fronta
Dunkerque. mesto, ki se je ta teden proslavilo: pogled na pristaniiEe
Poštnina platana v gotovini
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Pogumen biti, se pravi, premišljeno v danem trenutku kljubovati zlu, ki ti grozi, da preprečiš še hujše zlo; strahopetec pa stori ravno nasprotno.
Schopenhauer,
nemški filozof (1788—1860)
Leto XII.
Ljubljana, 6. junija 1940.	^	štev.	23	(555)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava ▼ Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal 6t. 345. Telefon fit. 83-32. — Račun poStne hranilnice ? Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti za 3 din znamk.
NAROČNINA
*/« leta 20 din, */* leta 40 din, vse leto 80 din.
V	I la liji na leto 40 tir, v Franciji 70 frankov, v A mer‘ki 21/i dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino fe plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostoipCna petitna vrsta ali njen prostor (viSina 3 mm in Širina 55 mm) 7 din: v oglasnem de'u 4’50 din.
V dvobarvnem tisku cene po oogovoru. Notice: be seda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod 6e posebej Pri večkratnem naročilu popust.
danes:
Zakaj se Rusi nisa sporazumeli z Angleži?
(Gl. sir. 9. in 10.)
Bacuz laka na napad
Pariški dopisnik švicarskega lista N. Ziircher Zeitung je v ponedeljek napisal daljše poročilo o vtisih, ki jih je dobil v francoski prestolnici. Iz članka povzemamo:
Vojna epizoda v Flandriji je šla v zgodovino. Predsednik vlade Paul Reynaud si je včeraj ogledal v spremstvu maršala Petaina in oboroževalnega ministra Dautryja fronto ob Sommi in čestital armadnemu vodstvu, da je tako hitro in tako odločno organiziralo obrambo, prilagodivši Se novim vojnim okoliščinam.
S tem je že naznačen začetek nove vojne faze, faze, ki jo pričakujejo v Parizu spričo sovražnikovih priprav že v nekaj dneh. V normalnih razmerah bi se smelo računati s tem, da bo armada, ki je izgubila toliko materiala in moštva in ki po tritedenskih naporih potrebuje oddiha, nekaj časa mirovala, preden bo začela nov napadi tako je vsaj ravnal Ludendorff Po svojih velikih pomladnih ofenzi-i vah. Toda Hitlerjeva bojna taktika ne! mara po nobeni ceni dati zavez-! nikom časa in priložnosti, da bi se' opomogli od izgub — že zato nc, daj lahko psihološko in strateško podpre; Pripravljenost Italije za intervencijo.;
Francoska armada od Somme pa do; Maginotove črte in za Juro je pri-! Pravljena na to ofenzivo. Zanjo se! vojna, ki bi se bila morala začeti! Pred devetimi meseci, začne šele' zdaj; nanjo je pripravljena s tolikšnim; Potencialom izkušenj in zagrizene od-; ločnosti, da ne bi Nemci v nobenem; drugem vojnem razdobju trčili ob; Večjega. Vojni poročevalec Tempsa1, Piše:	!
»Zavezniške armade stoje vnovič na; Postojankah strateškega pričakovanja,; na fronti, ki je krajša in premočrtnej-ša in zato laže hranljiva kakor ki so jo morali braniti pred zasedbo Belgije. Slovesen trenutek je to. Sovražnik se pripravlja za novo ofenzivo. Vsi vemo, kako važno je za defenzivo, če natanko veš, kje pripravlja sovražnik glavni napad. Ne dvomimo, da bo vrhovno poveljstvo 'spregledalo sovražnikove načrte, kakor jih je izpregledalo julija 1918.«
(Znano je, da je bila Gamelinova; ^esreča prav v tem, da je sovražni-; kove načrte napačno pojmoval in da; ni pričakoval napada na točki, ki je; sijala za nezavzetno.)	;
Zaupanje armade in Parižanov je; neomajno, čeprav se civilno prebival-! stvo dobro zaveda strateških posledic! *a lastno varnost. Ljudje upajo, da! Se bo posrečilo nemško prodiranje! Zaustaviti ob Sommi in ob Aisni, ka-! kor se je posrečilo 1. 1914. na Marni.! "si pogoji za to so dani, kakor kaže,! *^ed njimi tudi najvažnejši: zavest; slehernega frontnika, da mora zma-< Rati.	!
V	tem premoru silne drame — dra-; v kateri celo letalski alarmi sto-! Pajo v ozadje — je Pariz prečudno! miren. Ljudje, ki prihajajo iz tujine,! j16 morejo skriti svojega začudenja; n občudovanja. Gelo pripravljajoča; e intervencija Italije ne more od-; rnlti duhov od edinega cilja: odpo-;
4	do konca.
Nova nemška ofenziva
Nemci bodo skušali zavzeti Pariz in prisiliti najprej Francoze na kolena, potem šele Angleže
V	Ljubljani, 4. junija.
Prva faza nemškega napada na Francijo se končuje. Nemške armade stoje od Abbevilla ob Sommi pa do Dunkerqua na francoski obali Rokav-skega preliva.
Kljub temu ni moči reči, da bi bil minili teden katastrofalen za zaveznike.
2e v prejšnji številki smo zapisali, da je imel general W»ygand očitno namen, žrtvovati zavezniške severne armade, da bi tako pridobil časa za utrditev nove obrambne črte ob Sommi in Aisni. Dogodki zadnjega tedna so pokazali, da je bila ta domneva prava. Kajti kljub obupnemu položaju severnih armad ni general Weygand tako rekoč niti s prstom ganil, da bi jim priskočil na pomoč.
Kaže, da je razvoj položaja na severu potrdil pravilnost Weygandove taktike. Kljub Leopoldovi kapitulaciji je namreč severna armada tudi brez Weygandove pomoči izvojevala bitko do konca in pomagala odložiti nemški napad na Pariz za nekaj dragocenih dni. Še več; posrečilo se ji je celo, rešiti znaten del vojaških efektivov čez Rokavski preliv na Angleško.
Tako se neizogibni umik obkoljenih francoskih, angleških in zaveznikom zvestih belgijskih čet ni končal s katastrofo, ki se je prejšnji teden zdela skoraj neizogibna'.
General Weygand se sam najbolje zaveda, da se oddih, ki so mu ga dovolile nemške operacije na severu, hitro bliža koncu. Kar je utegnil v teh štirinajstih dneh po katastrofi na Meusi storiti za obrambo novih postojank, je storjeno; čas, ki ga še ima, se kvečjemu lahko meri še na ure.
Vse kaže namreč, da bodo Nemci prihodnje dni z vso silo navalili na Weygandovo črto Njih cilj je Pariz. Nemška taktika je prozorna: treba je Francoze materialno odtrgati od Angležev — in z zasedbo pristanišč v Rokavskem prelivu so Nemci ta cilj naspol že dosegli — in jih nato z osvojitvijo Pariza še moralno vreči na tla. In sicer čim prej, dokler imajo Nemci še tehnično premoč. Potem šele
—	si utegnejo misliti Nemci -— pride obračun z Angleži; kadar bo vojna sila Francije na tleh, po nemški sodbi pač ne bo težko, prisiliti še Anglijo na kolena.
Nekateri mislijo, da bodo Nemci najprej napadli Anglijo, potem šele tvegali napad na Pariz. To se ne zdi verjetno. Kolikor moremo presoditi vojni položaj tako daleč od fronte in brez pravih podatkov o reorganizirani Weygandovi armadi, je kopensko-letalski napad na Pariz manj tvegan kakor mornariško-letalski naskok na
Spomenik Velike Britanije v Boulognu na francoski obali v spomin na izkrcanje angleških čet v svetovni vojni. (Boulogne je od prejšnjega tedna v nemških rokah.t
Nemci postavljajo kažipota na zasedenem belgijskem in f.anco$kem ozemlju. (Nasprotno jih pa Angleži na vsem britanskem otočju podirajo, da onemogočijo orientacijo morebitnim nemškim padalcem.)
London — posebno spričo okoliščine, da je imel Weygand razmerno le malo časa na razpolago za utrditev nove obrambne črte. Tudi okoliščina, da mora Francija imeti veliko armado na italijanski meji in da zato tudi številčno (ne samo tehnično) zaostaja za Nemci, govori v prilog tej tezi.
Prihodnja faza bitke na zahodu bo torej še usodnejša od prve. Francoski narod in njegovi zavezniki morajo biti pripravljeni na zelo resne dni. Sicer je ameriška letalska pomoč začela hitreje prihajati kakor v prvih devetih mesecih vojne; toda v štirinajstih dneh se napake mesecev in let ne dado popravili. Sicer je tudi res, da so se zavezniške armade po začetni odrevenelosti že kolikor toliko privadile totalitarnemu načinu nemškega vojskovanja in da zato vsaj moment presenečenja ne bo več igral tiste vloge, kakor jo je pri predoru na Meusi in pozneje pri sunku po dolini Somme na morje. Toda še zmerom ostane moment nemške številčne in tehnične premoči.
Naposled ostane še najvažnejši moment: morala.
