerkvi grdo kleli in razsajali. No, 20. marca t. 1. potem dohitela je te še precej smrkave mokroušesce zaslužena kazen: prvi L. A. je moral iti v kajho sedet na 2 mesenca, diugi L. F. 6 tednov in tretji S. J. 4 tedne. Sicer pa je malo upanja, da se bodo kmalu poboljšali. Prvi je bil itak uže zaprt, drugi pa je djan bil „pod policijsko nadzorovanje", kar je na deželi nezaslišana prikazen! Konečno še omenim, da se prebivalcem tukaj slaba godi. Dokaz temu, da se vsak teden, skoro vsak den pri-peljajo kučije z gospodi, o katerih se kmalu raznese žalostni glas „grejo pa šacavat!" Dače so velike, zadolženi smo, obresti so črezmerue, oderuhi neusmiljeni, predati ne moremo ničesar več tako, kakor prej: Bog se usmili!
Od sv. Lenarta v Slov. goricah. (Gospo-darstveni propad —n e m š k u t ar i j a). Dolgo in daleč slovijo naše Slovenske gorice. Prebivalci bili so po dognanej rešitvi in odpravi tlake poprek premožni. Posestva bila so ne premala ne prevelika in lastniki nekateri jako bogati. Ali nesrečna liberalna doba nam je ovo slovensko plemstvo med kmeti skoro popolnem razdjala. Pred kakimi 10. leti začeli so denarjev lehkomišljeno zajemati iz raznih posojilnic in hralnic, sedaj pa, ko so slabe letine potegnole in cena pridelkom padla, jih hočejo silni, deloma oderuški, činži ali obresti kar uničiti. Vrh tega dobili smo brezobzirnih dohtarjev, ki vsako tožno reč pobero, in tako posilnim dražbam ni konca ne kraja. Vse je zadolženo; kmet s čisto gruntno knjigo je precej bela vrana! Malih posestnikov so uže mnogo zme-njali, sedaj pa grabi na večje kmete. Nedavno bilo je posestvo 21.000 fl. cenjeno le za 8000 fl. prodano! Žalostno pa je pri tej reči še to, da so kupci večjidel le Nemci. Slovencem ginejo tla pod nogami. Uže '/4 posestev je v okraju prišla v druge roke. Postava nam zagotavlja jednako pravico
slovenščine z nemščino pri uradih, vendar ostaja vse pri starem nemškutarskem kopitu. Uradi dopošiljajo iimetom, posebno srenjskim predstojnikom, ki so itak z rečmi obloženi, katere bi nikakor se ne smeli srenjam nalagati, same nemške dopise, ukaze itd. Predstojnik si pomaga, kakor si zna in more, in piše tudi nemški, se ve v groznej nemščini, polnej samih neumnostij, pomot in smešnic. Nam se to ne zdi tako čudno, marveč čudimo se uradom, boji nič ne rečejo zoper tako nerazumljivo d loma celo neumno nemškutarsko pisarijo. Stavimo 99 proti 1, če bo slovenski kmet pisajč slovenski kedaj tako neumnost na papir namazal in uradom doposlal, kakor kaže sledeči prepis neke uloge, kojo je slovenski predstojnik nemški na-črčkal in odposlal: „An das löbliche k. k. Be-zirkshauptmanschaft. Von Gefertigte Gemeindeamt .....Beehrt sich Uhm die Auskunft, des
Mathias.....Welche soll Zupertokolle Genomen
werden in St. Leonhard am Amtstage am Mai 1877. Wegen Zustendikeit von Gemeindeamt Unterwollischen, eben hat ein Ehliches Dochter Job.
