TRGOVSK E.IST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo : letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO xin. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 30. avgusta 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 101. Pred otvoritvijo jesenske prireditve Ljubljan-1 1 • VID. Kongres gospodarskih zbornic. Povabljeni bodo predsednik vlade in ministri gospodarskih resorov. Premogovna kriza v Jugoslaviji. Jutri se bo otvorila velika gozdarsko-lovska razstava. Stojimo tik pred veliko gokpodar-sko in kulturno manifestacijo. V nedeljo dopoldne se bo otvorila v prostorih ljubljanskega velesejma pod pokrovitelstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. prva gozdarsko-lovska razstava. Slovesni otvoritvi bo prisostvovali v imenu kr. vlade g. minister za šume in rudnike dr. Anton Korošec. Nad leto dni so naši šumarji in lovci z največjo požrtvovalnostjo pripravljali veliko delo, ki bo v ponos cele-lu narodu. Je to prva prireditev te vrste v naši državi kakor po svoji sistematično izvedeni organizaciji, tako po stilu, po obsegu in še bolj po eminentnem pomenu, ki ga bo imela ta prireditev za afirmacijo naše trdne volje, naše žilavosti in moči, ki jih črpa naša država iz bogatih svojih naravnih zakladov. Naloga pripravljalnega odbora ni bila lahka. Milijon težav in neprijetnosti je bilo premagati. Zbiranje ma-terijala, uvrščanje po najrazličnejših vidikih, pridobivanje razstavljalcev, vse to je pri nas združeno z neverjetnimi težavami. Samo kdor je sodeloval pri trdem delu, zna pravilno ceniti trud, ki je za priprave takih manifestacij potreben. (Pogledali smo si že danes sejmske prostore. Kakor da bi se nahajali sredi velikega mravljišča. Brez vsakega hrupa in šuma. Tiho,, kakoT da bi izgubili dar govora, so naši lovci in gozdarji pri delu. Z mrzlično hitrostjo se urejujejo še zadnji kotički. Daši zatrjujejo vsakemu, da manjka še mnogo, predstavlja razstava v celoti že danes nekaj izrednega. Slike, ki ti jih nudijo posamezni oddelki, ti bodo ostale neizbrisno v spominu. Delavci naj bodo ponosni, njih trud ni bil zaman. Ustvarili so delo, ki je v resnici v ponos celi državi. Poleg gozdarjev in lovcev so marljivo pri delu naši lesni industrijci, trgovci in obrtniki. Bilo bi jih lahko več, toda nič za to. Potrudili so se malo več kot bi bilo sicer potrebno, pa jim je v resnici uspelo z najrazličnejšimi vrsti lesa, z najrazličnejšimi lesnimi izdelki, vzorci, slikami in grafikoni prirediti razstavo, ki bo nudila točno sliko o bogastvu, ki ga črpamo, odnosno bi ga lahko črpali iz naših gozdov. Take revije pri nas še nismo videli in so s tem vse tvrdke, ki sode-lujejo, zaslužile veliko priznanje. Prepričani smo, da poleg velikega moralnega uspeha ne bo izostal tudi gmotni. Gospodarska in lovska razstava tvorita središče letošnjih jesenskih prireditev. Poleg te razstave bo v ve-lesejmskih prostorih tudi misijonska razstava, interesantna prireditev odlične kulturne vrednosti, ki si jo bo moiral vsak ogledati. Prirejena bo tudi razstava lovskih psov, higijenska razstava in razstava našega Zoo. Prepričani smo, da bo tvorila jesenska prireditev v celoti lep in vreden zaključek desetletnice našega velesejma, želimo k otvoritvi vse najboljše. /Požrtvovalnim prirediteljem naše iskrene čestitke in topla zahvala. V sredo 27. t. m. popoldne so imeli sklicatelji VIII. rednega kongresa gospodarskih zbornic in organizacij svojo sejo. Na seji so' bili sprejeti poslednji sklepi glede dela kongresa. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se kongres vrši v svečani dvorani stare univerze dne 13. in 14. septembra. Sprejet je bil tudi podrobni program dela za kongres. Prvi dan kongresa, to je 13. septembra se sestane ob 930 plenum kongresa. Po otvoritvi se bo vršila volitev sekcije za prece-no izvoza. Takoj nato bo podal svoj referat predsednik beograjske trgovske zbornice Miljutin Stanojevič. Referatu bo takoj sledila diskusija. Ob 15. uri ©e začne delo sekcije za pre-oeno izvoza. Ob 16-30 se sestane ponovno plenum, da čuje referat Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in izvozniškega društva v Beogradu. Referatoma sledi zopet di- Eno leto Privil. Agrarne banke. Predsednik banke dr. Šuster javlja, da so bila od oktobra 1929 do konca julija 1930 dovoljena sledeča posojila — banka se je konstituirala v avgustu 1929, iorej pred enim letom —: Število Svota Dežela posojil posojil Srbija 1519 51,901.500 Južna Srbija 54 2,587.000 Črnagora 584 3,110.000 Bosna-Hercegovina 1735 35,186.000 Vojvodina in Srem 2380 160,360.000 Hrvaška-Slavonija 923 25,844.000 Dalmacija 734 17,034.000 Slovenija 10 323.000 Vidimo, da je dala banka največ denarja v Vojvodino in Srem, prav malo v Slovenijo, da so posojila v Črnogoro izredno nizka, v Južno Srbijo dosti višja i. t. d. LIKVIDNOST