Utegne se zgoditi, da nemški napad na francosko prestolnico prej ali slej uspe in da bo Pariz padel v sovražnikove roke. Tisti trenutek bo odločilen za vojno: če bodo Francozi takrat izgubili moralo, bo tudi vojna zanje izgubljena — ne glede na to, kolikšne žrtve bodo morali Nemci plačati za ta uspeh. Če bodo Francozi prestali takratno čustveno krizo, bo pa vprašanje, kako se bo končala vojna, ostaio še zmerom odprto — vsaj za dva, tri mesece. Takrat šele se bo po vsej .priliki odločila usoda evropske civilizacije.
«
Včeraj, v ponedeljek, so Nemci prvič z letali napadli Pariz. Po francoskih poročilih so nemška letala vrgla na francosko prestolnico več ko 1000 bomb. Ena izmed bomb bi bila skoraj ubila ameriškega poslanika Bul-litta.
Zavezniki ugotavljajo, da je bil to prvi nemški letalski napad velikega obsega na neutrjeno milijonsko mesto. Po njihovi sodbi napoveduje šele ta napad pravi začetek totalitarne, t. j. brezobzirne letalske vojne.
*
Pet tednov po začetku nemške »bliskovite« vojne proti Norveški so Angleži, Poljaki in Norvežani prejšnji četrtek zavzeli Narvik. V primeri z dogodki na Francoskem se ta zmaga zaveznikov skoraj izgubi. Njen pomen je v tem, da je norveški odpor proti Nemcem šele zdaj dobil moralno in materialno hrbtenico in da je zimska »železna« zveza med Švedsko in Nemčijo pretrgana.
Simptom
Vodstvo med -o<i “?V, napovedan o!.	-	’	j
členilo razsta .Znano je, da ;	■	’
sv**** V0Jni nadaljevati priprave za etovno razstavo. Italijanski listi so tem videli dokaz, da bo Italija osta-a d° konca sedanje vojne nevtralna,
1 l)0lje, nevojskujoča se država. ;; Kljub temu, da se bodo po rimskem *dhem poročilu priprave za zgra-^ sk velike8a letališča in stanovanj-okraja na razstavišču nadalje-skl vidii° tuii opazovalci v Rimu v bli’6P- vodstva razstave simptom za ZlVii vstop Italije v vojno.
Hitler študira v svojem glavnem stanu skupaj z generalom Rundstedtom zemljevid bojišča.
Spričo usodnih dogodkov na zahodu je še neki drug pomemben dogodek šel skoraj brez sledu mimo nas: prihod ruskega sofijskega poslanika Lavrentijeva v Beograd na podpis rusko - jugoslovanske trgovinske pogodbe. Kolikšen je pomen tega dogodka, bodo naši bralci pač lahko sami presodili, če se spomnijo, da vse od 1. 1917. ni prišel noben ruski diplomat na uraden obisk v Jugoslavijo.
Observer.
Iz Churchillovega ekspozeja
V torek je podal predsednik britanske vlade Wlnston Churchill v spodnji zbornici obširno uoročilo o zpHnnn vojnih dogodkih. Med drugim je izjavil:
Ko sem pred tednom dni napovedal v zbornici, da bom na današnji seji govoril o položaju, sem se bal, da bom tako nesrečen, da bom moral poročati o največji vojaški katastrofi zgodovine. Zdelo se je, da bo moči rešiti samo 20 do 30 tisoč mož zavezniške vojske, še posebno, ker smo doživeli nov udarec: kapitulacijo belgijskega kralja.
Belgijski kralj je bil, ne da bi bil vprašal svojo vlado za svet, ne da bi bil obvestil zaveznike, poslal svojega pooblaščenca k nemškemu vrhovnemu poveljstvu ter se vdal z vso belgijsko armado in postavil zavezniško vojsko v največjo nevarnost (klici: Sramota!). Pred tednom dni sem prosil, da odložite svojo sodbo, ker okoliščine še niso bile znane. Toda zdal ni nobenega razloga več, da ne povemo, kaj mislimo (klici: Izda.al).
Kljub vsemu temu lahko danes izjavim; Disciplina, spretnost in odločnost zavezniškega vodstva in junaštvo zavezniških čet so izvojevale uspeh. Naše letalstvo je prizadejalo sovražniku štirikrat večje izgube, kakor jih je simo doživelo. Rešili smo 335.000 francoskih in angleških vojakov s flandrske obale, rešili jih tako rekoč iz krempljev smrti.
To seveda ni zmaga. Vojne ni moči dobiti z uspešno evakuacijo. Toda pravo zmago je izvojevalo angleško letalstvo. Vsa naša lovska letala in vsi piloti so pokazali premoč nad sovražnikom.
V hudih bojih na treh frontah smo izgubili 30.000 mož, mrtvih, ranjenih in ujetih. Toda v primeri z naSimi izgubami so sovražnikove mnoge večje, r.. a — ^ ogromne naše izgube mate-
Nemške številke
reu,ettl^ko vrhovno poveljstvo je v to-' ■
o	iinSe6er objavilo sklepno poročilo!!
, vojnih operacij od napada na SMt J® Nizozemsko 10. maja do žabe Dunkerqua.
Costi km‘poročilu znašajo izgube fran-skp „• .angleške, belgijske in nizozem-Sem!?jske 1,200.000 mož in 2800 letal, in ?° Pa izgubili samo 71.238 moz letal.
m<p -ta MttMtdft Jt -V.. :.'jiieiifc . .
belg ■ ••	’ - ■	 o.
vladuje vsa pristanišča ob Rokavu. Vsak trenutek moramo pričakovati nov nemški udarec bodisi proti nam ali pa proti Franciji. Pripravljeni moramo biti na nove nemške strateške načrte Z *•
Toda v dno duše sem prepričan, da bomo, če bo vsakdo storil svojo dolžnost, pregnali vojni vihar in zmagali. Do tedaj se bomo pa borili, če bo treba, tudi sami, in če bo potrebno, tudi več let. V tej odločnosti so si vlada, parlament in narod edini. Anglija in FraneMa .°ta	vm	ovnii
poti in sta v svoji stiski odločeni braniti svojo rodno grudo. Tudi če pride velik del zavezniške zemlje pod nemško oblast, ne bomo odnehali. Branili bomo naše otočje, naj nas stane, kar hoče. Borili se bomo, če bo treba, na poljih in cestah. Nikdar ne bomo kapitulirali! Tudi če bi naše otočje ali njega velik del dobil sovražnik v roke, bosta imperij in vojno brodovje nadaljevala vojno, dokler ne b* novi svet z- zastavitvijo vseh sil spet osvobodil starega.
Na pragu poletja
Pred leti so ob tem časti pričeli ■naši ljudje potovati v tujino. Vsako leto so odhajali naši ljudje v bližnje in daljnje države na daljša ali krajša potovanja. Hvalevredno je, če se prične narod zanimati za svoje sosede, če potuje in si širi obzorje, toda ta potovanja so imela tudi svbjo senčno stran. Mnogi ljudje, ki svoje domovine še niso niti dobro poznali, so rajši nosili naš denar v tujino, ■namesto da bi si poprej ogledali lepote naših domačih krajev.
Zdaj, ko se je pričela vojna in so postale meje tudi med nevtralnimi državami malone neprehodne, se je vse to spremenilo. Ne kaže nam dragega, kakor ostati doma.
Naše tujskoprometno društvo »Put-nik< je imelo hvalevredno zamisel, da organizira vsak teden izlete po naši ožji domovini. Marsikdo med nami, ki doslej ni imel priložnosti, spoznati lepote naših krajev, ali pa sploh ni vedel zanje, bo zdaj lahko to vrzel izpopolnil. Z majhnimi stroški bo tako vsako nedeljo lahko s »Put-nikom» videl mnogo novega in doživel v prijetni družbi mnogo lepega.
Zdaj, ko zaradi vojne v naše kraje ■ne bo toliko letoviščarjev, je dolžnost vsakogar, da preživi svoj dopust, v kolikor mu dopuščajo gmotne razmere, v enem izmed naših prelepih letovišč in da tako nekoliko zaslužka ljudem, ki jim je to vsakdanji kruh. Čas je danes takšen, da moramo drug drugega po svojih možnostih podpirati in spoznavati našo zemljo, da nam bo v morebitnih trenutkih preizkušnje še dražja, bližja in dragocenejša.	Kronist
Politični AedniL
Ruski poslanik Lavrentijev je pretekli teden prispel v Beograd, kjer sta z našim zunanjim ministrom Cincar-Markovičem podpisala listine o ratifikaciji sklenjene trgovinske pogodbe.
V spremstvu Lavrentijeva, sovjetskega poslanika v Sofiji, je bilo še več drugih članov poslaništva. Sprejeli so jih predsednik vlade Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček, ki je izjavil, da je zeio zadovoljen, da je lahko pozdravil zastopnika sovjetske Rusije kot predstavnik jugoslovanskega in hrvatskega naroda, jn trgovinski minister dr. An-dres. LaVrentijeva je sprejel v avdienci tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle Delegaciji na čast so priredili več svečanosti.
Gospodarska pogajanja v stalnem jugoslovansko-nemškem gospodarskem odboru so se pretekli teden zaključila. Zastopniki so po končanem zasedanju podpisali protokol. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je dal po podpisu važno izjavo in med drugim dejal, da je trgovinska politika z Nemčijo za nas izrednega pomena.