.... die in Dinste Stante beim Bath.....in
.... und Befintet sich Ohnedokomete, so wird ersucht von Gefertigte Gemeinde ob Balt schon für Vater seiner Dokumete Ausgefolgt wurde von die Gemeinde, weil die Dochter Eben Bitte für sich einen Zustendikeit noch Seiner Vatte zu erworben." Slovenski kmet pišoč slovenski ni v stanu zapisati take bedaške oslarije. Ta je mogoča le „v nemškutarski šprabi". Uradi bi tedaj naj dopisovali slovenskim ljudem slovenski in potem ni dvomiti, da jim dojdejo, če ne vseskozi pravilno spisani, vsaj pametni, umevni slovenski odgovori.
Iz Celja. (Naša čitalnica) napravi v spomin in proslavljanje srebrne poroke Njib veličanstev presvitlega cesarja in presvitle cesarice na belo nedeljo dne 20. aprila ob 8. uri zvečer v hotelu „Pri zlatem levu" v vrtni dvorani javni pevski večer s sledečim programom: 1) J. Hayden : Cesarska himna, možki zbor. 2) A. Medved: Popotnikova pesem, zbor s tenor in kvartet solo — se spremijevanjem zbora. 3) J. Lisinski: Prelja možki zbor. A. Nedved: Rožica, osmo-spev. 5) Dr. G. Ipavic: Savska, zbor s kvartet solo 6) J. Lisinski: Tuga, samospev za bas s spremijevanjem glasovira, 7) J. Kocjančič: Obla čeku, zbor s samospevom baritona, in dvospevom tenora in baritona. 8) K. Mašek: Pri zibelji, čve-terospev. 9) Dr. B. Ipavic: Domovini, možld zbor z bariton in tenor solo in dvospev za tenor in bariton s spremijevanjem brenčečega zbora. 10) Iv. pl. Zaje: U boj. možki zbor. — Začetek ob 8. uri zvečer vstopnina za osobo 30 kr. — Cisti znesek je namenjen v podporo ubogim celjskim dijakom. Prostovoljni darovi se^bojo radovoljno sprejemali. K obilni udeležbi vabi uljudno čitaln. Odbor.
Od sv. Petra na Otersbahu. (Slovenski pravopis). Javno znano je, da so mnogi nemški pravopisci se hudo poganjali zavoljo nemškega
pravopisa pa se «e niso zedinili vkljub toliko hva-lisanej nemškej učenosti. Pa kaj nas Slovence brigajo Nemci ? Skrbimo le sami za sebe. Slovenski pravopis je prav priprost in lehek. Tem bolj obžalovati je, da se ga nekateri trmoglavci nalašč poprijeti nečejo pišoč svoja imena po sta-rej nemškutarskej šegi n. pr. Scbelessnigg. Se celó v gimnazijalnih svedočbah beremo čista slovenska imena pokvekana n. pr, Pollitsch namesto Polič. Vallenčag itd. To je zares bedast pravopis! Učitelji in odgojniki slovenske mladine! ne trpinčite s tako pisarijo slovenščine!	A. C.
PsiiiliosTsi ogled,
Astrijske dežele. Dnes teden t. j. 24. apr. bodo naš svitli cesar obhajali 251etnico svoje poroke z bavarsko princesinjo Elizabeto. Svečanosti pri tej priliki bodo povsod, največje na Dunaju, kder se bodo od 19—24 aprila sprejemale čestitajoče deputacije itd. Državni zbor snide se še ta teden k svojemu poslednjemu delu. Potem bodo volitve. Liberalci se uže pripravljajo, posebno na Ceskem, kder so osnovali v Pragi centralni volilni odbor in izdali volilni načrt, v katerem razglašajo, kaj hočejo sedaj volilcem obetati, da bi od jih bili voljeni. Toda načrt je precej šepav in niti liberalnim vladinim listom ne ugaja. To je imenitno, ker kaže vedno večji razdor v liberalnem ustavovernem nemškem taboru. Slovenci na Štajerskem bodemo g. Hermana in g. dr. Vošnjaka zopet prosili, da prevzameta kandidaturo; hvaležno ljudstvo neče pogrešati med svojimi zastopniki toliko zaslužna in spretna boritelja. V Mariboru pa imamo nalog znanemu Seidlu še krono državnega poslanstva iz glave potegnoti, če ne bo sam rad šel v politični pokoj! V Ljubljani so Slovenci pri volitvi za mostni zastop v 3, razredu sijajno zmagali! Slava! Dežmanovi nemčurji so hudo pro-pali! — V Bukovini razsaja četa tolovajev strašno. Morali so vojaki iti nad nje. Mesenca maja bodo pri vojakih velike spremembe in povišanja, med novimi oficirji bo tudi več Slovencev! Za nesrečno mesto Szegedin je se nabralo 1,112.000 fl. Erdelj-ski katoliški škof Fogorassy je 30.000 fl. daroval za šole. Železniški most črez Savo v Brodu je prenizko nasta vljen : paro brodi ne bodo mogli pod njim dalje, če bo Sava količkaj napeta.
