Neodvisno politično glasilo
za Slovence
Izhaja vsak torek in petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za ceio leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej.
_	.	..	Dopisi naj so pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“
L mesečno prilogo	|jj	V Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v
j- •	Pl	Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in rekia-
Slovenska Gospodinja	J|l	marnje. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10
in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Nemški mejnik v slovenski zemlji. — Politični pregled. — Štajersko: Razno. — Koroško: Razno. — Primorsko: Razno. — K ranj s k o: Razno. — Gospodarstvo. — Prosveta: Slovensko deželno gledališče. Razno.
Podlistek: Simon Gregorčič. — Žena in socializem.
ftetnški mejnik o slovenski zemlji.
(Dopis iz Celja.)
Na Slovenskem ni mesta, tako slovečega po rodoljubju, po domovinski ljubezni, po žilavem in neustrašenem narodnjaštvu, tako imenitnega po vseh lesketajočih se besedah, v katerih se slave lepe lastnosti jezikovne trdnjave^ kakor je vprav mesto Celje. To slavo si je pridobilo največ za razupitoga obiska čeških Sokolov v Celju, ki naj bi bil velika manifestacija slovenske posesti, in od tedaj je Celje slavno in vsakemu slovenskemu patriotu nekaj svetega. Celjski slovenski advokatje pa veljajo za jeklene prvoborilce naših svetinj, za može biserno čistega značaja in za kremenite rodoljube.
Kar je trezno-sodečih, zdravih ljudi, ki jih ne more omamiti ceno kadilo, vedo, da je vse celjsko narodnjaštvo na slovenski strani prazen humbug, daje patriotična slava, v kateri se solnčijo naši velmožje in prvaki, nezaslužena, da med vsemi celjskimi slovenskimi politiki, ki so dandanes na krmilu, ne najdete nesebičnega, vsaj nekoliko požrtvovalnega moža, ki bi hotel res vestno izpolnjevati ulogo narodnega delavca, in ki bi po svojih najboljših močeh hotel čuvati nad usodo slovenskega posestnega stanja v Celju. Dandanes v tako izpostavljeni jezikovni trdnjavi nima slovenski narod moža, ki bi mu mogel z mirno vestjo zaupati, da bo branil in varoval našo last. V Celju so doma fraze, go-
Simon Gregorčič.
Dr. Henrik Tuma — Gorica.	(Dalje)
V zadnjem pismu kratko pred smrtjo se pesnik imenuje sam Job-Jeremija, v pismu na nadškofa Sedeja, ki je goreč član ecclesiae mi-litans. Ne najdemo med pesmami Simona Gregorčiča niti erotičnih pesmi v pravem pomenu besede, saj ne gre daljo nego „veliki klerikalni“ pesnik Anton Medved. Spolne ljubezni takne se le enkrat „Izgubljeni cvet“, I. 27. in to v najnedolžnejši obliki. Kako lepo skromno je, uprav za krščansko devico pred oltarjem pisana, „Nevesti“ II. 84. Najkarakterističneje v tem obziru je pesen „Na semnju" II. 66. Le šegava, lahna, opisuje telesno krasoto dekline, in kako skrbno se ogne vsemu „nečistemu": „Snežno beloto deviškega vratu, Le zatemnila bi vrvica
zlata! Lepa, najlepša si sama ob sebi,-------“
Vsa pesniška snov Simon Gregorčiča izrečena je v ljubezni do bližnjega:
Odpri sreč, odpri rokč,
Otiraj bratoTske solzč	8.
Siromak I. 17, Daritev I. 25, Dražba I. 146, Pozabljenim L 111; — prijateljstvo: Slovo in naročilo I. 83, Grobni spomenik I. 97,
vorica o celjski požrtvovalnosti in rodoljubnosti je laž, strašna laž.
Predno pišem nadalje o teh prežalostnih razmerah, se moram nekaj zavarovati. Pisati hočem v prihodnjem o osebah, ki stoje na javnih in vidnih točkah, ki „vodijo" naše narodne gibanje, ki so „na čelu" naše narodne vojske v tej nevarno izpostavljeni utrdbi slovenske zemlje. Omenjati osebe je kočljiva stvar, napadli me bodo, da sem oseben, da sem subjektiven, da no znam ločiti stvari, za katero se borim, od osebe. In zoper to se moram zavarovati. Ako pišeš o naših javnih razmerah, ne moreš molčati o osebah, ki povzročajo te naše javne razmere; dajmo zaživa ožigosati počenjanje in vse obsodbe vredno malomarnost naših politikovi Dajmo jim priložnost, da se branijo, da razlože, kaj so si mislili pri svojem „narodnem“ delul
Dr. Josip Sernec je danes tip celjskega prvakarstva, on je vodja celjskih denarnih zavodov, 28. leto predsednik „čitalnice", častni član teh in teh narodnih občin i. t. d. Za zidanja celjskega „Narodnega doma" je mož igral važno ulogo, „nadzoroval“ je stavbo in za to trudapolno delo je vlekel „primerne" dijete, kar so mu neki narodni krogi zamerili, dr. Filipič mu je ob tej priliki nekaj pametnih povedal, no, stvar je znana. Dr. Sernec jo odvetnik in pri narodu zelo nepriljubljen, v Celju združujejo z njegovim imenom nadevek „cokljo“, kar bi pomenilo, da ta gospod ovira in zadržuje ostale narodne delavce. Toti rodoljub hodi v gostilno „Narodnega doma“ in igra piquet, vsako leto govori kot predsednik „čitalnice" Silvestrov govor in vošči vsem članom srečo. Ob prodaji zemljišča za schulvereinsko šolo v Gaberjih je igral najvažnejšo ulogo, ker je predsednik društva „Dijaški dom“, ki je bilo lastnik proda-
Prijateljem II. 101; — ljubezen in toga po rodnem kraju: Veseli pastir L 10, Soči 1. 80, Pastir I. 100, Nazaj v planinski raj I. 103, Oj z Bogom ti planinski svet I. 113, Kmetski hiši II. 95; — ljubezen do otrok: Pri zibelki L 12, Pogled v nedolžno oko I. 19, Si roti I. 31: — ljubezen do domovine, ki se razliva preko vseh njegovih poezij: Naša zvezda I. 2, Mojo srčno kri škropite I. 4. Na sveti večer I. 6. Jefiejeva prisega L 21, Na po-tujčeni zemlji 1. 92, Domovini I. 95, V pepelnični noči I. 105, Znamenje I. 138, Eno devo le bom ljubil II. Zjasni zvezde mu temne II. 11, V eno, oh, se ne druže! II 13. Bratje v kolo se vstopimo! II. 17, V gaji II. 19, Hajdukova oporoka II. 31, Naš narodni dom II. 92, Velikonočna II. 111, Mojim slavilcem II. 108; — sporedno s tem proslavlja delo za domovino, kitice, ki so postale prava gesla:
Na delo ne nosi mi križem roki	I. 45.
Dolžan ni samč, kar releva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan	I. 60.
Pomnik tvoj prvi tvoja dela,	II. 65.
Kar storiš za narod, ostane vselčj;
Donesi le kamen za zgradbo očine	II. 109.
Mi bratje pa z dolom pripravljajmo zdaj
To silno slovensko mogoCnost —	II. 114.
nega zemljišča. Da vidi in sliši slovenski svet, kako „diplomatsko vlogo“ je celjski „rodoljub“ dr. Sernec igral pri tej izdajalski prodaji, navedem, kaj piše o tem „D. W.“ v 73. štev. leta 1905.: „Dr. Sernec je pred zaključkom pogodbe vedel za to, da bo zemljišče „Dijaške kuhinje“ rabilo za nemško šolo. Da malo pomagamo spominu dr. Serneca, navedemo, da smo (namroč Nemci) poskušali, da bi si prihranili razne stroške za prepisavanje, dr. Serneca pregovoriti, da bi prodal zemljišče naravnost mestni občini (ki bo sezidala nemško šolo, in ne mizarju Nasku, ki je bil navidezen kupec, samo da posreduje prodajo), kar pa je odklonil z utemeljenjem, da tega ne more storiti, ne da bi se izložil napadom. Takrat je tudi „smehljajo“ pripomnil, da bi bilo zemljišče še ceneje, ako bi se na novi šoli poučevalo „dvojezično".