V Nemčijo prodamo skoraj polovico vsega našega blaga, več ko polovico ga pa v Nemčiji kupimo. Takšno razmerje je bilo v mirni dobi, v današnjih časih je pa to za nas še večje važnosti. Pogajanja so se vršila tri tedne in so potekala v docela prijateljskem duhu. Protokol določa temelje bodoče trgovine med našo državo in Nemčijo, ki se kljub velikim spremembam v mednarodnem položaju bistveno niso spremenili.
Zasedanje gospodarskega sveta balkanske zveze se je začelo pretekli teden v Beogradu. Na zasedanje so prispele turška, grška in romunska delegacija. Zasedanje vodi zunanji minister dr. Cincar-Markovič. V nedeljo so člani delegacij odpotovali na Ople-nac. kjer so položili venec na grob kralja Aleksandra. V ponedeljek so se začele razprave o trgovinski izmenjavi, carinskih tarifah, komisijah za plačilni promet in o koordinaciji gospodarstev balkanskih držav. V soboto bodo razgovori končani, nato pa bodo delegacije podpisale protokol.
Vojni minister general Nedič je v nedeljo zjutraj govoril vojaškim novincem beograjske garnizije, ki so na Banjici pri Beogradu prisegli kralju in domovini. Izpodbujal jih je, naj nikoli ne prekršijo zvestobe kralju in narodu in naj bodo zvesti našim naj-vefijim narodnim in vojaškim idealom, ’ ’—	“m bili zvesti njihovi očetie
s prisostvovalo
.	•• s, '*j‘ i dOKtoinnst.ve-
Zavezniška vojska se je morala po vdaji belgijskega kralja Leopolda umakniti čez Rokavski preliv, čete so ee najprej umaknile v francosko pristanišče Dunkercjue. Nekaj se jih ie pred pristaniščem vkopalo in poplavilo ozemlje pred njim. Potlej so začeli zavezniki svoje čete vkrcavati na ladje in jih prevažati čez preliv. Nemci so ves ta čas srdito bombardirali pristanišče in posamezne prevozne ladje. Na morju so poleg ladij sodelovala tudi letala. Zavezniki so baje v redu prepe-
»Vem za mladenko, ta ie bogata...*
Resnična .prodana nevesta' iz Požarevca
Stric prodal rejenko za 20.000 dinarjev mladoletnemu ženinu
Požarevac, junija.
Včasih je denar človeku v dobro, še pogosteje pa v zlo. To bi lahko trdila tudi mlada, komaj 121etna dedinja Radmila Prvulovičeva iz Požarevca. Radmila je sirota, saj nima ne matere ne očeta; po svojih starših je pa podedovala precej denarja, takole okrog milijon dote so ji prisodili njeni someščani. Nič čudnega, če so se pričeli že oglašati snubci, čeprav je Radmila malone še otrok in ji še nekaj let manjka, da bo godna za možitev.
Mala Radmila kajpak ni slutila, da se pletejo zaradi njenega denarja okrog nje takšne skrivnostne vezi. Živela je neskrbno in hodila v šolo, sicer pa pridno pomagala v hiši svojega rednika in varuha, hkrati pa tudi strica Čedomira Prvuloviča. Stric si je pa otrokovo usodo vzel k srcu, vsaj kar se denarja tiče; kajti posvetoval se je na skrivaj z raznimi snubci in prav nič mu ni bilo krivo, če so se oglašali ženini za njegovo rejenko.
To je izvedel tudi Tisa Petrovič, trgovec s konji iz Maljurevca. Tisa ima še mladoletnega sina; toda to ga ni motilo, da ne bi že zdaj pričel iskati zanj nevesto, lisa je uganil, da
mora biti nevesta čedna, mlada, predvsem pa petična. Izvedel je za bogato Radmilo in takoj se mu je v bistri glavi posvetil pretkan načrt...
Z mnogih sejmov je Tisa vedel, kako je ravnati z ljudmi, da pristanejo na kupčijo. In to, kar je imel v načrtu, je bila kupčija, prvovrstna kupčija z ljudmi. Tisa je pismeno povabil čedomirja v Maljurevac na prijateljski pomenek; Cedomir se je točno pripeljal, kakor da bi bil slutil, za kaj gre.
Pretkani trgovec se je znal Radmi-linega rednika lotiti s prave strani. Dokazoval mu je, da se mali Radmili v njegovi hiši ne bo slabo godilo in da je kar najbolj pripravna nevesta za njegovega mladega sina. To, da ima Radmila komaj dvanajst let, njegov sin pa nekaj čez petnajst, ga ni prav nič motilo.
»Kakor hitro bosta mlada godna, ju bomo poročili...« je dejal čedomiru. »če mi boš pomagal pri sklenitvi tega zakona, ti bom plačal 20.000 dinarjev. Za aro dobiš 10.000 dinarjev, ostanek pa tedaj, ko se bosta mlada poročila,«
»Daj mi na roko 20.000 dinarjev, pa ti dovolim odpeljati Radmilo,« se je polakomnil denarja Radmiiin stric.
Udarila sta v roko — kakor meše-tarji na sejmu — in se domenila, kdaj bo prišel Tisa po malo Radmilo.
Usodni večer je napočil. Malo Radmilo so zbudili iz sna in ji dopovedali, da mora k drugemu »stričku«. Dekletce se je otepalo, potlej je pa moralo privoliti. Odpeljali so jo k Tisi...
Sosedje so pa izvohali, da gre za nečedno zadevo, in nekdo je stvar prijavil oblastem. Te dni sta se morala pred sodiščem zagovarjati Radmiiin rednik čedomir in Tisa. Kot priči sta bila pri razpravi tudi mala Radmila in nien »ženin«, 15 letni Tisov sin.
In veste, kaj se je zgodilo? Mala Radmila je skočila k odvetniku, ga potegnila za rokav in med jokom dejala: »Ne ločite naju, ubila se bom...«
Sodnik ni mogel ugotoviti, ali jo je tega naučil prebrisani Tisa ali se je dekletce res navezalo na mladega Tisovega sina. Vse je bilo pa videti, da sta mlada zadovoljna s svojo usodo...
Ker pa kljub temu ni pravilno, da varuhi prodajajo svoje rejenke, se bo morala Radmila še za nekaj let vrniti v svoj rodni kraj, njen rednik in njen bodoči tast se bosta morala pa za svoje dejanje še zagovarjati
ljali svoje čete in imajo še zmerom v rokah Dunkergue. Pristanišče Calais je v nemških rokah, vendar so v glavni trdnjavi še angleške Čete. Glavni nemški napad je zdaj naperjen na Anglijo. Angleži so pri svojih operacijah v Rokavskem prelivu po svojih poročilih izgubili tri rušilce.
Položaj na jugovzhodu se je zadnje dni znatno izboljšal, kar soglasno potrjujejo vsi tuji opazovalci. Pred vsem pomirjenje pripisujejo zagotovilu Rusije, da bo reagirala na vsak napad velesil. Italijanski listi zatrjujejo, da bo jugoslovansko-italijanska prijateljska pogodba še nadalje čuvala mir na jugovzhodu.
Oboroževanje Amerike Italiian** vre bolj vznemirja. Vendar pa menijo, da tudi vstop Američanov v vojno ne do mogel rešiti zaveznikov, ker so Nemci že preveč napredovali. Poleg tega opozarjajo na to. da tudi Spanci dvigajo glave in zahtevajo Gibraltar. Roosevelt je parlamentu predložil v odobritev 110 milijard dinarjev kredita za oboroževanje.
Angleške čete so pretekli teden zavzele Narvik na Norveškem. Nemške čete so se umaknile proti jugu. Zavezniki pripisujejo zasedbi Narvika velik pomen. Zasedbo priznavajo tudi Nemci in napovedujejo protinapad.
Angleški izredni veleposlanik v Moskvi bo postal Stafford Cripps, ki ga je angleška vlada pred kratkim poslala na Rusko kot »osebnega odposlanca. da bi nadaljeval trgovinska pogajanja. Moskovska vlada je izjavila, da lahko sprejme Crippsa le kot namestnika rednega poslanika in da rada začne nova trgovinska pogajanja.
Romunski zunanji minister uaieucu je podal ostavko. Kralj Karol je na njegovo mesto imenoval dosedanjega prometnega ministra Gigurca. ki pripada nacionalnemu protižidovskemu gibanju.
Vstop Italije v vojno je baje gotovo dejstvo in je le še vprašanje formalnosti. V Italiji se priprave za vojno z vso hitrostjo nadaljujejo; prijavi ia se mnogo prostovoljcev za padalce, časopisna kampanja proti zaveznikoma je čedalje srditejša.
Angleški ministrski predsednik Churchill je govoril v spodnji zbornici in podal dolgo poročilo o bojih v Flandriji in Dunkerqueu, ki so se zdaj končali. Dejal je, da so angleške ladje rešile 335.000 mož, 30.000 mož je pa angleška vojska izgubila. Poleg tega so Nemci zajeli okrog tisoč različnih topov in skoraj vsa tran<nwtna in oklopna vozila. Izgube so velike, toda Anglija do konca ne bo klomia. unu. -chill je opozoril na neposreden napad na Anglijo in Francijo, ki ga pripravljajo Nemci. Sam je priznal, da je mi-
slil, da bo moral poročati o največjem porazu, kar jih pomni zgodovina.