DENARJA V ŠVICI. V Švici je trajno močna ponudba denarja dovedla do nadaljnjega znižanja obrestnih mer. Zasebna obrestna mera za domače menice je bila znižana na 1 % %; tudi za inozemske menice so se v zadnjem času izvedle že transakcije pod običajno 2-odslotno obrestno mero. Hipotekarne banke so znižale obrestno mero za nove vloge na blagajniške obligacije od 4'A na 4%%. Obilica denarja pride do izraza tudi v že napovedanem 4-odstotnem državnem konverzijskem posojilu; imenuje se emisijski tečaj 996%. Eksport kapitala iz Švice je pa vsled gospodarske krize inozemstva slejkoprej brez posebnega pomena. Po zadnjem izkazu Švicarske Narodne banke je obtok bankovcev krit z • zlatom in zlatimi devizami s 104-57 odstotki (lani ob istem času 836%), z zlatom samim s 6774% (58-41). PRIDELEK IN EKSPORT JUGOSLOV. TOBAKA. Pridelek tobaka v Jugoslaviji je znašal leta 1925 93 milijonov kg, I. 1926 14-8, 1. 1927 6-9, I. 1928 67 in 1. 1929 154 milijonov kilogramov. Izvoženih je bilo leta 1925 1,461.000 kg, 1. 1926 4,334.816 kg, I. 1927 1,479.710 kg, leta 1928 2,800.697 kg in 1. 1929 3,750.904 kg. Glavna odjemalca sta Češkoslovaška in Poljska. Glej tudi drugo notico. skusija. 14. septembra ob 9. se zopet sestane plenum. Na dnevnem redu so referati osješke in zagrebške zbornice za trgovino obrt in industrije, centrale industrijskih korporacij v Beogradu in Zveze industrijcev v Ljubljani. Po diskusiji teh referatov bo izvoljen odbor za redakcijo in sprejetje resolucije kongresa. Ob 15. uri se začne delo tega odbora. Ob 17. uri se sestane ponovno plenum, kjer bo sekcija za preceno izvoza podala svoje poročilo. Na podlagi poročila te sekcije bo sklenjena tudi resolucija, nakar bo kongres zaključil svoje delo. Sklicatelji 8. kongresa gospodarskih zbornic in organizacij so na ta kongres povabili predsednika ministrskega sveta generala Petra živko-viča, ministre vseh gospodarskih resorjev ter vse ostale državne in samoupravne zainteresirane ustanove. PRISTOJNOST ŠVEDSKIH KONZULATOV V JUGOSLAVIJI. Švedska vlada je obvestila zunanje ministrstvo v Beogradu, da je glede na novo jugoslovansko upravno razdelitev pristojnost švedskih zastopstev v Jugoslaviji takole na novo uredila: 1. Konzulat v Zagreb je pristojen za banovine Drave, Save in Primorje; 2. konzulat v Skoplju za Moravo in Vardar; 3. konzulat v Sarajevu za Drino, Vrbas in Zeto. Drugo opravlja generalni konzulat v Beogradu. * * * POSPEŠEVANJE DOMAČEGA ČEBELARSTVA. V ministrstvu za kmetijstvo je bi! rs-anovljen, kakor znano, zavod za proučevanje bolezni čebel. Da bi zavod mogel čim uspešnejše delovati, mu je ministrstvo dovolilo kredit v znesku 120.000 Din. S tem denarjem si bo zavod nabavil potrebno notranjo opremo, kemikalije in desinfektorje, kakor tudi vzorno urejen čebelnjak. Šef vzornega čebelnjaka bo vseučiliški profesor Konjev. * * * INOZEMSKI KAPITAL ZA CESTNE GRADBE. Banska uprava v Novem Sadu se pogajal že dalj časa z neko bančno skupino glede zgradbe cest v Donavski banovini. Neka francoska finančna skupina je ponudila banovini posojilo za gradbo cest. Te dni je dobila banovina enako ponudbo od neke dunajske tvrdke in jo je brzojavno obvestila, da ponudbo sprejme. Za poskušnjo bodo zgradili najprvo cesto med Novim Sadom in Futokom v dolžini 5 km. m * * NAŠE GROZDJE IN POLJSKA. Poljska vlada je dovolila Jugoslaviji uvozni kontingent 250.000 kg grozdja, Bolgariji pa 500.000 kg. Grozdje v Poljsko uvažata tudi Ogrska in Rumunija. Pošiljkam na poljske importerje se mora priložiti spričevalo, odkod je grozdje. Uvozna carina do 1. sept. t. I. znaša 80 zlotov za met. stot in 10% za carinsko manipulacijo, po 1. sept. pa 45 zlotov in 10 odstotkov. * * * Tarifnemu odboru sta poslali Zveza: premogovnikov in Zveza rudarskih podjetnikov sledečo vlogo: V tekočem letu preživlja domača premogovna industrija težko krizo, ki. jo moremo označiti kot posledico a) izredno mile zime 1929/30, b) svetovne premogovne krize, c) padanja surovinskih cen vobče, d) splošne gospodarske krize, e) dumpinga, zlasti angleškega in ruskega, f) velikih zalog premoga, n. pr. v Nemčiji 8 mil. ton, v Poljski 3-2 mil. ton itd., g) zgrešene tarifne politike, na katero se je že opetovano opozarjalo. Posledice premogovne krize so: Uvoz premoga raste stalno, veliko hitreje kot vsa poraba t Jugoslaviji, in domača produkcija pada. Vsled posebnih razmer je inozemski premog faktično na boljšem: iz Ogrskega pride premog v Jugoslavijo na kratke razdalje, po ceni, v prvi vrsti po vodni poti, kar že čuti železniška direkcija v Subotici vsled zmanjšanega prometa; premog iz domačih kotlin mora večkrat^ napraviti pot 400 do 700 km. Angleški premog pride preko naših pristanišč brez carine k nam in konkuria zlasti dalmatinskemu (Sive-rič in Velušič), bosansko-hercegov-skemu in slovenskemu premogu. V interesu domače premogovne industrije, železnic samih in splošnega gospodarstva (predlagata) obe zvezi: I. Preklic 20-odstotnega zvišanja premogovne transportne tarife Vzroki: cena premoga pada neprestano in ne prenese vsled zmanjšane vredno-si nobene takšne obremenitve več. a bf)!