Iz tega sledi, da je bil dr. Sernec tisti, ki je prodal slovenski svet, namenjen za „Dijaški dom", Nemcem, da sezidajo učilnico, kjer bodo rastli slovenski renegatje in omogočili, da bo čez nekaj desetletij celjska okolica nemška. Tako je slovenski politik reševal svojo domovino, tako je delal mož, vodja štajerskih Slovencev, ki zavzema med njimi eno najvažnejših mest. Štajerci ga trpe nad seboj, da seka pri korenini slovensko lipo! To je treba zabeležiti v anale, da bodo naši potomci vedeli, kako je slovenski rod začetkom 20. stoletja branil svoj dom. Naši zanamci se bodo čudili nad to kratkovidnostjo in kleli bodo svoje očete, ki so na izdajalski način metali grudo svojih dedov tujcu v žrelo 1
Zjokati se mora Slovenec nad Celjem, kakor so je zjokal Jezus nad Jeruzalemom.
A.
Saj pač dovolj ognjena,
Ljubav do doma ni nobena ki strastna ni!
A ne iz cenih besedi,
Iz del se javljaj žar strasti 1	II. 143; —
tuga in hrepenenje: V mraku I. 35, Vinski duhovi L 40, Lastovkam I. 46, V celici L 48, Ujetega ptiča tožba, I. 69, Srce sirota I. 75, Ti veselo poj! I. 77, Moj črni plašč, I. 86, II. 24, II. 26; dekliške in vojaške pesmi so vse priproste vsebine, izraz čiste ljubezni, zvestobe in možkega poguma. Priprostost svoje snovi pesnik sam konštatuje imenujoč se „kmet-poet" III. 173, 174.
Simon Gregorčič ni refleksiven, podaja čustva naravnost, neizkaljena brez sklepov ali le izjemoma:
Kdor sam do večera potuje skoz svet,
Izgine se zarjo večerno,
A ti ne zamreS, ne iznikne tvoj cvet,
Pomlajen bo v deci čvetornol	II. 85 in
Narhujša jo vseh bolečin
Kosanje, krivice spomin!	I. 16.
kitici, ki ste dodani kakor epilog in brez katere ostane pesem sama celotna;
No vlada vselej svet pokoj Sred tihega zidü;
Če ne prineseš ga s seboj,
Ne najdeš tu miru.	II. 49
politični pregled.
jlvstrO'Ogrska monarhija.
(Sankcionirano volilno reformo) objavi uradna „Wiener Zeitung“ 2. februarja, h krati z zakoni, ki so z volilno reformo zvezani in z razpisom novih volitev. — (Nemški ljudski shod v Ljubnem), ki sta so ga udeležila tudi ministra Derschatta in Prade je sklenil resolucijo, da se doseže pri volitvah skupen nastop vseh svobodomiselnih nemških strank in da se v zbornici vživotvori klub svobodomiselnih in narodnih nemških poslancev. — (Afera Polony i). Prejšni budimpeštanski župan Halmos je pravosodnemu ministru Polonyju, ki ga naši čitatelji že dobro, t. j. slabo poznajo, serviral težke obdolžitve, očita mu, da je izrabljal mandat občinskega svetništva za nakopičenje imetja. Tako n. pr. je mesto sklenilo neugodno pogodbo z reklamnim zavodom Amerling. Proti temu je nastala močna opozicija pod vodstvom Polonyja, ki jo zahtevala anuliranje pogodbe. Cez nekaj dni je stavila firma predlog, da naj se pogodba razveljavi črez nekaj mesecev. Pri prihodnji seji občinskega odbora se je Polonyi na splošno začudenje zavzel za ta predlog. — Med tem mu je namreč firma Amerling poverila pravdno zastopstvo z bogatim honorarjem. Podobno vlogo jo igral v zadevi špiritne tovarne Gschwindt, kjer je stavil županu predlog, da podpira Fejervary-j ovo vlado, če župan reši omenjeno zadevo ugodno in mu s tem zagotovi ekspenzar. — Kavalir in šef justične uprave se ne upa tožiti pred sodiščem, pač pa je pozval Halmosa na dvoboj s pištolami.
(f Hartel). Bivši minister v Körber-jevem kabinetu je po daljšem bolehanju umrl. Če hočemo napraviti pravilno bilanco o njegovem ministrovanju, moramo konstatirati sledeče: čas njegovega službovanja velikim reformam ni bil ugoden. Vehementni jezikovni boji, ki so vihrali pod Körberjevo ero, bi jih udušili. Hartlovo življensko polje jo bila beda; za politika mu je nedostajalo energije, kakor je tudi sam priznal. V njegovem času se je sprejel v Nižji Avstriji deželni šolski zakon, ki klerikalno modificira državni šolski zakon; v njegovi zapuščini se je našel „šolski in učni r o d", ki pomenja veliko koncesijo klerikalcem. Ti smejo z njegovo učno in kulturno upravo biti popolnoma zadovoljni. — Glede slov. vse-učiliškega postulata smo od njega prejeli principijelno izjavo, da slovensko vseučilišče odgovarja potrebi. Toda izjava je ostala silno nekoščena in nemesena, kakor nam kaže sedanji položaj vseučiliškega vprašanja.
(Volilna reforma na Ogrskem). Svoj čas je izdelal napredni minister Kristoffy
kitica, ki je na predzadnjem mestu vtaknjena kakor misel sama zase; — ljubezen do človeka: Sveta odkletev I. 85, Oljki I. 132. Sentencijoznih pesmi štejem le malo:
Kdor je možak,
Strupene se kupe ne brani,
Sladkč se nikdar ne vpijani	I. 26.
Samostanski vratar I. 89,
Le v javnem valovju pokojnega srca
A kamor ta sreßa ni dana od zgöri,
On trpi možato, junaški se böri!
Podtika se pesniku poseben svetovni nazor, brez vsakega razloga. Morda je dala temu največ povoda krasna pesem „Človeka nikar 1“
A smrti nisem vzrl nikjer!
In smrti ni! „Vedno vrtenje, prelivajoče se življenje, prerojevanje, prenavljanje, iz bitja v bitje prenavljanje“.
Jedro te pesmi ne vidim ni v prvem delu, ni v sklepu, marveč v središči:
Duh — Tebi hitel bo naproti,
Da enkrat tvoj obrkz bi zrl,
Da zrl bi solnčnojasno lice, obrkz ljubezni in resnice! . . .
To je vendar opredeljena personifikacija istega izvora globoke fantazije, kakor je vstva-rila Jehovo.
načrt splošne in enake volilne pravice, s katero
—	to je bila njegova politična ideja — je nameraval ukrotiti preöbjestno kliko, ki se sedaj ščeperi ob ogrskih vladnih jaslih, dasi so nje koreninice med ogrskim prebivalstvom silno šibke. Ta načrt je vseboval 56% madjarskih in 44n/o nemadjarskih volilnih okrajev. Dasi je razmerje med Madjari in Nemadjari na Ogrskem 53 proti 47, vzlic temu je ta načrt v narodnostnem oziru
—	za ogrske razmere — dosti pravičen. Pravičnost pa ni slaba stran gospodujoče klike: neumljivo se ji zdi, da bi čistokrvni Madjar politično samo toliko tehtal, kot človek, ki je imel v Evropi to nesrečo da je kot Arijec ugledal svet. Ne gre ji tudi v glavo, da bi veleposestnik toliko veljal, kot njegov delavec, katerega vsak hip zamenja lahko za kitajskega kulija. Možje sedanje vlade so nam poroki, da bo volilna reforma prava narodna in socialna karikatura; svoj rop nameravajo izvršiti pod lepim naslovom „kulturne in gospodarske* premoči.