Po prvem bombnem napada na Pariz je francosko vojno ministrstvo javilo, da je napad terjal 254 smrtnih žrtev, ranjenih je bilo pa 652 ljudi. Francozi so sestrelili baje okrog 25 nemških letal.
Na seji italijanske vlade, o kateri so politiki mislili, da bo odločila zadržanje Italije v sedanii vo*ni, niso ničesar važnega ukrenili. Vlada je izdala samo nekatere notranjepolitične ukrepe. Francoski ministrski predsednik Reynaud je izjavil, da so zavezniki slej ko prej pripravljeni pogajati se z Italijo.
Poziv slovenski javnostfi
Čas, v katerem živimo, nam narekuje najstružj« pripravljenost. V tej pripravljenosti nikakor ne sme biti vrzeli v pogledu zaščite otrok in mater v slučaju vojne. Ta zaščita mora biti organizirana tako, da ne bo niti
P&Sb&i* !
Darmol, sredstvo za odvajanje se česfo potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsa ka tableta besedo Darmol ir zarezo v obliki črkeT.Zahte. vajte samo originalni Parmo!
tt-n. istimi/d Darmol dobite v vsaki lekarni!
enega otroka, niti ene matere, ki bi jim v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči in varnosti.
Za zaščito, to je pomoč in varnost, ki naj se nudi otrokom in materam tam, kjer se bodo v slučaju potrebe naselili, je treba takoj zbrati potreben material in denarna sredstva Zato Vas prosimo, da takoj pristopite v svojem delokrogu k zbiranju materialnih in denarnih sredstev, pri čemer upoštevajte sledeče:
1.	V poštev prihaja predvsem blago za rjuhe, perilo, ohleka, slamnjače, koci, odeje, kosi otroškega perila in obleke, obutev, nogavice, otroške košare, nahrbtniki, vreče, plašči itd. itd., dalje vseh vrst posoda, jedilni pribor, pribor za šivanje itd., skratka vse, kar
koli se da uporabiti v sili. Vsaka najmanjša stvar je dobrodošla.
2. Ves zbrani material takoj dostavite po najkrajši poti ali Vašemu krajevnemu odboru Unije ali pa na naslov: Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, Ljubljana, Tyrševa 23. Poslani material se bo takoj pregledal, razporedil in odposlal v kraje, kjer se bodo otroci in matere v slučaju vojne naseljevali.
3. V kolikor bi kdo ne mogel prispevati v materialu, naj prispeva v denarju. Ves v te svrhe nabrani denar takoj dostavite Vašemu krajevnemu odboru Unije ali pa ga nakažite po poštni položnici št. 13.882 na naslov: Jug. Unija za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Iz tega denarja se bo nabavilo izključno samo blago in oprema za otroke, da se izpopolnijo zaloge.
Zavedajte se, da je s tem Vašim delom povezana tudi usoda slovenskih otrok in mater v slučaju vojne. Zato pristopite k temu delu takoj in z največjim elanom.
Smatrajte to obvestilo za naš morda zadnji poziv, da storite svojo dolžnost.
Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za- dravsko banovino.
Pouk obvezne telesne vzgoje za vajence bo tudi med počitnicami; zato opozarjamo vse delodajalce, da bi vajence redno pošiljali med počitnicami k telovadbi. Kdor bi krčil te določbe zakona o obvezni vzgoji, bo kaznovan z globo do 500 din ali z zaporom do
5	dni.
Skoro dva metra široko kolesarsko stezo grade na Celovški cesti v šiški, in sicer od ogibališča tramvaja nad staro mitnico do remize. Pri delu je stalno zaposlenih nekaj delavcev, ki jih plačujejo iz fonda za zimsko pomoč. Vzporedno s kolesarsko stezo teče ožja steza, ki je namenjena pešcem. Kolesarska meja bo ločena od glavne ceste z živo mejo okrasnega grmičevja. Stezo bodo najbrže potegnili do mestne meje. Verjetno je, da se bodo mestni občini pridružile tudi podeželske občine in bodo zgradile kolesarsko stezo skozi Št. Vid naprej na Gorenjsko.
Ukradene železniške akte je prodajal trgovcem za ovojni papir delavec pete sekcije železniške direkcije v Sarajevu Rašid Polutak. Sarajevčan Mladenovič je kupil pri branjevcu Bi-laloviču češnje in zapazil, da mu jih je zavil v akte železniške direkcije. O tem je obvestil načelnika pravnega oddelka. Preiskava je dognala, da je Polutak kradel akte in knjige, ko jih je prenašal iz direkcije v sekcijo, in jih prodajal raznim trgovcem kot ovojni papir.
Nemški konzulat dobi Split, kjer je bil dozdaj samo častni konzulat. V najkrajšem času bo ta častni konzulat povzdignjen v redni nemški konzulat, njegov prvi konzul bo pa dr. Unver-sehrt.
V	splitski luki se je potopila motorna ladja rMilena«, ki je bila last
Frana Bonačiča, veletrgovca iz Splita. Na ladji je bila skupina meščanov, ki se je vračala z izleta. Na poti proti Splitu je ladja trčila ob parnik “Ši-pan« in se tako močno poškodovala, da se je kmalu potem potopila. Bila je vredna okrog 300.000 dinarjev; skušali jo bodo potegniti iz vode. Vsi potniki so se na srečo rešili s plavanjem; na krov jih je vzel sŠipaiK. Zdaj oblasti raziskujejo, kdo je ne-, srečo zakrivil.
100.000	dinarjev so neznani roparji odnesli iz stanovanja 481etne vdove Marije Bolijeve iz Kokinca pri Osijeku. Zločinci so se priplazili skozi okno v hišo in so vdovo napadli. Zadali so
Za majave zobe uporabljajte zdravilno PARADENTIN kremo za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna (sluznice). Glavno skladišče Drogerija Gregorič, Ljubljana.
ji nekaj smrtnih ran, končno so ji pa odsekali še glavo. Potem so premetali vso sobo in odnesli okrog 100.000 dinarjev gotovine.
Vzpostavili so novo turistično paro-plovno progo Šibenik—Zlarin—Bio-grad na morju. Jadranska plovidba je dala za to progo na razpolago poseben parnik, ki bo plul iz Šibenika vsako jutro ob 9.15, torej po prihodu jutrnjih vlakov iz Zagreba, zvečer se bo pa vračal iz Biograda.
(Strokovnjak za vojna letala v Ameriki je postni Slovenec Viktor Medvešek. Izbrali so ga za učenca tehnične letalske šole na Scott Fieldu v Illinoisu, kjer bo zvršil tečaj za konstrukcijo oklepnih letal. Njegov oče že 23 let opravlja tajniške in blagajniške posle pri Slovenski narodni podporni enoti, njegova mati pa živi na svojem domu v Žabji vasi pri Novem mestu.
Tune smejo jadranski ribiči loviti samo še na odprtem morju in nič vec v kanalih Hrvatskega Primorja. Lov na le mesnate in okusne ribe, ki jih imajo tudi Ljubljančani zelo radi, se vrši v Jadranskem morju že okrog 400 let. Seveda so ribiči s to novo uredbo zelo nezadovoljni in tožijo, da je prostor, kjer smejo loviti tune, veliko premajhen, posebno zato, ker je tun riba-selilka in se motoriziran lov nanje ne bo več izplačal.
Preuredili so železniško progo Beograd—Pančevo—Vršac v glavno progo lit. reda. Modernizacija te proge je zelo važna, ker smo tako dobili skrajšano mednarodno prometno zvezo med Jugoslavijo in Rumuuijo. Pred nekaj dnevi je posebna komisija progo preizkusila s težkimi vagoni in odslej bo proga sposobna za promet z brzovlaki. Vožnja po njej je tako skrajšana za
1 uro.
Zločinsko družbo, ki je celih 9 let kradla, so te dni polovili orožniki v okolici Leskovca v Srbiji. Vodja tolpe je bil Dušan Cvetkovič, ki je imel celo vrsto pajdašev in pomočnikov. Tolpa
ima na vesti po dozdanjih ugotovitvah
04 tatvin, vendar kmetje še zmerom javljajo in opisujejo zločine.
Hoteli ^Družinskega tednika"
OSTANITE MLADI!
tajtotki upltal »—Otu Carter
OKVIR |l
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE.
KLEIN
LJUBLJANA. VVolfovo 4
Zakaj ženska po štiridesetem letu toliko teže dobi službo kakor moški? Odgovor ie zelo preprost: kolikor starejša je žena, toliko manj pažnje posveča svoji zunanjosti. Prav malo ji je mar, ali je videti mlada in lepa ali ne. Na njej le težko opazimo še kakšno znamenje mladosti. Takšne ženske so same krive, da so videti ne kot štiridesetletne ženske, ampak kot zanemarjene ženske z več ko štiridesetimi leti.
Trditev, da ljudje po štiridesetem letu izgube svojo delovno zmožnost, je samo družabna zabloda, ki jo pogosto postavi resničnost na laž. Tako so ugotovili strokovnjaki, ki delajo v laboratoriju za raziskovanje vzrokov utrujenosti na Harvardovem vseučilišču.
