Dopisi. Iz Kostrivnice. (Še enkrat srenjski b erič in — dolg nos). Naš dopis 7 ^Gosp." zastran prismojenega streljanja pri farni cerk^i je srenjskega beriča hudo razjezil, kar je 7sak priSakoval. Pa je tudi goropadna neumnost, z _štuki" pri cerk^i streljati, ko ima obok (Gewolbe) naše farne cerk^e de^et velikih razpoklin, ktere se ve da po streljanju ne lezejo skupaj, ampak ae še le airijo. Kdor tega ne 7erjame, pa naj pride 7 Kostrivnico gledat. Goto7O si je beriS mislil, ko je dopis 7 roke dobil: po ,,cajtingab" se mi je debelo dokazalo, da nirnam nobene pra^ice do cerk^e ali zdaj imam pra^ico do duho^ske berne ali kolekture. Pred 7sem je treba 7edeti, da tukaj dubo.7niki uimajo pisane, ampak aamo proato^oljno berno. Pošteni farmani radi dajajo, kedar kaj imajo; kedar nic ni, raora pa tako dobro biti. Letoa je pii nas slabo leto. Pri 7sem tem pa ao farmani, za kar so o5itne b^ale 7redni, skoraj po dobri letini pšenice dajali, akora^no so nje 7e5 kakor polovico manj od lanakega dobrega leta pridelali. Ker se je pa pšenicna berna že zda7nej skončala, je ruislil beri5, da ima pra^ico do moštne kolekture, ktera se je meaeca oktobra pri naa piičela. V ta namen je 7 nedeljo 15. oktobra, kakor so ljudje povedali, na kamnu pred cerk^o, kder na^aduo oklicuje, strabo^ito divjal, da je 7sak norc, ki duhovniku kaj da; da bo nosa5e prejenial in jih po pia^ici popraše^al, po kteri smejo za duhovnike moat pobirati? i. t. d. Toda beriče^ega 7ieša in ropotanja se 7sak pameten 51o7ek ravno tako ustraši, kakor zajSjega tobotanja. To se je brž pokazalo. V faro^ž so za5eli možki in ženske grozdje in sadje nositi, da bo imel kaplan celi mesec doati jesti ter so po7edali, kdaj se naj k njim po mošt pošlje, da ne bo nosač zastonj pota imel. Beric je dobil po tem takem že tisto nedeljo po radodarnosti farruanov dolg nos. Pa se straanejši za beriča je bil ojster me5 in krvavi bič, kterega je kaplan in ptič Brglez že 7 87ojem kljunu imel. Ta bič je cesarski d^orni dekret (Hofdekret) od 22. decembra 1787. V njem stoji 5rno na belem, da se ži7a duša 7 to vtikati ne sme, kar farmani 870- jemu duanemu pastirjn po svoji radodamosti in ljubezni do duho7Š5ine dajajo. Kaplan si je bržmislil: po tem ceaarskem dekreta ima srenjski be- ric ali naj bo že kdor koli do duho^ske prosto7oljne berne ra^no takoano oblast in pra^ico, kakor maček do klobase, in to tem manj, ker se po §§. 339, 344 in 345 občnega drža^uega zakona (Allg. bllrgl. Gesetzb.) nikomur s silo kaj 7zeti ne sme, kar je njego^ega. Kaplan prepiše cesarski dekret ter ga enemu s^ojih nosa5e7 da. Beri5 in kaplanov nosač se srečata in nosač pokaže 87ojo pravico, po kteri se sme za dnbovnike mošt pobirati; beri5 njo prebere, 7 žep 7takne in 86 pobere z dolgim nosom. Poata^a od s^itlega cesarja potijena prepo7eduje, da potepubi in capini iz drugih kraje7 po fari in srenji bera5iti in ljudi nadlego^ati ne smejo. Pred par tedni je priael takošen capin 7 neko hišo 7 Kostri^nici. Možkih ni bilo doma. Ženska mu ponudi kruba, kterega mnogokrat pri nas ljudje stradajo. Toda capin ni