‘bo proti inozemskemu premogu so potrebne ugodnejše tarife, zlasti prot, onemu premogu, ki pride po kratki poti ali pa po vodni cesti. II. Uvedba pozicije št 30 namesto sedanje št. 33 za postaje ob vodi (rekah, prekopih, morju, za postaje, navedene v izjemni tarifi Ic. III. Poostritev pogojev po izjemni tarifo la; črtanje plinarn. Vzroki: plinarne morejo sedaj po novih iskust-vih delati tudi z domačim premogom, seveda pa ne smejo biti zgrajene na temelju inozemskega premoga. IV. Zabranitev reekspedicij od postaj, navedenih v izjemni tarifi la, v prvi vrsti od obvodnih postaj. Vzrok: la tarifa se zelo zlorablja; inozemski premog, ki pride n. pr. po morju, se instradira do gotove postaje, brniš. itd. in se potem reekspedira. . x nekaterih premogovnikih je domača produkcija popolnoma ustavljena, v drugih je močno omejena in se dela samo 3 do 5 dni na teden. Številni rudarji ne dobijo nobenega dela P se izseljujejo v Francijo, Nemčijo in Holandijo, kjer se obvežejo, da bodo ostali najmanj eno leto. Ta kvalificirana delovna moč je za našo deželo, ki jo najbolj potrebuje, pač trajno izgubljena. V istem času raste uvoz premoga v Jugoslavijo. V prvem polletju sledečih let je bilo uvoženega premoga ton dinarjev 1927 187.564 78,500.000 1A28 235.815 86 300.000 1929 258.067 93,000.000 1930 296.660 105,600.000 Prav tako progresiven je celoletni prirastek: Tečaj 29. avgusta 1930. Povpia- ševanje Din Ponudbe Din MV1ZB: ▲aMtardoin 1 h. gokL . . Borita IM TlmaM 1 helfi 13-450 22-71 13-480 7.8795 9-8985 1097-40 7-9705 274-90 56-255 221 79 BadbnpaiU 1 P*n*« . . Mii 100 ftr 9-8H85 1094-40 274-10 M« too fr .... . Pr*f* 100 kroo T*vt 100 U* 166-95 294-15 167-75 296-15 ton dinarjev 1927 449.206 165,298.000 1928 531.126 190,367.000 1929 663.993 227,199.000 Letos raste uvoz, kot omenjeno, še hitreje kakor v drugih letih, dočim domača produkcija močno pada. Ni smotreno, da se sanirajo dohodki (železnic ob prvotnih sredstvih dela lin življenjskega standarda, ker je tukaj tonaža največja. Zasebne železnice n. pr. prevažajo premog pogosto pod svojo režijo, da dvignejo produkcijo in da pozneje deficit izenačijo z visoko voznino za predmete višje vrednosti, kojih izdelavo je omogočil ceneni premogovni transport. Opozarjajoč na preinogovno-indu-strijsko zaščitno politiko drugih držav prosita zvezi ponovno nujno za sprejem njiju predlogov. PREKOMORSKE TRANSPORTE POSREDUJMO SAMO POTOM DOMAČIH TVRDK! Pomorski agent Ante Topič na Su-šaku se je obrnil na Ministrstvo pro-mela in na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine s prošnjo, da ga priporočita pri domačih izvoznikih za prevoz blaga, namenjenega za izvoz preko Sredozemskega morja v kraje severne Evrope in Anglije. Znano je, da se največji del tonaže, ki služi prevozu našega blaga v inozemstvo, krije ; potom inozemskih pomorskih agentov. I Prevoz se vrši na inozemskih ladjah, j kar je vsekakor v škodo našemu nacio- j nalnemu gospodarstvu. Potrebno je, do i se naši izvozniki poslužujejo domačih J pomorskih agentov, da se na ta način da našemu pomorskemu posredništvu možnost uspešnejšega razvoja. Tvrdka Topič je obenem lastnica velikih parnikov in zato se ta tvrdka, ki je znana kot ena najbolj kulantnih podjetij, najtopleje priporoča vsem našim izvoznikom. S tem, da zaposlite domače pomorsko podjetje, boste pomagali akciji, da se naša zastava čim bolj afirmira in uveljavi v inozemstvu. »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« štev. 21, z dne 28. avgusta 1930 ima sledečo vsebino Zakon o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo. — Zakon o konvenciji o vzdrževanju in obnavljanju mejnih kamnov, malih piramid in zna-kov-količkov na jugoslovansko-alban-ski meji. — Naredba povodom izpremembe v pristojnosti in administraciji pri izvajanju agrarne reforme. — Uredba o delokrogu veterinarskega delegata pri kraljevskem poslaništvu na Dunaju. — Izpremembe in dopolnitve uredbe o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh z ustavo usvojenih kon-fesij. — Pravilnik o terenskem delu tehniških uradnikov in uslužbencev ministrstva za gradnje in njegove zunanje službe. — Pravilnik za vzdrževanje katastra. — Pravilnik o izvrševanju zakona o sodnih taksah. - Pravilnik o teži in čistini zlatega denarja za nakit. — Razpis o uvoznem carinjenju motornih in ročnih škropilnic za škropljenje drevja. — Ukinitev specialnih doklad uradnikom državnih prometnih ustanov. -» Ukinitev specialnih doklad iz odločbe ministrskega sveta 42.300/24 in posebnih doklad na plačo iz pravilnika D. R. št. 