Trditve, do je človek po štiridesetem letu manj sposoben za delo kakor mlad člevek, ni praktično potrdilo nikakšno znanstveno raziskovanje v
delovnem in industrijskem svetu. Ker ostane človek delovno sposoben tudi
v višji starosti, nima predsodek, da so mlade delovne moči boljše od zrelih, prav nobene resnične podlage. Edino podlago bi utegnil dobiti ta predsodek v zunanjosti starejšega in mlajšega človeka.
Ne glede na to ali vam ie dvajset ali petdeset let, lahko popravite svojo držo, pričesko, način oblačenja, posebno pa izboljšate svoje zdravje. Živahni ste lahko ne glede na svoja leta. Lahko se zdite mlajši od štirideset let, če samo spremenite svojo hojo. Po načinu, kako držite ramena, se vam vidi, ali ste imeli v življenju uspeh ali ste pa pretrpeli poraz.
Na svetu so ženske, ki so »mlade štiridesetletnice«, takšne, ki so »samo štiridesetletnice« in takšne, ki so »stare štiridesetletnice«. Najprej boste izgubili zaupanje človeka, ki bi vas sicer vzel v službo, s tem, da kaže vaša zunanjost, da ste bili že dalj časa brez dela in da nimate nobenega upanja, da dobite delo kje drugje. Poslodajalca prav nič ne zanima, da morate dobiti delo in da vaš mož ne more delati, ker je bolan na srcu. Sam ima svoje skrbi, vaše skrbi ga ne zanimajo, temveč ga celo dolgočasijo.
Za marsikatero delo so primernejši starejši ljudje, toda gospodarji se jih
boje najeti, ker bi s svojo zanemarjeno in ubožno zunanjščino škodovali ugledu podjetja.
Morda boste pripomnili: »Saj ne morem biti drugačna, lepša,« toda sami dobro veste, da to ni res. V mračnem predmestju nedaleč od newyor-^ škega središča se kopičijo visoke hi-v še, podobne druga drugi. V eni izmed teh hiš živi neka Francozinja, ki je elegantna od jutra do večera.
V	njej je pravi izraz pariškega šika. Kakor sem izvedel, jo vsi občudujejo. Zakaj? Samo zato, ker je pametnejša od drugih in se ni zanemarila. Medtem ko druge ženske žive doma v starih oblekah in raztrganih copatah, je oblečena ta umetnica življenja za isti denar čedno in po pariški modi, čeprav ima že štirideset let. Zanemarjene, debele ženske so videti ob njej še strašnejše ...
Ce boste iskali službo žalostnih oči, zaskrbljenega obraza in z mislijo na svoje nevšečnosti, ne bo delodajalec, ki ima sam dovolj skrbi, hotel gledati vašega žalostnega obraza in slabega zdravja in poslušati tožbe o vaših neurejenih razmerah. On potrebuje povsem drugačnega človeka. Zato vas ne bo vzel v službo in se bo izgovarjal, da mora za starejše ljudi plačati večjo zavarovalnino, čeprav to ni res in čeprav sam ve. da samo
zato ne mara starih ljudi v službi, ker so videti izmučeni in stari in ker ostajajo pogosto doma.
Kakor smo že rekli, njegov izgovor ni resničen. Delavčeva starost ne igra pri zavarovanju nobene vloge in ker vsak poslodajalec ve. da so starejši delavci previdnejši in da je zato z njimi manj nesreč pri delu, ve tudi prav dobro, da bi višja zavarovalnina za starega človeka ne imela pravega smisla. V resnici samo zato ne vzame starejšega človeka v službo, ker je videti zanemarjen ali bolehen. Če ste slabo oblečeni, če imajo vaše obleke kroj po modi, ki je vladala pred desetimi leti, če ste prišli prosit za delo z obupom v očeh, potlej vas gotovo ne bo sprejel v službo.
Morda imate otroke, ki še niso do; vršili deset let? Morda ste porabil* vse, kar imate, da bi jih kar najlepše oblekli in da ne bi zaostajali za svojimi tovariši? Vse to vam ne bo pomagalo, kadar boste iskali zaslužka, in niti v očeh otrok vaš ugled ne bo zrastel. Otroci se ne bodo zavedali, da ste zato slabše oblečeni, ker ste zanje vse izdali, in vas bodo opazovali z mladimi, neizprosnimi in Paz' ljivimi očmi. In neusmiljeni, kakor s° samo otroci, vas bodo uvrstili kakor vaš delodajalec v vrsto »starih« ljudi,
Ker je relativno več mladih delav-
VSAK TEDEN DRUGA
Pogodbene oziroma razredne pošte bodo dobili s t. junijem nekateri slovenski kraji. Pogodbeno državno pošto bodo odprli v št. Lenartu pri Veliki Nedelji, razredno državno pošto pa v Hajdini in v Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. V Šmihelu bodo pa dobili državno razredno pošto 4. razreda 1. stopnje.
Minimalno dolžino rib, ki smejo priti na tržišče, je določila pomorska uprava v Splitu Po tej odredbi bodo uvedli strogo kontrolo nad prodajo majhnih rib. Ribiči so s to odredbo zelo zado voljni. Sploh pa ribolov, ki se je šele pred kratkim pričel na Jadranu, lepo uspeva. Zlasti v severni Dalmaciji nalovijo vsako noč velike množine rib, ki jih nekaj oddajo v tovarne za kon-serviranje, druge pa pridejo v zaledje na tržišča.
Prijeli so nevarnega vlomilca Milo-draga Novakoviča, ki je vlomil v blagajno tvrdke »Jugočeška« v Boškovi-čevi ulici v Zagrebu. Novakovič je bil še pred kratkim bančni uradnik. Iz blagajne »Jugočeške« je odnesel kar 190.000 dinarjev. Zdaj so ga prijeli in prepeljali v Zagreb.
F*opnjo fakultete je dobila zagrebška akademija likovnih umetnosti. Akademske oblasti so rektor in profesorski svet. V roku dveh mesecev smejo likovni umetniki namestiti s kraljevim ukazom in na predlog bana za redne profesorje tudi strokovnjake umetnike, priznane v državi in inozemstvu.
V Split je odpotovala šola arhitekta Plečnika, ki jo vodi Plečnikov asistent inž. arh. Janez Valentinčič. Šola šteje 15 študentov, ki so si ogledali vse kulturno-zgodovinske znamenitosti naše Dalmacije.
O prehrani. Mnoga sredstva otroške prehrane ne gredo s časom in znanostjo. Znanost prinaša vsak dan nekaj novega. s-Bracos, mlečna otroška moka, je proizvod najnovejših pridobitev otroške prehrane.
Prijeli so nevarno izsiljevaluo družbo, ki je v Zagrebu napravila že zelo veliko vlomov. Družbo so tvorili Mirtič, Teodorovič, Križman in Ivanuš Zdanji vlom so napravili pri gospe Idi Schwarzovi v Zagrebu. Zdaj je policija vse nepridiprave prijela.
25 milijonov dinarjev bo stal Hut-terjev stanovanjski blok. ki ga bodo «idali v Mariboru. Blok bodo zidali ob Ciril Metodovi, Razlagovi, Prešer-
novi in Maistrovi ulici. Blok bo zidala tvrdka Hutter in drug in bodo v njem v glavnem imeli stanovanja njeni uslužbenci. V povojnem Mariboru bo to največje gradbeno delo.
Legitimacije vojnih invalidov za vozne ugodnosti, veljajo pet let in to ne da bi jih bilo treba vsako leto podaljšati. Vsak vojni invalid, ki že ima legitimacijo za neomejeno število popotovanj, naj jo da takoj žigosati oni železniški direkciji, ki je legitimacijo izdala.
(»,613.777 dinarjev je določenih za
zgraditev državne ceste na predelu Bakar—Kraljeviča. Za obnovo banovinske ceste od Podsuseda do Ptuja je pa določenih 3,163.000 dinarjev. Tehnični oddelek banske oblasti v Zagrebu bo že v začetku junija sklical nekaj licitacij.
Lokomotiva je zdrsnila s tračnic na progi iz Knina v Gračac. Nesreča se je pripetila na železniški postaji Plavim. Lokomotiva je s tračnic zgrmela v prepad in je za seboj potegnita dva tovorna vagona. Na srečo človeških žrtev ni bilo, gmotna škoda je pa zelo velika.
Kondukterske pripravnice so te dni namestili pri tramvaju v Novem Sadu. To je bila za Novi Sad velikanska senzacija. Vsakdo se je hotel peljati s tramvajem, takšno je bilo zanimanje za kondukterke.
Mura je naplavila truplo Alojzija Nekrepa s Sladkega vrha v mariborskem okraju. Utopljenec je imel čez ramena privezane čevlje in telovnik, iz česar sklepajo, da je hotel reko preplavati in je v mrzli vodi utonil. Poleg tega je imel utopljenec v žepu tudi steklenico žganja, ki ga je morda pokopalo. Truplo je moralo ležati v vodi 1 do 2 tedna.
Krematorij bi rado zgradilo v Beogradu društvo »Ogenj«. Društvo je od beograjske občine že dobilo zemljišče in imi tudi načrt že pripravljen. Zdaj je beograjska mestna občina načrt za krematorij poslala v gradbeno ministrstvo, ki bo o tej stvari končnove-Ijavno odločilo.