Nova Avstrija. Za stavljenje katoliške cerkve v Banjiluki so cesar podarili 1000, za ono v Rami pa 1500 fl. V Sarajevu so ustrelili Mulo Begoviča, ker je trgovca Lehnerja blizu Vranduka umoril, in Huso Bataroviča, ki je ravno tam ubil in izropal italijanskega konzula Perroda! Začasna vlada pod vojvodom Wtirtembergom je preveč pod magjarskim uplivom in je proglasila turškega generala Omer-paše razglas od 1. 1859 ter mohamedanskim begom in agam potrdila vse pravice. Kristijani so tedaj zopet tlakarji in rabotarji, kakor prej. Mnogi se uže selijo proč od nas v Cmogoro !
Vnanje države. Ves svet pretresuje žalostna novica, da se je tretji Slovan našel, ki je svojega carja hotel umoriti. Velikonočni pondeljek ob 9. uri zgodaj je ruski car Aleksander II. v Petro-gradu še! sprehajat. Brž sreča mladega, dobro oblečenega moža. Ta se ustavi, izvleče revolver, nameri v carja in sproži 4krat zaporedom, dokler ga niso zgrabili in na tla vrgli. Car je ostal nepoškodovan, kroglje so se zarile v steno bližnjej hiši! Kdo je zločinec, še se prav ne ve. Hotel se je zastrupiti, pa so mu po sili vlili nasprotne vra-čitve. Ves ruski narod, vsi vladarji čestitajo carju, daje smrti tako čudovito všel! Pravijo, daje zločincu ime Sokolov, učitelj, in da je od nihilistov bil nad carja poslan! Sultan ni dovolil, da bi evropski vojaki zasedli Rumelijo, rajši je kristijana Aleko-pašo proglasil za svojega namestnika v Rumeliji. Ali Bolgari utegnejo tega izvoliti za svojega kneza in tako bi Bolgarija bila vendarle združena vklub vsemu upiranju Magjarov in turkoljubov! Albanci so šli italijanskega kialja prosit, naj jih sprejme pod svoje pokroviteljstvo. Sveto deželo z Jeruza lemom vred je sultan judu Rothschildu zastavil za 200 milijonov. Egiptovski vice-kralj je angleške in fiancoske jerobe izgnal, ker so večno le na to gledali, kako bi se velike obresti za posojene denarje redno plačevale. Zulu-Kafri so Angleže zopet grdo natepli; 12. marca je 4000 divjakov zalezlo 140 Angležev, vse posekalo in zajelo mnogo vozov s živežem in strelivom. Samo 1 lajtnant in 39 mož je prečno pete odneslo.
Za poduk in kratek čas.
Iz Gradca do Sarajeva.
(Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.)