87.000/26. - Pojasnilo o mestnih ulicah. — Razne objave iz »Službenih novin«. (A. Odločbe državnega sveta. B. Osebne izpremembe i. dr.) SAuUmt^u l»ona Jugoslovansko gospodarsko pismo. Dr. H. piše iz Zagreba »N. V. Tag-blatt«-u sledeče poročilo o gospodarskem položaju Jugoslavije: Trajen kupčijski zastoj, padanje nakupne moči širokih slojev prebivalstva in predvsem 'do skrajnosti stisnjeni denarni trg dajejo gospodarstvu svoje znake. Depresija pa, ki svoje najgloblje točke še ni dosegla, se ne kaže tako očitno kot v deželah z močneje razvito industrijo, kar se vidi tudi iz močno padajočih konkurznih številk Jugoslavije v primeri s sosednimi državami. Število konurzov v prvi letošnji polovici je s 443 za 257 ali 36-7 % manjše kot v prvi lanski polovici s 700. Značilno je, da v ju-goslov. lesni industriji, ki predstavlja 26 do 31 lodstotkov vsega jgsl. eksporta, kljub trajni krizi cen in prodaje doslej ni bilo še nobene insol-vence. Tudi ostale industrije kažejo s prav majhnimi izjemami (mlinska industrija) razmeroma ugodno lice. To velja o kemični, rudarski (premog, železo, baker, svinec in boksit) 'in o tekstilni industriji, v kateri ustanavlja inozemski kapital še zmeraj nova podjetja. Sladkorna industrija je mogla 'izkazati celo rekordne dobičke in plovbna podjetja so kljub ostremu padcu voznine prav ugodno zaključila, kot na primer Dubrovniška plovbna družba (prej »Ragusea«), ki je imela 15 mil. Din čistega dobička proti 7 milijonom v letu prej. Industrija je bila že pred nekaj leti vsled radikalne deflacije prisiljena, da se je prikrojila za najnujnejšo kreditno kritje, in je ostalo zato precej nedotaknjena od težkih kriz mednarodnega denarnega trga v zadnjih dveh letih. Pač pa je nadalnja izgradba zastala, ker so se velike banke odtegnile financiranju industrije in so se oprijele zmeraj bolj pravih bančnih poslov. Po trajni denarni stiski povzročeni počasnejši razvoj 'industrije je pa zato na drugi strani zajamčil neko gotovo stabilnost, in je tako vsled agrarne krize itak oslabljenemu gospodarstvu bilo prihranjeno globoko pretresenje. Vsled stalnega padanja žitnih cen povzročena agrarna kriza ima pa v Jugoslaviji tudi še druge vzroke. Predvsem še dolgo ni premagana reakcija agrarne reforme, ki ni bila izvedena zmeraj po gospodarskih vidikih in j>o fiksnem načrtu; učinki agrarne reforme so zadobili vsled pomanjkanja agrarnokreditnih lin eks-portnih organizacij šele po stabilizaciji dinarja posebno kočljive oblike. V zadnjem letu se je veliko popravilo z ustanovitvijo Agrarne banke (delniška glavnica 700 mil. din.) in z ustanovitvijo Privil, d. d. z.a izvoz agrarnih produktov; dalje so z vrsto deloma legislativnih deloma agmini-strativnih odredb osnovali za poljedelstvo razne olajšave. Učinkovitost vseh teh prizadevanj naj se bistveno dvigne z novimi poti v trgovski politiki; in tako je prišlo do znane akcije zunanjega ministra dr. Marinkoviča, o kateri se je v zadnjih živahno razpravljalo. Tozadevna pogajanja med Jugoslavijo in Rumunijo v Bukarešti in Si-naji so se tolmačila večkrat v smislu fronte agrarnih držav — agrarnega bloga — proti industrijskim državam; kakor pa dokazuje končni zaključek, je šlo v bistvu samo za to, da se ustvarijo temelji za trgovsko pogodbo med Jugoslavijo in Rumunijo ter da se dobijo smernice, ki naj zagotovijo učinkovitejšo zaščito agrarnih interesov pri industrijskih državah, ki so odjemalke žita. Provizorični dogovor, ki je bil sklenjen v Bukarešti z veljavnostjo od 1. sept. dalje in ki ostane v veljavi do konca tekočega leta, vsebuje nekakšen >mo-dus vivendi«, urejujoč trgovske od-nošaje med obema državama, in tvori okvir, v katerem naj se vrši specialno delo za pravo trgovsko pogodbo. Rumunija in Jugoslavija bosta vzpostavili najprvo stike s Češkoslovaško, pozneje tudi z drugimi industrijskimi državami, da bosta mogli prodati določene kontingente svojih produktov. Domneva se, da napovedani cilj carinske unije z Rumunijo ni kar nič tako resno mišljen in da gre pravzaprav za sunek Jugoslavije proti Češkoslovaški, ki še zmeraj nima trgovske pogodbe z Jugoslavijo, čeprav dobiva Jugoslavija večino blaga od nje. Zdi se, da se je nevarnost agrarne krize za obdonavske dežele zmanjšala, ker bo letina v Zedinjenih državah in v Kanadi najbrž zaostala za pričakovanjem, čeprav so bila prva poročila močno pretirana. Po uradnih cenitvah bo letošnji pridelek v Jugoslaviji, primerjan z lanskim in s povprečnostjo let 1925—1929, sledeči (v milijonih met. stotov): 1925-1929 1929 1930 Pšenica 22-0 25-8 24-2 Ječmen 3-7 4-1 4-1 Rž 1-8 2-2 2’4 Oves 3’4 3-5 3-4 I s Pri tem je treba upoštevati, da bo kvaliteta letos najbrž boljša kot je bila manska, da bo torej manko v kvantiteti več ali manj izenačen. Trgovska bilanca prvega polletja, ki je razočarala upanje, stavljeno po izbornem