Za 10,060.000 dinarjev škode je napravil požar v Petrovgradu v Banatu, kjer je zgorel mlin delniške družbe »Domovinskega mlina*. Ta mlin so prištevali med največje mline v Ba natu sploh. Poleg poslopja je zgorela tudi velika količina žila, tako da cenijo škodo na 10 milijonov dinarjev.
705 hiš je porušila visoka voda pri zadnji povodnji v Adamovičevem naselju v Novem Sadu. Škodo je pregledala posebna komisija, ki je ugotovila, da je voda poškodovala ‘299 stanovanjskih poslopij ter znaša škoda okrog 21,377.800 dinarjev.
Pod voz je prišla triletna deklica Pavla Dimnikova na Šmarski cesti v Ljubljani. Hlapec tvrdke Ignac Pintar je popoldne vozil tod mimo 5000 kg težak voz, naložen z lesom. Na nesrečo je prav takrat prišla i/. hiše Pavla in padla naravnost pod voz. Voz ji je šel čez ročico in ji jo dobesedno zmlel. Težko poškodovano deklico so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so
ji
Zakaj ste malodušni? Ker ver- sadja in zelenjave. Oblasti so že do-*
"	'	l>/\	I	l/la tl/1	t t |T/Yrr«l 1' <t)l /1 It t' #
jamete vse vprek, kar berete m slišite. Vedite:	kateri ljudje
med nami imajo nalogo, zase-j ‘I v nas strah, paniko in obup.
Ne daite, da bi . am ^-no^lede napovedi živce zrahljale! Zavedajte se, da je še zmerom za deži^m sonce posijalo.
DRUŽINSKI TEDNIK
Podaljšali so letalsko progo Beograd—Podgorica—Bar. Doslej je bila proga samo do Podgorice, zdaj je pa glavno ravnateljstvo Aeroputa v Beogradu sklenilo, da bo progo podaljšalo in uredilo novo letališče Bar v južnem Primorju. Letališče bo ure jeuo v nekaj tednih in letala bodo začela voziti v Bar že sredi junija.
Ukinili so potniški rečni promet med Budimpešto in Beogradom in narobe zaradi premajhnega prometa potnikov. Prav tako je ravnateljstvo rečne plovbe ukinilo promet med Beogradom in Bezdanom iz istega razloga.
Neznan vlomilec je vlomil v znano Finžgarjevo gostilno na Brezjah 11» Gorenjskem. Odnesel je žensko obleko, 5 torbic iz usuja, 20 namiznih prtov, precej jestvin in za okrog 200 dinarjev gotovine.
Novi železniški tovorni listi so prišli v promet za notranji brzovozni promet s 1. junijem. Ti tovorni listi bodo dražji za 50 par. Tovorne liste za notranji brzovozni promet po 2'50 in 26'50 din so 1. junija vzeli iz prometa.
Okostje v huzarski uniformi so izkopali v Melincih pri Somboru. Podili so neko staro hišo in v kleli izkopali okostje neznanega moškega. Skoro gotovo gre za zločin, ki se je zgodil pred kakšnimi tridesetimi leti. Oblasti zdaj iščejo pojasnila za to nenavadno najdbo.
cev, bi utegnilo biti skupinsko zavarovanje cenejše, če bi bili v tej skupini tudi starejši ljudje, toda delodajalec vam tega kajpak ne bo hotel priznati. Trdil bo prav narobe, upajoč, da se bo tako odkrižal nezaželenega prosilca.
»Radi bi vas sprejeli, toda zdaj imamo skupinsko zavarovanje; če bi vas sprejeli, bi se naši stroški za skupinsko zavarovanje povečali... Res bi radi storili izjemo, toda priznati morate, da vam je več ko štirideset let,,.«
To je samo past. Lahko priznate, da imate štirideset let, če jih ne morete skriti. Videti je, kakor da bi jih imeli še več. Če bi bilo videti, kakor da bi jih imeli pet in trideset, bi se lahko ognili tej pasti. Lahko bi govorili živahno in se mladostno vedli. In ko bi naposled prišel čas, ko bi morali priznati svoja leta, bi dobili ljubezniv odgovor: »Nikoli vam jih »e bi toliko prisodil!«
Dotlej bi pa že utegnili tako dobro yplivati na delodajalca, da bi vprašanje vaše starosti ne igralo nobene važne vloge več. Zunanjost pri delu Prične igrati vlogo šele potem, ko Prekoračite mejo štiridesetih let. To s' velja zapomniti in izkoristiti v svoj Prid.
(Siiccesslull Living, Newyork)
U11J84 A OUI3UIBZA au3t|qBa -PJ{ lJOjdsBU ‘suj A0U03|0defvJ
„13 H O M d
pd
•pj[ AO^JjZOA qi>l50JJ0 ‘AifOJJS l|fU|BA!S ‘S3J05J 01JA3JS ajjSA 3l
;epojaeu oupoen
pa na žalost morali odrezali celo roko.
Nad 100 milijonov dinarjev znaša vrednost izvoženega sadja in sadnih proizvodov, ki so ga letos izvozili iz Bosne. Tigovsko-industrijska zbornica v Sarajevu je dala podatke o izvoženem sadju. Iz Bosne so izvozili: 1328 vagonov svežih sliv, 68 vagonov pek-nieza, 3000 vagonov suhih sliv, 870 vagonov jabolk in 13 vagonov orehov.
Z vozom je zavozil pod vlak posestnik Filipič iz Radomerja pri Ljutomeru. Vozil je s polja po cesti, ki drži s Cvena proti Ljutomeru in ni pazil na cesto pred seboj. Tako je s konjema privozil na progo istočasno z vlakom. Odbijač lokomotive je zadel konja in ga na mestu ubil. Voz je z voznikom vred zletel v velikem loku z nasipa. Na srečo se vozniku ni nič zgodilo, pa tudi drugi konj, ki se je odtrgal, je ostal nepoškodovan.
Za konserviranje naših rib na norveški način je dal na razpolago svoje prostore Oceanografski institut pri Splitu. Doslej so naši ribiči ribe konzervirali samo na primitiven način in niso imeli velike zaloge. Zdaj namerava Zveza zadrug Gospodarske sloge ustanoviti primerno industrijsko podjetje in organizirati predelavo in kon-serviratlje rib tako, da bodo lahko sodelovali tudi ribiči iz najbolj oddaljenih krajev.
Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10‘— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10"— na račun Poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani most št. 6.
Tovarno za ponarejanje cimeta so oblasti izsledile v Branimirovi ulici v Zagrebu. Cimet 30 izdelovali iz ce luloze, ki so jo barvali; da bi imela mešanica prijeten vonj, so ji pa primešali neki ekstrakt. Oblasti so doslej zaplenile že 20 kg takšnega cimeta in 200 kg celuloze. Razen tega so našli še nekaj arzena, ki so ga uporabljali ponarejevalci v neznane namene. Doslej so razpečali kar 1500 kg dišav. Cimet je ponarejala neka nova zadruga ;Zazip«", zastopnik te zadruge je bil pa Stanko Paznik. Prostori, v ka-terih so ponarejali cimet, so zapečateni, preiskava se pa še nadaljuje.
Pričel se je redni avtobusni promet med Ljubljano in Sušakom. Avtobus vozi iz Ljubljane ob 5.50 in prispe na Sušak ob 11.50 uri Ta proga drži skozi Brod ol> Kolpi. Avtobus se po tem vrača s Sušaka ob 14. uri, v Ljubljano pa prispe ob 19.55. Druga proga clrži skozi Prezid. Avtobus vozi iz Ljubljane ob 5.40, prispe pa na Sušak ob 11.35. Vrača se s Sušaka ob 13. uri in prispe v Ljubljano ob 18.45.
I*o nesrečnem naključju je utonil obalni delavec Franjo Benikeli v splitskem pristanišču. Potopil se je v morje, da bi dvignil dve vreči pše nice, ki sta bili padli z motornega dvigala parnika »Causk. Obe vreči je srečno pripel na vrv dvigala in se je hotel dvigniti. Pri tem je z glavo tako nesrečno udaril ob rob ladje, da si je prebil lobanjo in je utonil. Šele če* nekaj tir so truplo ponesrečenega delavca spet potegnili iz morja.
Do bitke je prišlo med prebivalci dveh bosanskih vasic, Vitovljanov in Koričanov. Zaradi paše je prišlo do prepira in kmalu se je vnela prava bitka, ki so se je udeležili vsi prebivalci. Veliko kmetov so ranili; musli man Langih Džemi! je pa celo dobil smrtne rane in kmalu po bitki umrl. Vsega skupaj se zagovarja pred sodiščem 25 kmetov. Kljub temeljiti preiskavi ne bo mogoče dognati, kdo je ubil Langiba Džemila in kdo je ranil ostale kmete. Zdaj je sodišče obsodilo šest kmetov na tri mesece strogega zapora, 11 kmetov pa na en mesec, ostale je oprostilo.
Naša ladja »Lovten« je prvič odplula v ruske črnomorske vode, in sicer se ho zasidrala v pristanišču Odesi. Ladja je last Zetske plovidbe. Odplula je iz Dubrovnika in se ustavila X grškem pristanišču Pireju, dalje v Carigradu 111 Konstanci. Dozdaj še ni nikoli plula v rusko pristanišče in zato je to njeno potovanje velik in izreden dogodek. Brez dvoma je pa do tega prišlo zaradi novih trgovskih stikov med Jugoslavijo in Rusijo.