Rusija.
Vlada nadaljuje svoje protikulturno delo z najhujšim terorizmom. Ko se je volilna agitacija pričela, se je zdelo za hip, da bo terorizem vsaj za dobo boja ideje proti ideji, reakcije proti svobodni misli ponehal, da se boj izvrši s čistim orožjem. Od tod razne svobodomiselno stilizirane enuncijacije vlade, ki so jim, ker ni bila stvar ravno preveč kočljiva, sledili tudi čini, odtod znani sklep revolucionarjev na finskem kongresu. Toda reakcija je izprevidela, da v odkritem boju ne zmaga in da mora biti boj proti kulturni ideji s protikulturnimi sredstvi, s fizičnim nasilstvom. Napisala si je kajpada s tem smrtno obsodbo; le krčeviti boj za obstanek more nam razložiti njeno brezmiselno taktiko.
(Atentati). Število politiških atentatov se občutno množi. 3. t. m. je bil usmrčen mestni glavar peterburški Vladimir v an der San-n i t z. In to na prostoru, kamor je imelo pristop samo 200 ljudi in še ti proti vstopnicam. 9. t. m. pa je usmrtil v uniformo vojaškega pisarja preoblečen atentator višjega vojaškega prokuratorja generala Pavlova. Bil jo izmed glavnih opor reakcije ter vlade; odtod velika potrtost in strah na dvoru. Znan je zlasti po svoji ošabni izjavi v kuloarjih dume: „Idimo zopet enkrat pogledat, kaj delajo ti huligani.“ Poleg teh se vidi dan za dnem nebroj atentatov, več ali manj srečnih, kojih objekt so višja birokracija, častniki itd. Naravnost barbarski pa so komentarji reakcionarnih časnikov. Ljudomilo nasvetuje organ črnih stotnij „R uskoje Znanij e“, naj se za vsakega umorjenega pravega Rusa obesi tri revolucionarne meščane, kakor Mu-romceva, Dolgorukova itd.
In sklepni stihi: „človeka sploh nikar!" niso izraz dvojbe in obupa, ni graja stvarnika, ampak udana prošnja do Vsemogočnega, Vse-Ijubeznivega, Vseresničnega: človeka kot jaz, ki bi imel toliko čutiti in trpeti, nikar“.
Tako so tudi okoli pesmi „O nevihti“ ptuje refleksije zavesile plašč dvojbe nad božjo dobroto, a ne pesnikove. Pesnik nam podaja le mogočno, krasno sliko nevihte in gorja — brez vsake refleksije. Je le absolutno čuvstvovanje, za-me kakor simfonija brez besedi. Saj je ravno ta čisti, absolutni izraz čustev znak velikega pesnika-lirika. Zakaj zanašati vanj nepotrebnih filozofij! Simon Gregorčič je ves fantazija, čustvo, srce in nič druzega. Fantazija pa mu ni temna, mistična, vzraja jasne, začrtane, barvite podobe.
Svetišče najlepše je tvojo srcš,
Prostora ni ondu za zlate malike,
Sezidale so ga najvišje rokš,
Brezmejno kot Bog je svetišče srci,
Skrivnostno kot on je,-----------
Vesoljno neskončnost zemlje in neba Z ljubeznijo sveto in živo obsega!
Nesvetega nič še ni prišlo v ta hram	I. 73.
Iz mrtvega kam domovanja Zdaj rablji srca hitč ?
Iščo si novega stanja,
Selijo se v — drugo sreč!	I. 1S8.
v
Štajersko.
K položaju. V „Slovencu" je izšel strupen članek, ki ščuva štajerske klerikalce na novo ustanovljeno napredno stranko. Najlju-t o j š i boj, boj do noža, to je dnevna parola, ki jo izdaja klerikalno časopisje. In kakšen je odmev na strani, kamor je to geslo namenjeno? — Z občudovanja vredno mirnostjo in gotovostjo vrši stranka svoje organizatorično delo, ne meneč se za izzivanja, katera ji vale njo protivniki na pot. V kratkem času svojega življenja, ko si še tako rekoč ureja svoj stan, se je izkazala s takim bogastvom samostojne inicijative, s tako pozitivno močjo, da smemo upati v nje bodočnost. S kulturnim in gospodarskim delom, z mirno, politično taktiko, ki se ne udaja trenotnim čuvstvenim navalom in ki ohranja hladno kri še tako strupenim napadom nasproti v zavesti velike latentne sile s katero razpolaga, se bode vkorenila v slovenskem narodu na Štajerskem in doprinesla sijajen dokaz, da mora resnično ljudska politika biti napredna in resnično napredna politika ljudska. — Klerikalni protivnik si želi, da napredna stranka pade iz ravnotežja, da sklene križem svoje roke in se postavi na stališče dosledne negacije; želi si, da bi po tej poti izvila stranki iz rok sleherno politično inicijativo, vse pozitivno delo. Temu namenu, da o rivi-nejo stranko od pozitivnega dela in jo zasidrajovplitvino časnikarskih zafrkacij, temu namenu je posvečeno to sistematično izzivanje klerikalnega časopisja. Toda vse te želje so prepobožne in ne morejo spraviti napredno stranko iz s m o-treno začrtanega in zavedno zasledovanega tira. In klerikalni agent provocateur se ob ponesrečenih namerah v podvojeni meri togoti.
Šovinizem in narodna nestrpnost nemškega profesorja na celjski gimnaziji. Pod tem naslovom priobčuje zadnja „Domovina" nečuven slučaj, ki se je dogodil pred nekaj dnevi na tem zavodu. Nek slovenski dijak je imel pred seboj svojo učno knjigo, katero jo zavil, da jo bolje zavaruje, v poseben papir ter napisal na zavitek: „Zgodovina“. Profesor zgodovine, g. Lex zapazi slovenski napis na zavitku in ta edina slovenska beseda: „Zgodovina" ga tako razkači, da osorno in razburjeno skoči nad dijaka ter mu grozeče izjavi, da slovenski napis na zavitku knjige ni dovoljen. Dijak je pač mislil, da je to le takozvan slab dovtip, kajti svojo knjigo sme pač vsakdo označiti kakor mu drago in pride druzega dne z isto knjigo in z istim napisom zopet v šolo. Ko profesor Lex to vidi, se ni mogel več brzdati, plane nad ubozega dijaka ter mu kratko
Uzori — Iz ognja našega srca Iz isker našega duha; —
Iz luči večne so rojčni	I. 160.
Srce človeško sveta stvar	II. 148.
Svet, nebo in pekel svira Na prečudne strune tč —
Oj ti lira, oj ti lira,
Ti človeško si sreč!	III. 129.
A ne more se iz teh kitic sklepati na svetovni nazor pesnika, da je čuvstvo m vest najvišje vodilo človeka, vsaj sklepa sam:
Zatč pa sveti vsak uzör
Nam gor, kjer je njegov izvör!	I. 160.
Naravnost sebe kot predmet si je vzel pesnik „Na bregu* I. 37, kjer se vzpenja do krepke možate volje: „Ti streti me moreš, potreti nikdarl" in „Prijateljem“ II. 101, „Zahrula name je „nevihta s Krasa“, (dr. Mahnič).