pšeničnem pridelku v izvoz žita, zaključuje z majhnim pasi-vom 116 mil. din., pri čemer je uvoz za ca 200 milijonov Din manjiš kot v prvi lanski polovici. Glavne postavke izvoza so bile les, baker, jajca in žito, dočim izvez živine, posebno še izvoz prašičev, od leta 1925 dalje stalno pada. Omembe vredno je, da je izovz bakra kljub svetovnotržnii baisse nadalje narasel in da je dosegel izvoz ja-,|ec presenetljivo visoko številko. Na dvigajoči se krivulji se nahajajo tudi cement, konoplja in opij, na padajoči pa hmelj, konji in posebno občutno prašiči; to pa zato, ker se Avstrija, dosedanji glavni kupec, deloma sama zalaga, deloma se pa krije z drugim uvozom. Uvoz tekstili jje izkazal vrednost 1158 milijonov dinarjev ali 33 odstotkov vsega uvoza (lani v prvem polletju 1172 milijonov). Pridenemo še pregled trgovske bilance v prvem polletju sledečih let (v milijonih dinarjev): Izvoz Uvoz Pasivnost 1927 3006 3374 368 1928 2687 3802 1115 1929 2990 3679 689 1930 3362 3478 116 Letošnja bilanca prvega polletja izkazuje največji izvoz v zadnjih štirih letih, dalje razen leta 1927 najmanjši uvoz in iz teh dveh faktorjev izvirajočo najmanjšo pasivnost. Prim. zlasti letošnjo bilanco z bilanco 1928. ffinudbejoupokuaiiia Tvrdka Lazar M. Lazarevič, Novi Sad, Pašičeva ul. broj 30, želi stopiti v stik s tukajšnjim tvornicami usnja in tvor-nicami lepenke. Tvrdka Siegmund Mandl & Sohn Ba-den, Schvveiz, želi stopili v stik s tukajšnjimi solidnimi izvozniki jabolk. Za nakup fižola se zanima tvrdka Silvio Fantuzzi, Trst, Torre Bianca 15. mah oEUittafl Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse učne gospodarje, da se vršijo ponavljalni izpiti na gremijalni šoli v sredo dne 3. septembra t. 1. popoldne od 2.-6. ure. Vpisovanje v I. letnik se vrši v četrtek in petek dne 4. in 5. septembra 1. 1. od 8. —12. in od 2.-6. ure v gremijalni pisarni. Za II. in III. letnik se vrši vpisovanje v torek dne 9.' septembra, kakor tudi sprejemni in drugi izpiti vsakokrat od 2.-4. ure popoldne. Pričetek šolskega leta se bo objavil na šolski deski na Ledini in v palači Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici, kakor tudi v dnevnem časopisju. Vsak vajenec I. letnika prinese k vpisovanju 500 Din šolnine in 100 Din vpisnine. Vajenci ostalih letnikov pa 500 Din šolnine. — Šolski odbor gremija trgovcev. Jugoslavija sc udeležuje agrarne konference v Varšavi kot opazovalec; tako delajo Amerikanci in po njih zgledu tudi že drugi. 0 beograjskem občinskem posojilu je občinski svet še enkrat sklepal in je sklenil najeti 125 mil. dinarjev; po 25 milijonov bosta dali drž. Hipotgkarna banka in Poštna hranilnica po 8 odstotkov, 75 milijonov pa beograjske zasebne banke po 9 odstotkov. Pridelek sliv v znanem slivnom okraju Brčko je letos zaostal za lanskim pridelkom. Vseeno so pa izvozili v zadnjih dveh tednih v inozemstvo 150 vagonov. Cena bruto za neto se je gibala do treh dinarjev, v zadnjem času so plačali tudi samo Din 2-80. Dovoz traja dalje. Železna produkcija Ogrske je bila v prvem letošnjem polletju skoraj za 30 odstotkov manjša kot lani v istih mesecih, 1,300.000 metrskih stotov proti 1,840.000 stotom. Še bolj je padla produkcija jekla, od 1,710.000 na 993.000 stotov. Radio-Corporation of America priobčuje polletni zaključek, v katerem se jasno zrcali konjunkturno padanje v Ameriki. Čisti dobiček družbe je padel na eno desetino v primeri z lanskim letom, od 5 mil. dol. na 506.000 dol. Število brezposelnih v U. S. A. je cenjeno na ca. 6,500.000! Ker štejejo po zadnjem ljudskem štetju U. S. A. 122 milijonov 728.000 prebivalcev, je število brezposelnih ca 5‘3% vsega prebivalstva. Temeljno ceno cinkove pločevine je nemška zadevna zveza v Berlinu zvišala za 50 pfenigov pri 100 kg. Indeks veletržnih cen v Avstriji je padel v juliju od 120 na 119-3, indeks malotržnih cen od 146-1 na 145-4, indeks življenskih stroškov od 113-1 na 112-4. Mednarodni kongres za statistiko se bo vršil 15. septembra v Tokio na Japonskem. « Pogajanja o novih trgovskih pogodbah so pričele U. S. A. s 25 državami glede na novi svetovni gospodarski položaj. Da se zniža število brezposelnih v Nemčiji, je razpisala Državna železnica za 350 milijonov mark več javnih del kot je bilo prvotno nameravano. Pri teh delih bo zaposlenih 220.000 brezposelnih. 