Za 500.000 nemških mark je namenila Nemčija kupiti pri nas zgodnjega
volile tolikšno količino uvoza, vendar | niso še določile cen, po katerih bo' Jugoslavija prodajala svoje sadje in zelenjavo Največ mark je odobrenih za uvoz krompirja, in sicer kar 200 tisoč mark. Uvažali bodo pa še češnje, grah in paradižnike.
Društvu za boj proti raku jo v opo-. roki zapustil liiso v Leipzigu dr. Julij* Scheyer iz Koprivnice. Hišo je zapu t stil za nakup radija, ki je tako zelo* potreben za one, ki bolujejo za ra-* kom. Ustanova, ki je podedovala to* plemenito darilo, je tega dejanja iz-J redno vesela, ker si ho lahko nabavila { radij, ki je za uspešno zdravljenje J tako zelo potreben.	t
Strašen vihar je divjal na Jadranu* nad dalmatinsko obalo. Veter je do-J segel hitrost nad 80 km na 1110, kart je za zdanji letni čas nekaj zelo ne-| navadnega. Ribiči so morali zaradi hudega viharja prenehati z ribjim lovom. škode ni bilo nobene večje, le v splitskem pristanišču so valovi vrgli na breg nekaj ribiških čolnov, ki so se popolnoma razbili.
Podkupljena ciganka je preprečila zločin, ki ga je nameraval storiti železniški uradnik iz Dervente, Anton Sitnarit*. Sunarič je podkupil neko ciganko, da bi zažgala njegovo hišo, ki je bila zavarovana za 100.000 din. Na podstrešju je bilo že vse pripravljeno za požig. Ciganka se je pa skesala in je Sunariča prijavila. Sunarič sicer taji, vendar so pa našli dovolj dokazov, da je hotel s požigom svoje hiše ogoljufati zavarovalnico, pri kateri je imel zavarovano svojo hišo.
Kipar Ivan Mcštrovič je postal redni član romunske akademije znanosti in umetnosti v Bukarešti. Nedavno je romunska akademija izvolila za svojega rednega člana našega največjega jugoslovanskega kiparja in 11111 s tem priznala zasluge, ki si jih je pridobil na | umetniškem področju.	$
Gojenci pomorske vojne akademije j so odpluli na poučno potovanje na šolski ladji ; Jadranu ". Izleta so se udeležili gojenci 1 in 2. razreda. Potovali bodo po Jadranskem in Sredozemskem morju. Vrnili se bodo pa v Dubrovnik čez dva mesca.
Mamutovo lobanjo so izkopali delavci v vasi Strmici v bližini Knina.
V okolici je mnogo srebra, svinca in j j lignita. Ko so delavci kopali, so nale-; teli na mamutovo lobanjo. Lobanja in; štirje zobje so še precej dobro olira-; njeni. Vsak zob tehta tri do štiri kilo ; grame. Upajo, da bodo odkopali še; vse mamutovo okostje.	;
Za las je ušla smrti 171etna Nada! Jovanovičeva iz Jagodine, ki je ol> železniškem nasipu pasla koze. K na izmed koz ji je ušla na železniški til. i Nada jo je hotela spraviti nazaj, toda je v zadnjem hipu opazila nekaj me- ’ trov pred seboj beograjski ekspres, ki je z vso brzino drvel njej naproti. V smrtnem strahu se je Nada ulegla na tla med oba tira in vlak je vozil čez njo. Strojevodja, ki je vlak lahko ustavil šele nekaj metrov dalje, je bil prepričan, da so kolesa Nado razmesarila. Toda na veliko začudenje vseh je ostala Nada živa in odnesla le nekaj malenkostnih poškodb na nogi.
Silos za 500 vagonov žita bodo zgradili v Sisku. Privilegirana delniška družba za silose bo zdaj na Hrvat-skem zgradila kar 14 novih silosov Za 800 vagonov žita ga bo zgradila v Vukovaru, pa tudi v Bjelovaru, Novi Gradiški, Kostanjevici in drugih krajih jih bo gradila. Poleg tega mislijo v Zagrebu zgraditi velikanska skladišča za sadje.
poskusite 1 — 2
ASPIRIN
tablete
Ni drugega zdravila po imenu ^ ..Aspirin”, temveč edino-le ..B a y e r " - je v Aspirin.
O9J. reg pod S bf. J76*? od ?2. XII 19«.
mm.
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
bodoča
Osebne vesti
Poročili so se: V Ljubljani: dr. Alfred, Šerko in gdč. Lojzka Vin-dišarjeva. uradnica finančne direkcije; inž. arh Marko Župančič in gdč. Pavla Dečmanova; dr. Stane Lajevec, zdravnik, in gdč. Magda Gostiševa
V Trbovljah: g. Stanko Vozel, brivski mojster, in gdč. Alojzija Kebrova; g. Otmar Bevk, ključavničar, in gdč. Štefanija Vargova, zasebnica; g. Stanislav Potokar, rudar, in gdč. Justina Murnova, šivilja; g. Helmut Brinar, privatni uradnik, in gdč. Ana Perkova, uradnica; g. Emil Majcen.; rudar, in gdč. Zora Lavričeva, za-; sebnica; g. Franc Ocepek, rudar, in; gdč. Marija Pangeršičeva, Šivilja.^ V; Novem mestu: g. Slavko Ložar,; uradnik, in gdč. Slavka Košakova.; učiteljica. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: 22let-; na Jožica Švabova: Alojzij Zaman, pi-; smonoša; Edvard Voltmann, poslovodja tvrdke Krisper; Murija Ogrin-čeva; Ana Pečenkova; Karel Machtig, železniški uradnik v pokoju. V Škofji Loki:	31 letni France Kokalj.
V Beogradu: Josipina Keršova-nova. V Celju: 7!letni Maks Rozman, vratar; 67letna Marija Zupančeva; 391etni Franc Pečnik, 631etni Matevž Graber, pekovski mojster; 3(>letni Josip Osebek, poslovodja. V Št. liju v Slov. gor.: Tatjana Sevškova. V Ptuju: 671etni Franc Friedl. V Č i g i n j u :	Ana Šavli-
jeva. V Radovljici: Janez Klein-dienst, gostilničar in posestnik. V Trbovljah:	881etna Helena Ko-
vačeva; (Uletni Jožef Povšič. rudar; 881etnn Marija Jermanova. Naše sožalje!
Steber družine mati!
Muti! Kratka, jedrnata, toda vzvišena beseda. Koliko ljubezni, koliko žrtev obsega ta beseda! Mlada dekleta so predstavnice našega naroda, so naše bodoče matere. Morale bi se zavedati svojega dostojanstva s častjo, s ponosom, varovati svoj ugled kot bodoče matere. Toda žal, pri mnogih je to prav narobe.
Kar sem videla v nedeljo, me je zadelo v živo. S svojim sinom sva šla na izlet na priljubljeno izletno točko blizu Ljubljane. Srečavala sva pisano družbo veselih dobrovoljnili izletnikov. Umevno, da se na takšnih pohodih človek naužije tudi dobre vinske kapljice. Ni pa 's tem rečeno, da se morajo mlade izletnice opiti.
Videla sem mlado dekle, ki je bilo do nezavesti pijano. Dva gospoda sta se trudila z njo, da bi jo položila v travo. Izmuznila se jima je in padla na tla ko snop. Naj ne omenim neslanih. besed, ki so jih izgovarjala usta lepo nardečene dame.
Sram me je bilo vred sinom, ki se je s studom z drugimi vred obrnil od nje.	Opazovalka.
Vzgojne metode
Na dvorišču velike stanovanjske hiše kleči v blatu dekletce kakšnih dvanajstih let in obupno joče.
Ljudje, odrasli in otroci, jo gledajo. Sram jo je in zato skuša po kolenih priti v vežo, a očetov glas skozi okno jo napodi nazaj v sredino dvorišča, Ali je tako sramotenje lastnega otroka upravičeno, posebno ker ni otrok drugega storil, kakor da je šel na dvorišče skakat? Ali je pa tudi to vzgojno, da ga pretepajo vsak dan in na takšen način sramotijo? če je pa otrok pokvarjen, so starši pač sami krivi, ker ga niso poprej znali pravilno vzgajati.	Opa*ovalec.
Lep zgled trgovcem
Že večkrat sem tako mimogrede slišal o prav prijazni trgovini na Gorenjskem. Slučaj je tako nanesel, da sem prišel vanjo ves krvav in potolčen, čeprav sem povedal, da nimam niti pare v žepu, mi je prijazna gospodična rano lepo izprala in obvezala. Pa najsi je prišla stara kmečka ženica ali boljša dama, za vsav«'»° n« šla dobro besedo — pri-jaz 'Jv..*
T ;>	M».t	v/.>^	■
mit - -
»O - 'c	V
marsikje občutil! To naj bo vzgled trgovcem, da je treba biti s stranko prijazen, vljuden in postrežljiv.
|	M.
Olika
Nekega večera, ko sem se vračala iz kina, sem tole doživela:
V gneči sem nehote stopila nekemu mlajšemu gospodu (po poklicu je ; in ga prav dobro poznam) na nogo. Takoj sem se seveda opravičila, da nisem nalašč, in mu rekla pardon. Bil je pa zelo nejevoljen in je mesto odgovora le nekaj zamrmral.