Ravno v tej pesmi protestuje pesnik, da se mu podlagajo nekatoliška stremljenja:
„Boga celo iz rož mi hoče vkrasti:
In vendar tudi te so božji dar:
In dobro vem, da niso mu k nočasti,
Čeprav za cerkev niso in oltar —
Saj kaže vendar sleherna njih črta,
Da seme njih iz božjega je vrta!*
S temi stihi je pač pesnik zavestno in očitno označil svoje versko stališče: Videl je po-vsodi le božjo roko, božji izvor! (Dalje prih.)
Priloga „Našemu Listu“ št. 5 z dne 18. januarja 190T.
in malo prepove, da ne sme svoje knjige s slovensko besedo označiti, da mu to enkrat za vslej prepoveduje in daje vajen, da se njegovim poveljem vsakdo brezpogojno pokori. Dijak pa je moral zavitek s slovensko besedo: „Zgodovina" na mestu odstraniti. Ta dogodbica nam priča nad vse jasno, kak duh veje v c. kr. gimnaziji v Celju, kake ideje oživljajo in vodijo profesorje na tem zavodu in kako tu odgajajo in izobružujejo naše sinove.
»Slovensko trgovsko društvo" v Celju vabi na plesni venček, ki se vrši dne 2. svečana 1907, v veliki dvorani „Narodnega doma“ v Celju, na korist fondu za ustanovitev trgovske bolniške in podporne blagajne za Spodnje Štajersko. Začetek ob 8. uri zvečer. K plesu svira polnoštevilna Celjska narodna godba. Vstopnina za osebo K 2'—; za obitelj do 3 oseb K 5 —. Toaleta promenadna. Vstop je dovoljen samo vabljenim. Vabilo velja kot legitimacija.
„Domovina" je prinesla načrt „Narodnega sveta za Štajersko“ in predlaga sledečo sestavo: 1. skupina: polit, stranke: narodna; 5, katoliška: 5 deleg. skupaj: 10 del. — II. skupina: časnikarstvo: „Domovina“, „Narodni list“, „Slovenski Gospodar“, „N. Slov. Štajerc", „Pos. Straža“ po 1 delegata skupaj: 5 del. — III. skupina: polit, in stanovske organizacije: štaj. slov. dež. odbornik 1 del., štaj. slov. dež. poslanci 1 del., štaj. slov. drž. poslanci 1 del., kmetska zveza 1 del., slov. trgi 1 del., odvetniško društvo 1 del., učiteljsko društvo 1 del., štaj. odsek prof. društva 1 del., podružnice c. kr. kmet. družbe za Štajersko 1 del., zadružna zveza 1 del., skupaj: 1 del. — IV. skupina: važne narodne institucije in obrambna društva: štaj. podružnice društvo sv. Cir. in Met. 1 del., štaj. sokolska društva 10 del., štaj. kršč. soc. zveza 1 del., štaj. podr. slov. plan. društva 1 delegata, skupaj: 5 del., članov 30. — V. skupina: vsi predsedniki krajnih odborov nar. sveta so obenem odborniki obč. zbora. Torej bi štel občni zboro krogSO članov.
V zadevi nečuvenega postopanja nemškega profesorja proti slovenskemu dijaku na celjski gimnaziji jo vložil posl. dr. Korošec interpelacijo v drž. zboru.
Shod v Žalcu. „Katoliško društvo“ je sklicalo javen shod, na katerem je govoril državni poslanec g. dr. Korošec. Ko je zašel na gospodarsko polje in poročal o hmeljarskem prove-nijenčnem zakonu, ki ga je državni zbor v vsi naglici in precej površno sklepal, se je g. poslancu vkradlo v govor toliko temeljnih pomot, da se je shod bogato nasmejal na stroške poslančevega neznanja in neumevanja. Ker predsednik „Kat. društva" ni hotel podeliti napred-nikom, ki so bili v veliki večini, besede, je došlo do burnih prizorov in je moral dr. Korošec s svojo družbo shod zapustiti.
Koroško.
Zakaj zavijate? Zadnji „Mir“ se tudi zaletava v naš članek „Koroška — izgubljena“. Obžalujemo le, da je „Mir" zavozil na „Narodov" tir ter da polemizuje s člankom po „Narodovo". Trga nekaj stavkov iz celote, ki dobijo vsled tega ves drug pomen. Ta „drugi pomen“ jemlje „Mir“ kot premiso svojim daljnim logičnim izvajanjem. Ali je tudi „Miru“ treba razlagati, da tako bojevanje ni pošteno? Roko na srce, ako iskreno mislite, morate pri-poznati, da so bile vso misli članka „Koroška — izgubljena" izrečene z najboljšim namenom in da bi moral tako misliti vsaki izmed sedanjih voditeljev koroških Slovencev, ako nima kakih postranskih namenov. „Mir“ se norčuje iz onega odstavka, ki pravi, da je treba koroške Slovence navdušiti, da jim je dvigniti pogum in vzbuditi narodno zavest. Seveda „Mir“ pozablja pristaviti, da jo ta odstavek le odgovor onim Jeremijam, ki mislijo, da morajo slov. narodu na Koroškem povedati, da je ta narod izgubljen, daje mrtev in da naj leže v grob. Kaj je bolj zdravilno, prvo ali drugo — na to naj bi dal odgovor „Mir". Jako nepremišljena — nastopamo v rokavicah — je „Mirova“ trditev, da smo priskočili na pomoč kranjskim klerikalcem. Iz pisave „Našega lista" ste lahko prepričali, da smo kranjske klerikalne poslance zaradi njih postopanja glede koroških mandatov prav tako obsojali in jih še obsojamo, kakor obsojamo kranjske liberalne poslance, ki za koroške Slovence takrat ko je bil čas za to, niso ničesar storili. Zmisel članka „Koroška — izgubljena?“ pa je kakor sami prav dobro veste ves drugi. Glede koroških mandatov stojimo danes pred fait accompli-jem. Do prvih volitev se v tem pogledu ničesar več izpremeniti ne da. Torej kaj sedaj ? Vi odgovarjate: „mi smo umrli"; mi pa pravimo : treba je živeti. To je v dveh besedah povedan ves zmisel toli obrekovanega članka. „Mir“ zopet trga iz celote stavek: „volitev poslanca je stranskega pomena“, pozablja pa zopet pristaviti, da stoji pred tem stavkom zapisano, da nikakor ne podcenjujemo volitve samosvojega poslanca, da pa izvolitev poslanca za življenje ali smrt kakega naroda ni odločilnega pomena, da je marveč sto in sto drugih činitelje v, ki dado narodu živeti inle v primeri s temi činitelji je volitev poslanca stranskega pomena. Tako je umeti oni stavek in tako — mirno trdimo — ste ga tudi pri „Miru" umeli. Čemu torej zavijate in pretvarjate? Na ta način vzgajate koroške Slovence in „Mirove“ bralce? Da bo „Slov. Narod" hlastnil po „Mirovem“ članku je samoobsebi umevno
Žena in socializem.
Spisal Avguštin Bebel.
Zena v sedanjosti.
Nadaljni zakonski zadržki in ovire. Številno razmerje obeh spolov; njega vzroki in posledice.	(Dalje.)
Kot posledica opisanih razmer so se razvile pri ženski razne lastnosti, ki se od rodu do rodu ponavljajo in spopolnjujejo. Možje se nad tem sicer dokaj radi jeze, pozabijo pa, da so dali ravno oni pravi povod k tem lastnostim in da jih s svojim obnašanjem umetno vzgo-jujejo. K tem ženskim lastnostim prištevamo tako izborno gibčnost njenega jezika in nepremagljivo hrepenenje po klepetavosti t. j. nagnenje, pogovarjati se cele ure o najbolj neznatnih in brezpomembnih stvareh. Mislijo na same zunanjosti, kako se lepotičiti, kako vzbude pozornost. Iz tega izvira ono opično posnemanje vseh modnih oslarij; dalje ljubosumnost in nevoščljivost napram sotovarišicam.