0 bolgarskem posojilu v znesku štirih milijard lejev beremo, da bi ga porabili za financiranje gospodarskih reform, investicij in zgradb. Posojilo bi dala Banka za mednarodna plačila. Cena bombaža je na trgu v Londonu zopet padla. Na ameriškem posojilnem trgu se kažejo zopet znaki boljšanja in se trg odločno ugodneje presoja. Bilanca zunanje trgovine Ogrske v juliju je bila pasivna z 10 milijoni pengo (izvoz 60-7, uvoz 70-7); v prvem polletju je bila s 44 milijoni pengo aktivna. Z delom v celulozni tovarni v Hal-Icinu (Salzburška) hočejo prenehati za dva tedna. Tovarna more napraviti na dan 70.000 kg celuloze in 29.000 kg papirja. Vsled prodajne krize so zaloge tako narasle, da je postalo prenehanje z delom neogibno. Najvažnejše belgijske papirnice so se glede na močno odvisnost od inozemskih dobaviteljev pri nakupu surovin strnile in so ustanovile nakupovalno družbo; ker so cilji družbe zelo široko zasnovani, se bo mogla pečati tudi še z drugimi kupčijskimi zadevami kot z zadružnim nakupovanjem surovinskega in pomožnega blaga. Novi avstrijski bankovci po 1000 šilingov bodo prišli v promet najbrž proti koncu tekočega ali v začetku prihodnjega leta. Zveza cementa v Severni Nemčiji je kljub že znižanim cenam sklenila takojšnje nadaljnje znižanje, gibajoče se med 5 in 10 odstotki sedanjih cen. Tovarne linoleja v Nemčiji so znižale cene povprečno za 5 do 7 odstotkov. Porabniki tovornih avtomobilov v Nemčiji so ustanovili delovno skupnost, k čemur jih je prisilila izredna obremenitev in otežkočenje v prometovanju, kar ogroža rentabilno uporabo avtomobilov. Trajen vir dohodkov Razpečuje v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26 flAGGI jevih nudi prodaja izdelkov za juhe. Program agrarne konference v Varšavi. 28. t. m. je pričela zborovati v Varšavi agrarna konferenca srednjevrop-skih in baltiških držav. Zpstopane so tam Poljska, češkoslovaška, Romunija, Jugoslavija, Ogrska, Bolgarija, Latvija in Estonska. Finska je poslala opazovalca. Litavska vlada je udeležbo na konferenci odklonila pod pretvezo, da zasleduje konferenca politične cilje. 2e svoj čas je izrazil »Trgovski list« svoje začudenje, zakaj med udeleženci ni tudi Litva; nasprotstvo profi Poljski je pač preveliko. Najprvo bodo konferenci predložena poročila zastopnikov posameznih držav o zunanjetrgovinski bi- lanci interesiranih držav in se bo o tern vršila debata. Dalje se bo pečala konferenca z veterinarnimi vprašanji in zadevami eksporta poljedelskih produktov. Slednjič se bodo posvetovali o sredstvih in potih internacionalnega sodelovanja interesiranih držav. Pri bilancah zunanje trgovine bodo gledali zlasti na poljedelsko produkcijo. Ugotoviti hočejo, v katerih agrarnih produktih si udeležene dežele najbolj konkurirajo. Govorili bodo o racionalizaciji in centralizaciji eksporta agrarnih produktov ter o odstranitvi občutne konkurence med državami, ki te produkte eksportirajo. Dalje se bodo pečali z vprašanjem izvoznih premij. Poljska vlada zastopa mnenje, da je politika premij škodljiva. Uzorna organizacija za zaščito delavcev. Opozorila tekstilnim mojstrom. Absolvent ljubljanske delovodske šole, tekstilni mojster Franc Korber, je poslal Zvezi organiziranih tekstilnih mojstrov Beogradu na njeno zahtevo denar v namenu in s pogojem, da mu bo zveza pomagala pri iskanju zaposlitve. Zveza je sicer denar sprejela. toda od tedaj ni od nje odgovora, niti ni vrnila poslanih ji izpričeval. G. Korbar je zato prosil Zbornico T0I in Delavsko zbornico v Ljubljani za pomoč. Zbornica TOI je na svojo intervencijo prejela od industrijske centrale v Beogradu delavski list »Radničke novine«, kjer je zadeva precej pojasnjena. Ta list je že 25. julija t. 1. priobčil naslednji članek: . Kakor smo obveščeni, se je pri Delavski zbornici v Ljubljani te dni prijavil strojni! tekstilni mojster Franc Korbar in je izjavil sledeče: Obrnil sem se na »Sekcijo tekstilnih majstora« v Beogradu, katere glavni tajnik je gospod Stojan Stankovič, s prošnjo, da mi najde zaposlitev v kaki tekstilni tovarni. Zvedel sem potom oglasa v »Jugoslovanskem tekstilnem vestniku«, da vrši imenovani savez posredovanje za zaposlitev. Od tega saveza sem dobil 20. junija odgovor, s katerim se zahteva, da plačam članarino in vpisnino v iznosu 450 Din. Iznos sem poslal okoli 24. junija. Dne 7. julija sem prejel ponovno pismo, v katerem mi pravijo, da je potrebno, da ponovno pošljem 450 dinarjev, prepise izpričeval in fotografijo, da se izvrši vpis v savez in da bi se nato moglo napraviti »raspored« za službeno mesto. Korbar je poslal ponovno še 450 dinarjev, svojo sliko in izpričevala, toda od tega dne vse do danes ni od tega »društva« niti glasu, kakor je to sam v obupu izjavil pred ljubljansko zbornico. Kakor povsem izgleda, morajo biti tu vmes pošteni posli!