XVII. Ker se je meni v tabor mudilo, skrbel je hišni gospodar, da smo zamogli v kraktkem k mizi sesti. Stregcl nam je gibčen mladenič, ki je imel na pol obrito glavo tako, da so mu na temenu rasli dolgi lasje, kterih gosta kita mu je plahutala po zatilniku in širokih plečah. Stal je kakor jag-njed ravno za našimi hrbti, pazeč na vsakega gosta. Da se je nož ali krožnik le maličko genil iz pravega mesta, uredil ti ga je bliskoma. Ponudila se nam je riž-juha, govedina s friškim fa-žolom, pečen kokot z neko zelenjadjo, ktero so zvali: šalato. Ali meni se je zdelo, da grizem orehovo ali jelševo listje, tako je bila „šalata" gorjupa, neokusna. Dobro, da je stal glinast vrč vode pred menoj, s ktero sem si pogasil ta pekoči ogenj na jeziku. Po dovršenem obedu smo pili črno kavo, ktere ne more pogrešati pravi Bošnjak, bodi kristijan bodi mohamedan.
Turčin je postal med obedom nenavadno besedljiv in zgovorljiv. Nikoli mu ni hotelo vprašanj zmanjkati. Posebno rad bil bi znal, kako se bode mohamedanom godilo pod novo vlado. Po
njegovih mislih nimajo nič prijetnega pričakovati. Najbrž bodo odslej tnrčini raja, kristijani pa begi, age, efendije, morebiti še celó paše. Da nam neče dobro biti, pristavil je nevoljno, to se kaže že sedaj, to sem skusil nedavno že sam, ko mi je sosed Nikola psoval dragega očeta in ljubo mater. Spomin na umrle starše ga je tako prevzel, da je zastokal in po mizi udaril rekoč: na kosce hočem zdrobiti onega šejtana (vraga), ki mi zasramuje majko. Župnik je tolažil bega, kteremu so oči žarele kakor srditemu levu in se obraz temno gr-bančil, naj se vendar umiri ter pomisli, da je ovi budalasti Nikola večkrat pijan in ne vé, kaj govori. Kristijani so vsakako priljudni, spravljivi, prizanesljivi in dobrohotni, in jih sveta vera jim nikakor ne dopušča, da bi kterega človeka žalili, a še manj trpinčili. On ne sme soditi kristijanov po ovem pijancu. Omeniti moram, da je molia-medancu skoro največji greh, če mu kdo starše, brate, sestre ali druge sorodnike preklinja in zmerja. O tej priložnosti sem spoznal turško besnost, turško divjanje. Ako se je drznil ta neskušani mladič v pričujočnosti njemu ne podložnih, tujih ljudi tako razsajati, da so po mizi kupice plesale, noži in vilice kvišku poskakovale, kako se je moral pač repenčiti v sredi uboge, zapuščene raje? Nikakor ne dvomim, da je zgrabil za naprašeno pištolo ali za nož, oster ko britva, in je podrl na tla svojo žrtvo — zatirano rajo. Ko si je razjarjeni turčin nespametno jezo zopet nekoliko potlačil z debelim kosom pečene kuretine, pričel je govorico o drugih za-nj gotovo važuejih rečeh. Ah ! zdebnil je globoko, da bi pač Avstrijanci poznali našo vrlo knjigo, zlati koran, kako vse lepše bi mislili o nas, in kako vse drugače ravnali z nami. Evo, gospodine! obrne se proti meni, ko bi ti znal čitati to delo našega preroka Mohameda! Kako bi se mu čudil! Odslej se je sukal naš govor le o tej hvali8anej knjigi. Veselilo me je, v srce veselilo, da sem vsaj nekoliko, če tudi le površno, poznal od Turkov tako čislani in ljubljeni koran, ktera beseda pomenja to, kar zbirka ali berilo — čitanka. Nikdar nijsem mislil, da mi bode učenje par vrstic iz alkorana kedaj koristilo! Grabila me je zelena jeza, ko sem ga moral o svojem času v roke vzeti, misleč, da se to godi le za prihodnje pozabljenje, ali danes me je sprehajalo belo-rudeče veselje, ko sem zamogel begovej radovednosti zadostiti in še menda več ko zadostiti!