Te lastnosti opažamo že v naj nežnejši dekliški dobi, z edino razliko, da so tu več tam manj razvite. Te lastnosti so nastale pod pritiskom socialnih razmer; popolnjujejo se in razvijajo s podedovanjem, vzgledom in vzgojo.
Nerazumen vzgojitelj ne more drugih zazumno vzgojiti.
če si hočemo vstvariti jasen pregled o postanku in razvoju dobrih ali slabih lastnosti spolov ali celih narodov, se moramo podati prav na isto pot, kakor stopa moderna priro-doznanska veda, kadar določa o postanku in ravzoju životinj po njih plemenu, vrsti in lastnostih. To so oni iz materialnih življenskih pogojev se razvijajoči zakoni, ki silijovsako živo bitje, da se tem prilagodi; tako, da tvorijo polagoma le-ti bistvo in značaj dotičnih životinj.
Tudi človek se ne razvija nič drugače kakor se godi to v naravi; on je, s fiziološkega, životoslovnega stališča, živalsko bitje na najvišji stopnji razvoja. Mnogokrat se seveda tega o njem noče priznati. Stari so imeli že pred tisoč leti, ko ni bilo o modernem prirodoznanstvu ne duha ne sluha, o vseh človeških zadevah mnogo bolj razumno naziranje kakor jo ima človeštvo danes. In kar je glavno: svoje na izkušnje se opirajoče naziranje so tudi dejanski izvedli. Z navdušenim občudovanjem slavimo lepoto in moč grških mož in žen, prezremo pa popolnoma, da' ni vplivalo na dušo in telo tega naroda niti srečno podnebje niti očarujoča priroda ob morju ležečih pokrajin, ampak da so imela le po državnih oblasteh z doslednostjo izvedena vzgo-
in le čudimo se, da je čakal s tem od sobote do srede; saj kjer je treba ubijati in obrekovati, je „Narod“ vedno prvi zraven. Z „Narodom“ smo tudi že spregovorili besedo glede našega članka. Odveč bi torej bilo se spuščati ž njim v kako brezplodno polemiko tembolj, ker še do danes ni popravil onih neresnic, ki smo mu jih dokazali, da jih je napisal v e d o m a.
Slovenski kandidat. Koroški Slovenci nameravajo — po poročilu Tagespošte — kandidirati v slovenskem volilnem okraju župana Urbana Piskernika.
Primorsko.
Glagolsko vprašanje. Nov odlok rimske kurijo v tem vprašanju, ki bode v kratkem publiciran, se opira na odlok iz 1 1893, ki dovoljuje glagolsko liturgijo le v onih cerkvah, kjer seje rabila nepretrgoma zadnjih trideset let. Novi odlok zavzema isto stališče s podvojeno energijo in resolutnostjo. Vatikanski krogi so se udali pritisku avstro-ogrskega poslanika Szecsenyja, ki z vsem svojim uplivom zasleduje Slovanom sovražno politiko na Vatikanu. Naloga jugoslovanske delegacije je, da prepreči s primernim protestom v zunanjem ministrstvu sistematično protislovansko politiko, kakor jo uganja g. Szecseny.
„Slovenska čitalnica" v Solkanu vabi na redni občni zbor, kateri bode v soboto dne 2. febr. 1907. v društvenih prostorih. Začetek točno ob 4. uri popoldne. — Dalje vabi na društveni ples, kateri prirodi v soboto dne 2. fe-bruvarja 1907. v prostorih gosp. Alojzija Mozetiča. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri plesu svira oddelek vojaške godbe. Vstop je dovoljen samo društvenim članom. Vstopnina 2 K.
Nemci v Trstu. Kakor je izjavil Pogačnik na nemškem ljudskem shodu v Ljubnem, se tržaško vodstvo ni odločilo, da s samostojno kandidaturo sešteje svoje glasove, ali pa da odda pri prihodnjih volitvah kakemu protiiredentističnemu kandidatu nemške glasove. — V kratkem se ustanovi v Trstu nemško politično društvo, ki bode imelo namen, da postavi odpor italijanskim vplivom.
Gospodarstvo v tržaški mestni knjižnici, ki jo upravlja drž. poslanec Attilio Hortis jo po poročilu listov „Sole" in „Indipondente“, tako zanemarjeno, da so izginile iz knjižnice zelo važne listine iz 1. 1848. in avtograf znanega humanista in poznejšega papeža Eneja Silvija, ki je bil rodom Tržačan.
Kranjsko.
Nemška požrtvovalnost. Prireditvi, ki jih je koncem minulega leta vprizorila ženska po-
jevalna in telo razvijajoča načela tako mogočen vpliv na lepoto in moč telesa kakor na izredno ostrino in gibčnost duha. Namen take vzgoje si je stavljala država kot svojo nalogo. Ni čuda, če so se posledice te vzgoje kmalu pokazale pri celem narodu. Žensko so sicer, v primorju z možem, v duševnem oziru že tedaj zanemarjali, ne pa pri telesni vzgoji. V Šparti, kjer so najbolj gledali na telesno vzgojo, so hodili fantje in dekleta dokler niso dorasli, povsem nagi okrog in se skupno urili v telesnih vajah, igrah in rokoborbah. Da niso zakrivali človeškega telesa in da so se vedli napram naravnim stvarem povsem naravno, je imelo to dobro stran na sebi, da niso poznali tiste .velike spol-ske razdražljivosti, ki se nam jo danes vceplja z ločitvijo občevanja obeh spolov od mladih nog pričenši. Kakšno je telo tega spola in kakšni so njegovi posebni organi ni bila drugemu spolu nikaka skrivnost. V nobeni kretnji ali igri se ni šlo za dvoumnost. Natura je bila natura. Spol se je veselil na lepoti druzega. K naravi in k naravnemu občevanju se mora človek vrniti, otresti se mora spiritualistiških naziranj o samem sebi s tem, da vpelje tak način vzgoje, ki odgovarja naši kulturni stopnji in mora vstvariti s tem splošni telesni in duševni preporod.
družnica nemškega „Schulvoreina“ pod etiketo dobrodelnosti in katerih so se udeležili tudi o f i c i j a 1 n i krogi, sta donesli čistega dobička 1625 K 75 v. Ta veliki znesek se je izročil kuratoriju nemške šole v Šiški.
Kandidatura prof. Peerza. „Grazer Tagblatt“, organ nemške ljudske stranke se primerno norčuje iz vsiljivosti in samohvale prot. Peerza, ki je dal v „Kočevski deželi“ razglasiti, da se podere svet, če njega Kočevci ne pošljejo na Dunaj.
Volitve v tržaško delavsko zavarovalnico proti nezgodam so odkrilo, kako zelo napreduje socialna demokracija med tobačnim delavstvom. V tobačni tovarni, ki je veljala za nepremagljivo trdnjavo klerikalne stranke, je dobila socialno-demokratična stranka pri teh volitvah 539 glasov, kar je proti 42 glasovom ki jih je prejela pri predzadnjih volitvah, gotovo impozanten napredek. Socialno-demokratična strokovna zveza tobačnih delavcev izdaja izborno urejevan mesečnik „Tobačni delavec“, ki širi slojno zavest med delavstvom in ki je gotovo pridodal svoj delež k lepemu vspehu.
Kopališče Čatež v krškem okraju je v pretečeni sezoni obiskalo 1099 oseb. Od teh jih je bilo 620 iz Kranjske, 309 iz drugih dežel tostranske drž. polovice, 170 pa iz dežel ogrske krone. 700 oseb je bivalo v kopališču do tri dni, 200 od 3 do 7 dni, 190 od 7 do 14 dni, 9 pa dva do tri tedne.