« Kljub temu, da je bila zadeva priobčena v Beogradu že 25. julija t. 1., se na stvari ni izpremenilo ničesar. Zveza posluje še nadalje, revni mojster pa čaka zaman na odgovor! - Na svojih pismih ima gornja organizacija napis: Savez 0. R. Sekcija tekstilnih majstora — Beograd« — »Verband B. A. Sekcie Tekstil-Mei-ster — Belgrad«. Človek—.mati—dete. Negovanje zdravja je dolžnost vsakega človeka. Najvažnejši pogoj za dobro telesno in duševno delo je zdravje. Posameznik lahko za ohranitev ali prospeh svojega zdravja mnogo stori in se obvaruje pred marsikatero boleznijo. So pa nevarnosti, ki ogrožajo zdravje posameznika in pred katerimi se sam težko obvaruje: nevarnosti, katerih korenike segajo v naravni in socijalni živelj človeka. Te nevarnosti omejiti, oziroma odstraniti, je naloga javnega zdravstvenega pouka. Za obstoj in varstvo zdravja pa je potrebno, da poznamo sestav našega telesa in delovanje posameznih njegovih delov. Znati moramo telo negovati in poznati nevarnosti, ki ogrožajo naše zdravje. Higijenski zavod v Ljubljani, ki se že šesto leto trudi z javnim zdravstvenim poukom od vasi do mesta in svoje delo ter pripomočke od leta do leta izpopolnjuje, je pridobil za nekaj tednov Ljubljani II. del prekrasne razstave »Človek—mati—dete«. Razstava, vredna več milijonov, predstavlja v nepre-kosljivi in lahko umljivi obliki vse ono, kar moramo vedeti o našem telesu in njega delovanju. Razstava, ki bo otvorjena dne 31. t. m. v paviljonu »L« na ljubljanskem velesejmu, bo bogata zlasti na plastičnih ponazoritvah, preparatih, mulažah in slikah. Cela vrsta umetno sestavljenih aparatov bo predočevalo delovanje telesnih delov. 1. del te razstave je vzbudil ob letošnjem jubilejnem velesejmu splošno zanimanje in občudovanje. Kje se dobe sejemske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnje ljubljanske jesenske razstave od 31. avgusta do 9. septembra po Din 30-— prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko-prometne ustanove in večje železniške postaje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Program gozdarsko-lovske razstave od 31. avgusta do 15. septembra Gozdarska razstava nima samo namena pokazati obiskovalcem v preglednih tabelah, slikah, modelih in produkti li gozd in gozdne razmere v Jugoslaviji in posebno v Dravski banovini, ter racionalno gospodarstvo v gozdu v pogledu vzgoje, izkoriščanja in zaščite gozdov ter delovanja drugih važnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki zvezi, temveč nudila ho širšim slojem naroda tudi pouk in spoznanje velike važnosti in potrebe gozda za posameznika in za državo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vgojo, nego in zaščito gozda, kot eminentnega dela narodnega bogastva ter mu pokazala sinotreno uporabo različnih gozdnih produktov. Tudi je cilj razstave, da ustvari nove in učvrsti stare trgovske vezi, da vrši propagando za šuinarsko, t. j. največjo domačo industrijo. Vzporedno s šuinarsko bo prirejena v posebnih paviljonih tudi velika razstava pohištva ter strojev in orodja za obdelovanje lesa. Lovska razstava naj bi nazorno prikazala velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, kinologijo, industrijske panoge, ki so v zvezi z lovom. Tej bo priključena tudi prva državna razstava lovskih psov in sicer dne 31. t. m. Za časa naše jesenske razstave se vrši v Ljubljani tudi VII. mednarodni akademski misijonski kongres. Zato bo prirejena na velesejmu tudi misijonska etnološka razstava, ki bo po svojem obsegu prva te vrste v Ljubljani. Razstava bo prikazala kulture tujih dežel in narodov in tolmačila naporno misijonsko delo ter požrtvovalnost in ljubezen naše lastne domovine za misijone. Državni higijenski zavod v Ljubljani priredi v jeseni II. del znamenite higi-jenske razstave »Človek, mati, dete«, katere I. del je že ob letošnjem ljubljanskem velesejmu vzbudil tolikanj zanimanja in občudovanja. Vsem tem razstavam bo priključena tudi razstava industrijskih in obrtnih izdelkov v obče. Sejmska legitimacija (30 Din) daje pravico na polovično voznino po železnici v Ljubljano in nazaj. Kotiček za knjige. »Pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov v resoru ministrstva za promet« je izšel v založbi tiskarne »Merkur« ter se dobiva isto-tam po ceni Din 8 — za komad. — V isti založbi je izšel tudi »Zakon o pobijanju nelojalne konkurence« z objavo in navodilom ministrstva za trgovino in industrijo. Cena Din 6 —. 3J 4' \ Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo 1 Tehnično in hlgljenlčno najmo-derneje urejena Idsarna v Jugoslaviji Picam«: Ljubljana, Danajska eesla la, II. aaastr. Telefon Mr*. 2399. ** Ji jiid poročila TRG JAJEC. Zadruga za eksport jajec v St. Jurju ob juž. žel. poroča: Po zastoju je nastopilo sicer poživljenje v povpraševanju, a o kakšni hausse še ne more biti govora; obratno: v zadnjem času se je vsled nove vročine prodaja zopet poslabšala. Pri tem je tukajšnje zvišanje cene na 95 par popolnoma neutemeljeno. Trg je nezanesljiv; ni čisto izključeno, da bi mogle cene celo pasti. Kovinski irgi. Položaj na mednarodnih kovinskih trgih se je v zadnjem času komaj zboljšal. Produkcija se polagoma omejuje, a zaloge rastejo še zmeraj in pritiskajo na cene. Zato so konsumenti pri zalaganju oprezni, čeprav imajo bolj malo blaga. V Angliji je kupčija mirna. V Ameriki ne kaže konjunkturni razvoj, ki