Oprosti dobri turčine ! (tako treba, kakor sem zvedel, mohamedanskega Bošnjaka nazivljati, ako češ, da se mu prikupiš. Kedar pa hoče on lepo govoriti, onda imenuje vsakega, bodi Vlah bodi Svab, komšijo, t. j. soseda, prijatelja, znanca) turčine! oprosti, rečem torej begu in nadaljujem prav resno: po Austriji ima mnogo učeuih mož, ki natančno poznajo vaše tako imenovano sv. pismo ali koran. Ta knjiga je preložena v razne jezike, ki se govoré po našem cesarstvu. Sicer se pa tudi nahajajo učenjaki, ki morebiti tako dobro
razumijo koran v izvirnem, t. j. v arabskem jeziku, kakor vaše hodže. Ti imaš mnogo denarja, zato lehko potuješ v velika mesta, kakor v Beč, Gradec, Prago, v Budim Pešto, in našel bodeš tam učiteljev, ki bodo vrlo umeli — to hvalisano knjigo na vsako stran tolmačiti, in ne samo le č itati. Avstrijanci predobro poznajo vašo pismo, pa tudi nauke, zakone, pravice, krivice, resnice, laži, sploh vse, karkoli obsega. Turčine! le tolaži se, ne boj se za svojo vero, ona se ne bo silovito preganjala. Tudi v prihodnje bodeš smel čitati knjigo, ki ti je tako k srcu priraščena. No! koliko sur pa ima „zlatna" knjiga, kakor jo imenuješ? Komšija 114, odrezal se je vesel, lice pa mu je žarelo otročje radosti. O kom govori postavim 12 poglavje? O Jusufu ! O Jusufu ! (Egiptovskem Jožefu), kričal je mahaje z rokama in teptaje z nogama. S kterimi besedami pa začenja vsaka sura? In tu je beg z nepopisljivim veseljem in milim glasom, kakor izven sebe, vskliknil: „Bismillahi rahmani rahimi" — V imenu boga, usmiljenega usmiljenca. Te so besede vsakemu mohamedancu sladke in svete, ktere rad po 7krat zaporedom z veliko pobožnostjo in spoštljivostjo izgovarja. One stojč na pričetku vsake sure, izvzemši deveto; one se pri molitvah večkrat ponavljajo, se navajajo v nesreči, v nevarnostih, v tugah in težavah. Zato nje je tudi beg s takim povdarkom in ponosom izgovoril, da sem se mu moral čuditi. Pa tudi njega se je začudenje tako polastilo, da mu je sapa zastajala in so mu skoro oči skipele. Vse bi veroval, le tega ne, da za-more kakšen človek, kristijan, daleč tam gori med džauri doma, poznati le po imenu turško biblijo, ne pa še zapopadka posameznih odlomkov. To je preveč, to presega ozke meje razuma nešola-nega mohamedanca. Ta razgovor me je z begom bolje spoprijaznil. Ker sem opazil, da je tako vesel in živahen postal, poprašal sem ga uljudno, da li pozna „Isusa". Sirota ni znal druga odgovoriti, kakor to le: dakako! tudi mi poznamo Isusa. On je bil pengaber (prerok). Cifuti (tako imenuje Bošnjak židove) so ga na les pribili. Vi ga sedaj kakor Boga moliti. Naš veliki prerok je pa Mohamed; veliki je še Adam, Abraham in pa David. Te 4 mi najbolj poznamo. Ali Mohamed je vedno prvi in ostane prvi. Ni ga moža večjega nikder od nja. On je prvi za Bogom. Ime Mohamed je mladenič vselej spoštljivo izrekel, da si uže iz tega lehko sklepal, kako močno čisla tega svojega „svetca". V spoštovanju vere, zakonov in utemelitelja teh reči — bi pa kristijani v resnici smeli posnemati zaslepljene Turke. Turek | živi in umre za svojo vero, za svojega proroka. On se nikoli ne sramuje, da je uiohamedan. Ponosen je na to, da mu je dragi Allah to milost dal, da 8e je rodil v čisti veri Mohamedanovi. Za živo glavo ne bi prestopil naredeb in obredov svojega vcrozakona p. posta, umivanja, klanjanja itd. Kedar pride čas molitve, opravi svojo molitvo, kjer ga ravno odločeni čas doleti: na ogonu, na cesti,
v kavarni, pri veselici. Ko pa dovrši svojo dolžnost, onda se mu srce umiri, onda se mu zdi, da je prerojen. Kako pa kristijani ravnajo, kedar k molitvi pozvoni ? kako pa oni molijo edino pravega, resničnega Boga, če nevedni Turki krivega Boga tako častijo? Kako? kaj? oui molijo? častijo? se ne sramujejo? E pa bolje, da molčim. RudeČica zaliva obraz človeku, ki je tako nesrečen, da zajde med ljudi (in kje njib dandanes ne najdeš takih nemarnih bogakletnežev), ki se norčujejo iz najsvetejših reči, ki zatajujejo svojo vero, ki se sramujejo, da so kristijani. Kaj misliš čitatelj, s kom bode večni sodnik večje usmiljenje imel, sč spri-denim kristijanom ali z nevednim Turkom?