Kranjski vodovod ki bode oskrboval Kranj in okolico z zdravo vodo, začno graditi z letošnjim letom. Vporabili se bodo v to svrho čemšeniški studenci, ki oddajajo celo avgusta meseca na sekundo 17 6 litrov vode, katero je kemična in bakteriološka analiza označila kot studenčino idealne kakovosti. Nje temperatura znaša v maju 7 5 stopinj Celzija in vzrase do septembra komaj za poldrugo stopinjo. — Stroški so določeni na 620.000 kron: 40% jih prevzame država, ostalo svoto pokrijeta dežela in interesenti (a 30 K). — Vzdrževanje pripade Kranju skupno z drugimi občinami; kvoto izdatkov določa deželni odbor kranjski.
Gospodarstvo.
Mlekarski shod, ki je zboroval 14. t. m. v Ljubljani je sklonil sledeče resolucije: I. 1.) znižanje žel. tarife v tem obsegu, da velja tarifa tov. blaga za brzo voz. blago; 2.) Vvedba hladilnih vozov na progi Ljubljana-Trst (Reka); skrbno ravnanje z mlečnimi posodami:	sprejemanje
mleka in masla ‘/4 ure pred odhodom vlakov. II. Vse zadruge naj dado preiskati svoje mleko glede na tolščo pri ljubljanskem kemičnem pre-skuševališču. III. Zadružna zveza naj skrbi, da so mlečni izdelki vseh zadrug enake kakovosti, dalje naj centralizuje prodajo mlečnih izdelkov,
Pri nas so v navadi, zlasti kar se tiče ženske vzgoje, zelo čudni pojmi. Da naj ima tudi žena moč, pogum in odločnost, se smatra pri nas kot nekaj krivoverskega, kot „nežensko“, čeprav nihče ne bo zanikal, da bi s temi lastnostmi obvarovala ženska marsikatere neprilike in neprijetnosti. Ženo se kakor v duševnem tako tudi v telesnem oziru, kakor se tiče vzgoje, kolikor mogoče ovira. Tudi nespamet njene obleko opravlja ta lepi namen. Današnji kroj obleke ovira žensko na brezmejen način pri njenem telesnem razvoju, vničuje jo v vsakem oziru, in vendar je dobiti le malo zdravnikov, ki bi se bojevali proti današnji ženski obleki, če tudi jim je njena kvarljivost prav dobro znana. Iz bojazni, da izgube pri svoji pacien-tinji dopadajenje, molče rajši ali pa celo hvalijo njeno prismojenost. Moderni kroji ženske obleke ovirajo ženo pri prostem gibu, škoduje njeni rasti in ji vceplja čut slabosti in onemoglosti. Njena obleka je v nevarnost njej in celi okolici: v sobi in na cesti dviguje neprestano prah kvišku. Tudi stroga ločitev obeh spolov v družabnem občevanju kakor v šoli — vzgojevalna metoda, ki odgovarja docela onemu spirituali-stičnemu naziranju, ki ga je uvedlo krščanstvo v vse, kar je v zvezi s človeško naravo — ovira zelo razvitek žene.
razširi naj s primerno reklamo i. t. d. domači trg, stremi naj za zakonito definicijo „masla“ in za tem, da se mlečna trgovina uvrsti med koncesionovane obrti — podelitev koncesijo naj bi bila odvisna od zdravstvene policije in zadružnih zvez. IV. Določi naj se trajno članstvo pri mlekarskih zadrugah vsaj nad tri leta. — Slovenska mlekarska šola; mlekarski tečaji. — Razširjenje delokroga mlekarskih zadrug na jajčno trgovino. Tesnejša mlekarska organizacija. — Posredovanje zadružne zveze pri nakupu goveje živine.
Prosveta.
Slovensko gledališče. V nedeljo 20. t. m., popoldne (par) se ponovi tretjič v sezoni Stol-bova veseloigra „Na letovišču", zvečer (nepar) pa tretjič v sezoni slovita Hauptmannova dramatska bajka „Potopljeni zvon“. — V torek, 22. t. m. (par) se vprizori prvič na slovenskem odru Donizettijeva tragična opera „Lucia di Lammermoor“. — Vpri-zoritev Stolbove šaloigre „Na letovišču“ je bila pri reprizi manj točna, kot prvi pot. Paziti je, da se vrstitev nastopajočih oseb na odru vrši z večjo akurateso. Glede posameznih vlog ni ničesar novega dostavljati. Gosp. Boleška je tudi sedaj pretiraval in nam podal hiperkarikaturo, ki ni v notranjem soglasju z ostalimi figurami igre. Ga. Danilova, ki je idejo svoje vloge že zadnjič izvrstno pogodila, se je v tem času bolj seznanila z besedilom, kar se je poznalo na gladkejšem izvajanju.
Ljudski koncert „Glasbene Matice". V nedeljo 13. t. m. je priredila „Glasbena Matica“ v veliki dvorani „Uniona“ ljudski koncert, kije sijajno uspel. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna, mnogo ljudi pa sploh ni dobilo prostora. Zanimanje za ta koncert je bilo vsekakor velikansko, in „Glasbeni Matici“ se mora le čestitati, da je prišla na idejo, prirejati poljudne koncerte in tako omogočiti tudi širšim slojem muzikalno izobrazbo. Glavna zasluga za krasen uspeh gre koncertnemu vodji g. Mateju Hubadu, ki je energično in temperamentno z mojstrsko roko dirigiral impozanten zbor in orkester tukajšnje vojaške godbe. Kot prva točka se je izvajala izvirna slovenska skladba A. Foersterjeva „Turki na Slevici“ za solo, zbor in orkester. Kompozicija je velikanska, polna lepih slik in veledramatičnih momentov, zelo spretna ilustracija Stritarjeve pesnitve. Skladba je bila izborno izvajana. Občinstvo je sprejelo noviteto z velikim navdušenjem in je priredilo navzočemu avtorju prisrčne ovacije. Gospod vitez Cammarota je predaval z najboljim uspehom neko italijansko arijo in Oreficeja „Chopenova smrt". Najbolj pa se je odlikoval z Nedvedovo pesmijo „Pogled v nedolžno oko“, kjer je prišel njegov mili, visoki glas do najpopolneje veljave,
Žena, ki ne more porabiti vseh svojih sposobnosti, pokvečena pri razvijanju svojih zmo-nosti, utesnjena skrbno v najožjem duševnem obzorju, ki ima pristop skoro samo le v žensko družbo, taka žena se gotovo no more dvigniti nad vsakdanjost. V takem duševnem obzorju ne vidi druzega nego kar je v njeni najbližji okolici: sorodniški dogodki in kar stoji s tem v zvezi. Celourno pogovarjanje o največjih brezpomembnostih in nagnjenje k klepetavosti se na ta način vzgojuje in pospešuje, kajti v eno smer se morajo razviti njene duševne lastnosti. Marsikdaj pride vsled tega mož v resnične neprijetnosti, do obupnosti preklinja taka svojstva žene, ali prav on, glava stvarstva, ima največ teh nagnjenj na svoji vesti.
Vse današnje družabne in spolske razmere silijo ženo k poroki, zato je povsem naravno, da so ženitovanjski in zakonski pogovori glavni del njenih pogovorov in stremljenj. Telesno slabša, vsled navad in postav možu podvržena, dobi ženska glavno orodje proti moškemu v svojem jeziku. Seveda, tega orožja se tudi poslužuje. Nekako tako je nadalje z njenim nesmiselnim lepotičenjem in željo, vsakomur dopasti, katere slabe lastnosti najdejo čestokrat v modnih prismodarijah svoj vrhunec, kar je spravilo že toliko očetov in zakonskih mož v največje sti-
za kar jo žel največje priznanje. Gospod Julij Betteto — naš marljivi domači umetnik — je pel s svojim sonornim basom Hudovernikovo „V celici“, za kar je žel obilo pohvalo. Mešan zbor je zapel dovršeno in z najlepšim uspehom Premrlovo pesnico „Lilijo“, in krasno, pretre-sujočo odo „Nazaj v planinski raj". Programje zaključil Bendlov „Svanda dudak". Bendlova skladba je spretno koncipirana, polna življenja in ognja. Takoj po prvih taktih spoznaš, da poslušaš pristno češko, slovansko godbo. Poleg mešanega zbora in orkestra so nastopili v tej skladbi tudi solisti g. vitez Cammarota, g. J. Betteto in gdč. Šušteršič, ki so vsi v najvočjo zadovoljnost rešili svojo ne lahko ulogo. „Švanda dudak“ je bil izborno naštudiran in je takisto mojstrsko bil izveden. Želeti bi bilo, da se koncert v kratkem ponovi.