je za svetovni trg merodajen, še nobenega zboljšanja. Zlasti slaba je kupčija v avtomo-bilni in električni industriji. Prpomniti je treba, da je porabila ameriška avtomo-bilna industrija lani več kot 250.000 ton kovin — tu je mišljen baker, cink itd., ne železo in jeklo — dočim je padla njena kovinska poraba v prvi letošnji polovici za 30 odstotkov. Samo poraba bakra je padla v avtomobilni industriji za 33%, v stavbni obrti za 30%, v električni industriji za 6%, eksport za 10 %. Baker ponujajo v USA še zmeraj po 10‘6 cents. V cinu bodo produkcijo gotovo omejili. Glede karteliranja cinka ozir. zmanjšanja produkcije so se pojavile nove težkoče. Prodaja starih sodov. Dne 19. septembra t. 1. se bo vršila pri Središnjem stovarištu materijala drž. željeznica v Zagrebu licitacija starih pločevinastih in lesenih sodov. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Razglas. Uprava državnih železnic namerava na premikalnem kolodvoru na Teznem pri Mariboru v km 279-326 napraviti prelaz, ki bo zavarovan z ročnimi zapornicami. — Obravnava se bo vršila na licu mesta v ponedeljek 15. septembra 1930 s sestankom komisije pri premikalnem kolodvoru na Teznem ob 10. uri dop. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Razglas o licitaciji. Ker prva, dne 12. avg. 1930 objavljena ofertna lici- * tacija za prevzem nekaterih del pri gradnji poslopja za kmetijsko gospodinjsko šolo v St. Juriju ob juž. žel. ni uspela, razpisuje podpisana banska uprava na podlagi čl. 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu za prevzem krovskih in kleparskih del drugo javno pismeno ofertno licitacijo s skrajšanim rokom, ki se bo vršila v torek, dne 9. septembra 1930 ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju. Razglas o drugi pismeni ofertalni licitaciji za izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi členov 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih sprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu drugo javno pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku na dan 10. septembra 1930 ob 11. uri v prostorih tehničnega razdelka v Mariboru. (Okr. načelstvo Maribor, levi breg). — Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na cene uradno odmerjenega proračuna, ki znaša 1,889.454 — dinarjev. Telefon štev. 2268 Motvoz Grosuplje tuni staki izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d, M k Ml GROSUPLJE pri UUBL1ANI Najpopolnejši stroji I Ysak kupec najboljša referenca. Tudi na obroke dobavi tvrdka Ustanovljeno leta 1906 Ljubljana Gradišče 10 Zagreb Sajmište 56 Veletrgovina] v Liubiiani priporoča špecerijsko blago raznovrstno iganje, moko in deieine prU deSke. - Raznovrstne rudninsko vodo. Lastna praSarna za ka« vt> In m!in xa dišave s električnim obratom. Ceniki na raspelagol irow ■■ ■■■mwwnw——i ■ J Uubllana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu) Brzojavke: Kredit Ljubljana « Telefon itev.: 2040, 2457, 254«; interurban: 2T06, 2806 Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naroClla, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkeso menic ter nakazila v tu* in Inozemstvo, safedeposIM itd. Ureja dr. IVAN PLESS. — Z* Treov»ko - indu.trii.Vn ,1 A >WRKTTR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana. Brez posebnega naznanila. IVAN in FRANJA FAJDIGA naznanjata globoko potrta v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njun sin, oziroma brat, stric in svak, gospod Jean Fajdiga dne 29. t. m. ob 6. uri zjutraj, previden t sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Napoleonpv trg 5, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Venci se bvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1930. Od 31. avgusta do 15. septembra 1930 Velika gospodarska in kulturna razstava. Šumarstvo, lovstvo, lesna industrija in obrt. - Stroji in in orodje za obdelovanje lesa. - Prva državna razstava lovskih psov 31. avgusta 1930. - Misijonska etnološka razstava. - Pohištvo. - Higijenska razstava. - Industrijski in obrtni izdelki i. t. d. Ogromna razstava obsega 40.000 m'- prostora. 8. septembra 1930 nagradno' tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Na železnicah polovična vožnja. Legitimacije po Din 30-— se dobe pri bankah, biljetarnah tujskoproinet. ustanov., trgovskih in strokovnih organizacijah ter vseh večjih postajnih blagajnah Dravske banovine. 1WM Trgovski list čaj te in širite KASTELIC IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9 PRITLIČJE L VO GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ODJEMALNE STRACE i KNJ1ZICS JOURNALE RISALNE ŠOLSKE X BLOKE ZVEZKE-MAPE I. T. D. MERCINA IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO iiiiiiiiiiiiiiiiiimii) Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir BRATJE PIATNIK - RADEČE LJUBLJANA -- KOLODVORSKA UL. 3.