(Dalje pri h.)
Suiešničar 10. Utrujen Rus je stopil na železnico, da bi se iz Moskve peljal v Orel. Rad bi bil zaspal, toda dolgo ni mogel dobiti tak kupe, kder bi bil sam v njem. Peljalo se je namreč tudi 5 brbljavih in smradljivih Judov ž njim. Jeden ga vpraša: gospod, od kod prideš? Rus mu čemerno zarenči: naravnost iz Astrahana bežim, ker ondi razsaja strahovita človeška kuga! Judi se prestrašeni spoglednejo in uže pri prvej štaciji vsi posmukajo iz nevarnega kupeja, prebrisani Rus pa je mirno spal tje do Orela!
Razne stvari.
(Novih Smarnic) letos ne bo. Izdala se bo Doklada k predlanskim šmarnicam č. g. dr. Šter-benca, obsegajoča na 9 polah 9 premišljevanj o slavi Marijinej in 31 zgledov za vsaki den me-seuca. Bukvice so tiskane in veljajo nevezane 50 kr. trdno vezane 65 kr. v polusnji 70 kr. Kdor pa naroči ob enem še dr. Št. šmarnice, ta dobi obedve knjigi vkup po 1 fl. 30, 1 fl. 45 in 1 fl. 55. Za poštuino se naj pridene posebič 5 kr. in pošlje po poštni nakaznici. Naslov se naredi: „Narodna tiskarna", ali „Klerrova knjigarna" ali „uredništvo .Slovenca" v Ljubljani (Laibach).
(Čuden testament) naredil je g. Pulpah, vla-stelin v Samošu pri Velikej Nedelji. Naročil je, da mu morajo 48 ur po njegovej smrti odrezati glavo, češ, da je bila prečedna, da bi s truplom vred trohuela. Njegova volja se je spolnila 7. apr. vpričo večih svedokov. Mož je bil blizu 90 let star!
(Šolska mladina) dobi zopet šole oproščeni den, kedar se bo k sv. obhajilu peljala. Tudi tukaj se uže udajajo liberalni šolski gospodje potrebam katoliških otrok!
Kmetijska podružnica na Laškem) je sklenila iz drevesnic v Hrastniku in Trbovljah sadunosna drevesca zapstonj oddajati pridnim kmetskim fantom, pridnim sadjerejcem premije v denarjih de-livati in lahko umeven spis o sadjerejstvu priskrbeti !
(Zaprti gozdar) grajščine Faal dobil je novo tožbo, ker je Paul Glaserjevo ženo snubil in se
ž njo, se vč od lutrovskega pastorja, poročiti dal, preden je njeni mož umrl. Lep ptič, ta nemški Franc SchvvertfUhrer.
(Živinska kuga) v Bosni se tako hudo širi, da je štajerski namestnik vvaženje goved, ovac, koz, kož itd. na Štajersko prepovedal.