Slovensko deželno gledališče.
Že nekaj let se vršita koncem vsake sezone po dva občna zbora Dramat. društva. Na prvem se vedno konštatuje, da se vzlic skrajni štedljivosti odbora in vzlic vsemu naporu inten-dance ne more več dalje, ter se prav resno govori o tem, da naj se opera in opereta opustita ter goji le še drama ali pa naj se gledališče docela zapre. Mučni so ti občni zbori in ne vdeležuje se jih zato nihče. Potem pa so vrši zopet nekaj odborovih sej, pri katerih ugibajo odborniki dolge večere jeznomračnih obrazov, kako bi vendarle še rešili Ljubljano in slovenski narod sramote, da se je moralo zapreti edino slovensko gledališče. Živa duša ne ve sveta in nihče ne zna pomagati. Odbor si torej mora pomagati sam. In intendant in blagajnik begata po Ljubljani kakor bankeroten trgovec ter iščeta nervozna in žalostna rešilne bilke. Koliko sa-mozatajevanja jima je treba pri tem vedno in vedno ponavljajočem se beračenju, tega g. F. L. pač niti ne slutil Slednjič pa se vendarle iztakne sredstvo, ki končne katastrofe pač ne odstrani, nego jo je zavleče. Samo zavlačevanje tega neizogibnega bankerota pa se bo tudi enkrat — in sicer prav kmalu! — prenehalo, in takrat se pokaže vsa obupnost denarnega položaja pri našem ljubljanskem gledališču v jasni luči tudi takim ekonomom, kakoršnega se kaže g. F. L. „Primum vivere, deinde filosofari!“
Spričo takih razmer se je torej prisilno štedilo pri nas i glede repertoirja, i glede osobja i glede kostumov i. dr. Skratka: vegetiralo se je! Za mal denar se dobi pač le majhne igralce in slabe repertoire ozir. slabe predstave. Nobena umetnost ni, imeti krasen repertoire s samimi umetniki, kjer je denarja mnogo ali vsaj dovolj; naj večja umetnost pa je s 56.000 K vzdrževati šest mesecev operne, operetne in dramske predstave ter še šest počitniških mesecev osobju izplačevati sustentacije. Dokler ne bo imelo Dramat.
ske in zadrege. Za pojasnilo nam ni treba segati daleč. Žena je možu v prvi vrsti predmet vživanja; gospodarski in družbeno nesamostojna mora iskati v možitvi svojo oskrbova-lišče; torej je odvisna od moža, v gotovem oziru njegova last. Njeni položaj je slabši vsled dejstva, da prevladuje število žensk v obče število možkih — poglavje, o katerem hočemo še govoriti. Vsled tega neenakega razmerja raste medsebojno tekmovanje pri ženskah. To preganjanje postane tem hujše, čim več je moških, ki se (iz tega ali onega vzroka) ne poroče. Žena je torej prisiljena, da se pokaže v čim prikuplji-veji obliki, kadar gre na lov za možem!
Če premislimo, da se ponavljajo te razmere od rodu do rodu, se ne smemo čuditi, da so prihrane danes do te skrajnosti, kakor jih vidimo okrog sebe, poostrilo je te odnošaje še dejstvo, da ni bil konkurenčni boj žensk za moža morda še nikdar tako hud, kakor danes, o čemur nameravamo še obširneje razpravljati. Končno je še prisilila ženo, da mora smatrati možitev za oskrbovališče danes bolj kot kdaj prej, tudi vedno večja težkoča, služiti si svoj vsakdanji kruh s poštenim delom.
(Daljo prih.)
društvo najmanj 100.000 K podpornih dohodkov, dotlej bo moral odbor Dram. društva misliti v prvi vrsti le na „napolnitev blagajne", ker ima „v estetskem oziru“ trikrat zvezano roke. To je žalostno, celo sramotno, kaj ne? —
Vzlic tej velikanski mizeriji pa je odbor dramat. društva tudi v estetskem oziru storil vendarle več, kot bi se storilo v enakih razmerah kjerkoli drugod. Odkar imamo novo gledališko poslopje, je izkušal vsak intendant od g. g. ravnatelja G. Pirca, dr. V. Krisperja, notarja Iv. Plantana, dr. Fr. Tekavčiča, M. Hubada in Fr. Milčinskega, Jos. Prosenca, Janka Bleivveisa-Trsteniškega pa do mene nuditi občinstvu kolikor le možno najlepši, najraznovrst-nejši in najboljši repertoire z najboljšim osobjem, ki se je moglo dobiti iu plačali. V drami se je gojil vedno klasični repertoire (Shakespeare, Schiller, Lessing, Grillparzer), slovanski (Gogolj, Turgenjev, Tolstoj, Gorkij, Vrchlicky, Štolba, Bozdčch, Štroupežnicky, Tučic i. dr.) in moderni (slovan., nem., ital., franc., angleški in nordijski); v operi pa se je vprizorilo najslavnejša umetniška dela svetovnih komponistov (Auber, Bellini, Bizet, čajkovskij, Donizetti, Flotow, Franchetti, Glinka, Gounod, Halevy, Leoncavallo, Lortzing, Maillart, Mascagni, Meyerbeer, Nicolai, Offenbach, Puccini, Rossini, Smetana, Thomas, Verdi, Wagner, Weber i. dr.). Naj mi pove g. F. L. vsaj eno gledališče na svetu, ki bi imelo v enakih razmerah v estetskem oziru enako visoko-umetniški repertoire! (Med opernimi umetniki prve vrste nam manjkajo pač le še Beethoven, Mozart, Massenet, Goldmark in Rubinstein; toda tudi njih dela: „Fidelio", „Don Juan“, „Čarobna piščalka“, „Sabska kraljica“ in „Demon" sem že pripravljal ter leže deloma tudi že docela pripravljena v gledališkem arhivu. Uprizore se torej lahko še letos!).
In g. F. L. piše, da se „v estetskem oziru ni podajalo nič druzega“, kakor to, kar bi „zabavalo dolgočasne ljudi“! — — Kaj se pa podaja danes in kaj se more podajati v bodoče?! ------In kaj se podaja drugod? — —
Gosp. F. L. pa se je v svoji strokovnjaški objektivnosti obregnil še specijalno ob mene ter me je ponižal (?) takole „ . . . Daleč za visokim (??) ciljem stojimo mi Slovenci . . . Prednjačilo je ljubljansko, ki je zašlo pod nesrečno Gove-karjevo ero— in kriv ni samo Govekar! — na najnižjo duševno stopnjo, ki je bila ob času mogoča . . .“ Reči bi moral, da so ti stavki arogantna impertinenca, ako bi ne vedel, da so zopet le izliv „sive teorije“ in skrajnega nepoznanja dejstev!