maral za njega, ampak je botel Bog 7e kaj 7se imeti, in bi bil se morebiti ženako pretepal, ako bi se mu ne bila U8ta7ljala. Takoane ,,lumpe" in capine naj berič prejema, črez tiste ima pra^ico in oblaat; duho^nike in njihove nosače pa naj za vselej 5isto pri miru pusti! Če pa takoanih potepuho^ in -lumpo^", kakor je tisti bil, prejemal in po npoau" popraše7al ne bo, ni 7reden denarje7, ktere kot berič iz srenjske ka8e 7le5e. Iz Ormuške okolice. (Letina — nova steza). Tigate^ se je brzi po 87. Tereziji pri nas pričela. Glede kolikoati smo na slabem, ker nam je letoanji mraz (alana) trto močno poskodoval; glede kakovosti smo pa na dobrem, zlasti, ker nam je gorko vreme 7 začetku oktobradobro ugajalo. Go^ori se, da bo letoanje 7ino boljae od lanakega, zato pa tudi pricakujemo in upamo, da bo tudi dobro ceno dobilo, kar je zares želeti. Sadje se je slabo obnealo. Jabolke so sicer imele dobro ceno, toda ni se jako popraae^alo po njih.  Sli^e so imele alabo ceno, 5emur se ni čuditi, ker nPiebrisano" ljudst^o pri nas iz Dra7e in Mure žganjico zajema. Poljš-ino (raz^e repe, ki pa jezlasti kasnejša precej slaba) bodemo pribodnji teden popolnoma poapra^ili. Koruza je se piecej dobro obiiesla, enako tndi ajda. Krompir jealab; malo ga je in na 7e5ih krajih je nezdra7. — Cena zrnju je slaba. 0ta7a je tudi pospra^ljena. Skoda, da je večina posestnikov s košo predolgo odlagala ter tako na deževno vreme zadela, ki jim je otavo deloma uničilo, deloma niocno zblatilo. Ker tndi od drugod enaka poročila pribajajo, bodemo za živino zopet pomanjkanja živeža trpeli. Sicer pa za letošnje leto o dobri letini ne moremo go- voriti, zaupamo pa v Boga, da bo v pribodnje boljse. Velika cesta bo se delala na okrajne gtroške od velike ceste iz Pavlovec črez št. Miklavž na veliko eesto v Vizmancih Ormužkega okraja. To bo zares jako koristna in bvalerredna naprava. Saj pa je te ceste tamkaj taka živa potreba, da se le 5udimo, kako da ta reč tako dolgo ni na vrsto priala! Iz Konjic. (f Frane Klinc). Zadnji pondeljek je 15. duhovnikov tukaj spremljalo k pogrebu mladega nadepolnega duhovnika 5. g. Franca Klinca, ki so rojeni v Sent-Uju blizu Velenja 13. oktobra 1844, dve leti kaplanovali pri sv. Vidu na Planini ia 272 leta na Sladki gori. Ko so vsled svojega neumornega požrtvovalnega delovanja zboleli, stopili so letos v spomladi iz alužbe ter tu in tam zdravja iskali — zastonj. Od jnlija so bivali tukaj; vidno so slabeli, dne 20. t. m. zv«5er pa eo mirno v Bogu zaspali prevideni večkrat sv. zakramenti. Zadnjo pot jim je posodilo lepo število Konjičanov in več sladkogorskih pobožnih dus, kterim so rajni bili v blagem spominu. Ginljivi nagrobni govor so svojemu nekdajnemu u5encu govorili prč. g. nadžupnik, kterim gre velika hvala še za veliko diugih dobrot, ktere so rajnkemu v njegovi bolezni akazovali. Tudi dvema blagima konjiškima tržankama, ki ste rajnega v bolezni z marsicem oskrbeli, g. dr. Premšaku za obilni trud v bolezni in g. grajsinskemu vrtnarju za lepo ovenčanje mrtvaakega odra, vsem izrekamo v imenu ranjkega očitno zahvalo.