(f Vincencij Globočnik) bivši okrajni glavar v Slov. Gradcu, vitez reda Franc-Jožefovega, na-mestnijski svetovalec v pokoju, je umrl v Gradcu 72 let star.
(Ptujska čitalnica) ima 20. aprila občni zbor ob 5. uri popoldne. Načrt: poročilo o prihodnjih čitalničnih prostorih in o preselitvi čitalnice — poročilo o družbenej delavnosti — poročilo bla-gajnikovo — volitev ravnatelja, 6 odbornikov in 3 namestnikov.
(F Hrastniku) je velikonočno nedeljo prileten knap in oče dinamitno patrouo užgal, ki mu je roko vnesla, kakor da bi mu jo odrezala.
(Bankovce delal) in izdajal je Matej Plevnik v Jemenskem pri Brežicah; sodnija ga je zaprla.
(Zakrament sv. birme) se bo delil v ptujskem okraju: 23. maja v Wurmbergn, 24. pri sv. Vrbanu 25. pri sv. Andrašu, 26. pri sv. Lovrencu, 27. v Polenščaku, 28. pri sv. Marjeti, 29. maja pri sv. Marku, 2. junija v Ptuju, 3. junija pri čč. oo. mi uoritih za slovensko faro v Ptuju in 4. junija v Hajdini.
(Prezentiran) za faro št. Vid pri Waldeggu je č. g. Jožef Tombacb.
(Za dijaško semenišče) daroval je preč. gosp. sekovski kanonik Matija Robič 1000 fl., č. g. J. Lenart 5 fl.
(Za družbo duhovnikov) sta vplačala čč. gg. Frece 11 fl., Inkret 2 fl. (letn.)
(Dražbe.) 19. apr. Jurij Ga:;be 2000 fl., Fr. Brgiez 845 fl.. Marija Zaplata 6212 fl. v Volčjem vrhu, Marija Ploč 8448 fl. v Dobrenjem; 22. apr. Terezija Kupferschmid v Kamci 10.723 fl.; 23. apr. Janez Ilotko v Dunemselu 1182 fl., Anton Soršak v Crešnjevcu; 25. apr. Janez Vidovič 200 fl., Jernej Wellna 6049 fl. v Cmureku, Anton Hribernik 2630 fl. v Oplotnici; 26. apr. Jožef Šešerko v Polenščaku 1150 fl., 29. apr. Marija Kacijan v Ho-došah 180 fl., Franc Klac v Lakjivasi 460 fl.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta	Pšenica		>S3 M		® a »o >"5	Oves		Turšica		Proso		Ajda	
	fl	kr	fl.	kr.	fl. |kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr	a.	kr.
Maribor . .	7	64		65	5 20	2	90	4	31	4	20	4	60
Ptuj . . .	6	—	3	90	3 90	3	10	3	90	3	80	■1	10
Varaždin	B	30	3 30		3; 10	2	20	3	50	3	40	3	20
Dunaj |g ji	9	55 55	6	68	8 80	6	32	5	35	6	85	—	—
Pest (2 5	8		5	45	6; 50 1	5	47	4	45	4	65	5	
Loterij ne številke:
V Gradcu 12. aprila 1879; 6, 47, 82, 78, 85. Na Dunaju „ „ 27, 81, 57, 53, 87.
Prihodnje srečkanje: 26. aprila 1879.
Očitna zahvala in priporocba.
Podpisani si štejejo v dolžnost gospodu An-toniju Pavlicu, pozlatarju in podobarju v Bučah, ki jim je altarje, prižnico itd. farne cerkve lepo in okusno po celd uizkej ceni pozlatil in marmo riral, pred svetom očitno zahvalo, izreči ob enem pa ga tudi priporočujejo vsem cerkvenim pred-stojništvom, ki enaka dela potrebujejo; tudi uboge cerkve si zamorejo po njem veliko dati napraviti, ker po najnižjej ceni dela!