V „nesrečni“ moji eri so se uprizorila sledeča za Slovence nova operna dela: „Aida“, „Alessandro Stradella“, „Asrael“, „Brivec seviljski“ (pojo ga pravkar na dunaj. dvorni operi), „Leteči Holandec“, Lohengrin“, „Židovka“, „Marta“, „Stara pesem“, „Mignon“, „Othello“, „Nema iz Portici“, „Tell“, „Car in tesar“, „Onje-gin“, „Pikova dama“, „Mara“, „Tosca“, „Glumači“, „Poljski žid", „Hugenoti", „Bohčme“, „Hoffmanove pripovesti", „Biseri“ ter „Ruslan in Ljudmila“ . . . Koliko oper starejšega reper-toirja smo dali uprizoriti nanovo še poleg teh opernih novitet, ne bom navajal, ker že navedena imena dokazujejo, da je stal operni repertoire v „moji eri“ na naj višjem umetniškem nivou.
Na dramskem polju pa se je moglo storiti še več, saj smo imeli v vsaki sezoni vsaj 20 novitet, torej tekom moje „ere“ vsaj 120 novih dram iz malone vseh evropskih jezikov. Uprizarjali smo opetovano dela Shakespearja, Schillerja, Lessinga, Anzengruberja, Raimunda, Ibsena, Gogolja, Tolstega, Turgenjeva, Gorkega, Wildea, Halbea, Sudermanna, Hauptmanna, D’ Anun-zia, V. Huga, Sardoua, Bissona, raznih čeških, poljskih in hrvatskih novejših in starejših avtorjev in še sledeča izvirna slovenska dela: „Za pravdo in srce“, „Sin“, „Deseti brat“, „Divji lovec“, „Izmajlov“, „Jakob Ruda“ (Iv. Cankarja), „Brat Sokol“, „Učenjak“, „Legijonarji*, „Kralj na Betajnovi“ (Iv. Cankarja), „Ljubislava“ (E. Kristana), „Cigani“, „Krpan", „Testament“ in »Egoizem“. Dram starega repertoirja pa smo ponovili vsaj 150.
Dasi je delovanje na dramskem polju zaradi jezikovnega konglomerata med našim igralskim osobjem sila težavno, je torej vendarle naša drama za moje dobe storila čim največ; dosezali smo najvišje število novitet, najvišje dohodke ter smo stali glede repertoirja na tisti višini, ki jo je bilo spričo denarnih sredstev in igralskega materijala sploh možno doseči . . . Gosp. F. L. morda še no ve, da je odvisen nivo gledaliških predstav no le od repertoirja, nego tudi od igralcev in od zunanje opreme. S slabimi igralci in brez opreme najboljših umotvorov sploh ni možno dostojno uprizoriti, in vsakemu intendantu se smili pisatelj, ki ga mora izročiti skrajnje nesposobnemu ensemblu. Iz usmiljenja in spoštovanja pa, če le možno, sploh rajši ne izroča umotvorov ne-dostatnemu osobju. Tako se je zgodilo tudi v moji „eri“, da je moralo čakati marsikatero umetniško delo lota in leta ter še čaka danes v arhivu, ker ga nismo hoteli ubiti z nedostatno opremo ali s slabim personalom (n. pr. „Julij Caesar“, „Macbeth", „Tell", „Antigona“, „Faust“, (čaka že dve leti) i. dr.). Gosp. F. L. naj le prečita ropertoirje zadnjih petih, šestih let, pa bo videl, kakšni so bili moji dramaturški načrti! Kaj vse sva nameravala z g. dr. Tekavčičem uprizoriti, a kolikokrat sva morala resig-nirati zaradi denarja, igralcev in zaradi publike! Toda mirno in prijetno zavest imam, da sem vsa leta kot tajnik, dramaturg in kot intendant storil vso, kar se je spričo sredstev in razmer sploh dalo storiti. In storilo se je vzlic vsemu mnogo! Da se odborovi in moji ideali niso docela uresničili, boli pač mene najbolj! Toda zgodilo se je in se bodo tako tudi drugim. Naj le poskusijo dejansko uresničiti svoje načrte! Naj le vstopijo kot člani in delavni odborniki v društvo! Le iz daljave brez najmanjše žrtve streljati na odbor, to zna pač vsakdo pri nas.
(Daljo prih.)
/ ______________
Turina—
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje kažnjivo.
Edino praVi je le
Thiernj-jev balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—.
nierry-jev» nlilolijskii mazilo
za vse še tako zastarano rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.60.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domadi sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni.
Naročila je nasloviti na
Maiv 1. MiTji v Pregradi pri logaški Slali.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
jlTH DIEN
Allein echter Balsam
aus der Sr.hutzensel-Apnthek! des
A.Tbicrryin Pregrada
hei Rohüsch-Sauerbrunn.
PFAFF šivalni stroji
so najbolji!
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče 1 Glavni zastopnik
Fr. Tschinkel
Ljubljana » Kočevje
;5i|i Mestni trg 9. v gradu.
ii'	52
-00“
oo
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
Inttner« Sjnbtjana
jftestui trg nasproti rotovža, preje v Kranju
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
~ švicarskih ur =r:
brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najni/.jih cenah.
daje moje blago res fino in dobro,
»» saUra.CSAp je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim
pošlje zastonj
, zahtevajte veliki novi cenik, ki se
in poštnine prosto. 26-38
P®" Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 lot, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR štev. 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi In gosti, odstranja jirali in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naroča naj se
samo od mene pod naslovom
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
:: Mf ARBiNEtto»! n
“	piani so neprekosljivi! ■■■
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električni. Prodaja se tudi na ohroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Uglaševanja in poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.

ödlikoüana
v Parizu t častnim križcem, diplome in zlato medaljo.
patentirana n 30 državah

Äuzetr. ISduitzmarke
Streha prihodnjosti!
i/. portland-cementa in peska
Praktična !	L e pa a !
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.
Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9 G0, boljše vrsto K 12'—, belo puhasto naskubljeno K 18'— K 24'—, snežnobelo puhasto na-kubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsei, Lobes 369, P. Plzen, Češko
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preobiagodarjonju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskrotno proti 90 v. v avstr, poštn ih znamkah p.A. Kaupa, Berlin S.W. 296 Lindenstrasse. 50.
£e „Zvezdna“ cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je pravi slovenski izdelek!
IBEBS
Pozor gospodje in mladeniči Z
V svoji lekarniški praksi, ki je izvršujem že več nogo 30 let, se mi jo posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo ko/.no bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom
1
1	v*
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
Oglej*6 s' --- nnliprlßlcllik etrnion slamoreznic, čistilnic,
največjo zalogo	jllUJCv, mlatilnic, gepclnov in
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI --------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti K rižanske cerkve.
i
i
Ravnotam zamoreto kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
Ustanovljeno leta 1832.
m
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po tinosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
j^dolf Hauptmann
v jLjubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Arneža,
---- laka in steklarskega kleja. -
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
0
a
p
u.
p
5
P
0
o*
3
0
llustrovani ceniki dobe sc brezplačno.
\3
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Müller
visiotržec v Ooraižalah
------- (Kranjsko).---
saassssRSssasBSSRSsssssa
Priporočajte povsod „Naš List“
Ustanovljeno 1.1870.	Lastnik Fr. Benque.
Seb. Unterhuber
Tovarna cementa v Weissenbachu. —- Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna
v Beljaku, Schulstrasse 21
Fllljalka: v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 73
nasproti topničarske vojašnico.
_____ (Telefon št. 273.) -
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike i. t. d. Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preprosto in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikili, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romanceineut iz Wei-ssenbacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
Najcen.in najhitrejša vožnjav Ameriko je s parniki ,SeveronemškegaLloyda‘
iz Bremna v New York
s cesarskimi hrzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem <1. Grosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozno listke za parnike gori uavodonoga parobrodnega društva kakor tudi listke za
vse proge ameriških železnic dobite v LJUBINJ A.IVI edino le pri
Sdoardn Tavčarju,
Kolodvorske ulice št. 35
nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelua in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Caiifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi našo društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki proko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singapore v Avstralijo itd.
■-Ü
o
O
•-t
ÖO
<rt>
£2.
<r>