Fara st. Device Marije v Kapelah, 4. aprila 1879.
Andrej Požar, Marko Šuler, Andr. Repič, župan.	obč. svetovalec. župnik.
Andrej Požar, Mihael Volčank, cerkvena ključarja.
Tino na prodaj.
Podpisani priporočuje svoja vina najizvrstniše sorte iz Gornje - Polskavskih goric na podnožju Pohorja in iz slovitih Jeruzalemskih goric, in sicer stara vina od 1. 1868—1876. Cena je 14—22 fl. za vedro ali 29—41 fl. za hektoliter. Tudi od-dajem vino v steklenice pretočeno, po 50—60 kr. steklenico.
V Mariboru meseca marca 1879.
Dr. Dominkuš,
1—3	odvetnik in posestnik vinogradov.
POSESTVO
je na prodaj v Loškej fari. Meri 36 oralov in se lehko redi po zimi in po leti 8 goved. Več pove č. g. župnik v Loki.	3—3
jVfnztleem, malarjem za gobe, in lakirarjem!
OLJNATE B AH VE 5§
v dvakrat kuhanem firnežu, fino strte, in pripravljene za takošnje mazanje. — Zavite v mehurjih ali pa spravljene v lončekih in lesenih zabojih.
Izvrstne lake, firneže, suhe barve, liroiizo in čoniče
vsake velikosti in kvalitete, po najnižjih cenah priporoča
špecerijsko, kolonijaluo, barvno in trgovstvo z rudninskimi vodami
4-4	MATIČ & PLICKER,
v Celju, poštne ulice št 34. ,,pri volku". Poskušnje in cenilniki se pošiljajo franko in zastonj.
Tabernakelj na prodaj.
Prav lep, še le pred nekterimi leti prenovljen in pozlačen tabernakelj, bel s pozlačenimi orna-menti, pripraven za kak velik altar v rimskem slogu, z omarico, zerkalnato in pozlačenjem kin čano za izpostavljanje presv. Rešniega Telesa, visok 1 meter in 5l/2 cmt., širok 2 metra in 3 cmt. od zvedenca v tem delu pregledan in kot dober spoznan, je pri podpisanem predstojništvu po ugodni ceni na prodaj. Fari, ki bi ga potrebovala, bi bilo zarad ugodne cene ž njim ustreženo.
Fara sv, Ruprta nad Laškim pošta: St. Georgen a. d. Sttdbahn. 3—3	Cerkveno predstojništvo.
Živ

Živinski sejmi
pri sv. Antonu v SI. goricah
28. aprila, 22. junija in 13. septembra (sobota pred ruško nedeljo). Vabijo se kupci in prodajalci prav lepo.	3_3
o
o
v {> g fe! g" »-3 p o
£
g v*
50 C~1 <1 ilj
g s
.R 5- f«
o •
►J
c
g o
7T O CD.
B' 3
P O
B<§
< S<
-i? S. ' s!
-i
a> a
a< —•
a
C B
n< n>
^ o*
t>S pu — ®
as
• H
O
P <
N C — m ; o
eL-2 N
r* -r: sa
S n< H-2 05 O
¿-o B e
^ O O*
o £2 S
— • ^ 0D< I—■
• = 7?
~ : —; co cr1 a,
"§ o B
Z — **
y p — "
O ' N<
cr
*H N ®
-5.S. S
>—3
(S B
B_
; rr
7T
O t
N<
G> M
50
B
S® B O.
51	O. B
•c S o" B
N 95
O C
S1 ^
hr1	<=> O
on?	S
O	«
M	S3-
L_J CTD
o
& S3" O =3
B m
CD |_J. IJ=* M	m**mm
P ST
M
ISJ
(D O
=3


S? p
o
CD
cr b
crr cro
o iS
o. o a-
O. 2
=5. S — p ®
13
B"
^ C 13 p a,
-i o 7'

D3
tr«=!
co
o<
PJ C/)