Pozabila sem že na to; zunaj kina je pa meni nekdo stopil na nogo. »Pardon«, se mi je porogljivo oprostil in odhitel dalje. Takoj sem ga spoznala. Bil je prav tisti gospod, ki sem mu jaz preje stopila na nogo. Lep primer olike, kaj ne? Prizadet*.
Pogled na ulico v Gandu, glavnem mestu belgijske Vihodne Flandrije.
DRUŽINSKI TEDNIK	,	■	•	-	-	■	6.	VI.	1940.
Sreča v nesreči
Vojne poroke - poroke iz ljubezni
Čeprav vojna navadno mnogo ljudi razdvoji, vendar tudi nekatere na prav nenavaden način združi
Poročnik Patrick Rice Smith ji ponudi božični kipnik. Ob slovesu ji pravi:
»Dajte mi svojo sliko za božično darilo...«
Poslovila sta se, toda ne za dolgo. Mesec dni po tem srečanju sta se francoska pevka in angleški častnik tik za fronto poročila.
London, junija.
Čeprav divja vojna, najhujša nevarnost za ljubezen in zvestobo, se vendar ljubezen ne meni za nevarnost; tako bi vsaj sodili po številu porok, sklenjenih na Francoskem v času vojne. Od začetka vojne pa doslej se je na Francoskem poročilo 1000 parov. Te poroke so prave ljubezenske poroke, nevarnosti in smrti na kljub.
Med mnogimi vojnimi porokami na Francoskem in Angleškem so pač najbolj zanimive poroke, sklenjene v romantičnih okoliščinah.
Poroka asa britanskega letalstva
Eden najboljših britanskih letalcev je pač Cobber Kain; sestrelil je pet sovražnih letal, potlej pa pristal s padalom, ranjen od neštetih drobcev šrapnela v levo nogo in roko. Pozneje, ob svečanostih, prirejenih njemu na čast, je stopilo k njemu lepo dekle in ga vprašalo: »Ali se me še spominjate z Nove Zelandije? Kakšen slučaj!«
Nekaj dni nato sta postala gospodična Joyce Phillipsova in Cobber Kain srečna zaročenca, te dni se bosta pa poročila.
Zakon na meji Francije in Belgije
Francoski vojak Emile Patin je bil že od pričetka vojne pri četah ob fran-cosko-belgijski meji. Tam je spoznal Belgijko Marto Bernethovo, kajpak jo je smel videti samo onstran meje, ker Marta kot Belgijka ni smela stopiti na francosko ozemlje. Zaljubljenca sta se
pa shajala in se sporazumela, da se bosta poročila.
Na francosko-belgijski meji so postavili mizo, za mizo je sedel župan in vpričo Patinovega častnika poročil Marto z Emilom. Pri tem obredu je nevesta sedela v svoji domovini, ženin je pa sedel na francoskih tleh. Meja je tekla točno med obema. Kakor hitro sta se poročila, je srftela Marta kot francoska državljanka priti v Francijo. Ob tej priložnosti je prvič objela in poljubila svojega rnoža...
Zena po činu višja od moža
Hči lorda Gorta, poveljnica čete 1000 žensk Jacquelirra Verekerjeva, je spoznala v službi stotnika W. B. Syd-neya. Vendar ima ona več zvezdic kakor on. Ljubezen pa tudi pri činih ne pozna razlike. Zaroko so že javno razglasili, prav v kratkem bo pa poroka.
»Če hočete postati Američanka«
Novembra 1939. se je ameriška ladja »City of Flint« po dolgem križarjenju po severnih vodah in kot nemška ujetnica zatekla v norveško pristanišče Bergen. Tretji častnik na ladji Carl Ellis je spoznal v Bergenu ljubko plavolaso Norvežanko Ruth Engelsenovo.
»Pristna Norvežanka,« ji je strokovnjaško dejal Eliis, »toda če hočete, postanete lahko tudi ameriška državljanka...«
Lepa Ruth je razumela to ponudbo. Nekaj dni nato sta sč poročila. In pomislite, mladi par je imel celo tolikšno srečo, da je odplul v Ameriko dva dni poprej, preden so Nemci napadli Norveško...
Angleški poročnik in francoska pevka
Yvonne Regnierjeva, ljubka francoska pevka, se prav na božični večer z avtom vrača s fronte, kjer je pela vojakom. Vsa trepeče od mraza. Na lepem se avto v snežnem metežu ustavi. Na srečo je v bližini krčma, polna angleških vojakov.
Kaznjenec dirigent kaznil-niskega orkestra
Na sliki vidimo tri dele ogromne ront-genake cevi, ki jo je izdelala ameriška tvrdka General Electric Company za . 'poldrugi milijon voltov napetosti.
Jadrnica s kovinskimi jadri
San Francisco, junija.
V neki ladjedelnici v San Franciscu so napravili prvo jadrnico s kovinskimi jadri. Ta jadra so narejena iz zlitine aluminija in magnezija in so zelo lahka ter popolnoma odporna proti sleherni temperaturi.
Ker se pa takšna jadra ne dajo »speti«, je bilo nemogoče obdržati prvotno običajno obliko jader. Jambore in platnena jadra so nadomestili s premičnimi pripravami, tako da 50 kovinska jadra sestavljena iz po^mez-nih kovinskih ploščic. V pomorskih krogih so sprejeli novost z velikim zanimanjem.
Postno poslop je na 5000 M višine
Bombaj-, junija.
Indijsko ministrstvo za pošto in telegraf se lahko ponaša s tem, da im* svoje zgradbe na takšni višini, kakor nobeno drugo ministrstvo na svetu-Tako je pošta v Phanongu v Tibetu zgrajena na višini od 5000 m, a pošte v Gijansu in Jatungu na 4400 m, obnosno na 3333 m.
Vse te tri pošte so ob glavni prometni žili, ki veže Indijo z glavnim mestom Tibeta Lhaso.
Newyork, junija.
V kalifornijskem mestu Miamiju so policisti te dni priredili svečanost, združeno z neko igro, kateri je prisostvovalo veliko število ljudi. Najzanimivejša točka tega večera je bil orkester kaznjencev iz državice Oklahome, katerega je šele pred kratkim ustanovil neki kaznjenec Dick Mallington. Mallington je bil obsojen zaradi uboja na dosmrtno ječo.
Orkester je doslej lahko prirejal koncerte samo v kaznilnici za kaznjence in za zavodne nameščence. Tokrat je pa dobil dovoljenje, da sme prvič javno nastopiti. Vsi kaznjenci so nastopili oblečeni v kaznjenske obleke. Občinstvo in policisti so bili zelo navdušeni in kaznjenci so dobili od mnogih navzočnih različna darila.
Dirigent Mallington, ki je že dolgo kazal nadarjenost za glasbo, je za časa kazni skomponiral nekoliko glasbenih del. katera je odkupila neka založba glasbenih del iz San Francisca. Za svoje delo je dobil 2000 dolarjev (110.000 din).
Vsak angleški letalski strelec se mora temeljito izvežbati na tleh, preden sme v letalo. Med drugim se uče tudi v popolni letalski opremi iz »letalskega sedeža« streljati v obrise letal na tarčah.
Novi Napoleon Buonaparte
Pariz, junija.
Ta zgodbica je podobna nekakšni šali, vendar se je pa resnično pripetila nekemu črncu Napoleonu Buonapartu.
Lahko si predstavljate veliko začudenje v uradu za sprejemanje nabornikov, ko se je nenadno pred uradnikom pojavil novi nabornik prostovoljec in se predstavil za Napoleona Buonaparta. Najbolj zanimivo je pa to, da je zdanji Napoleon črne polti in da se je rodil v Tangerju v Afriki. Prijavil se je kot pilot-dobrovoljec in so ga tudi sprejeli, Z listinami j er lahko dokazal, da se res piše Napoleon Buonaparte. Črnec upa, da mu bo njegovo ime pomagalo do slave v novi vojni.
Galeb, ki sovraži morje
Oslo, junija.
Ni dolgo tega, ko je neki norveški ribič rešil nekega galeba, da ni utonil v morju. Zgodilo se je v pristanišču, kjer plava po morju mnogo olja in druge nesnage. Tako je tudi ubogL galeb padel v tako oljnato »lužo« in se na noben način ni mogel rešiti goste lepljive snovi. Ribič je s čolnom prišel do galeba in ga vzel v svoj čoln. Ko je prišel domov, je galeba skrbno očistil in ga spustil na svobodo. Toda galeb ni izkoristil svoje svobode, temveč je ostal pri hiši.
Prvič, ko je šel ribič spet ribarit, je vzel galeba s seboj, da bi ga kje na morju pustil, da bi svobodno živel. Toda galeb je zletel, a ne na morie, temveč na obalo in tako dolgo čakal, da se je ribič vrnil z lova domov. Od takrat pa ne hodi galeb nič več s svojim rešiteljem na lov, kajti doživljaj z oljem mu je ostal živo v spominu in morje je postalo njegov naj-večji sovražnik.
Va Japonskem imajo mnogo Budovih tipov; med najznamenitejšimi je kip, ti ga vidimo na gornji sliki, tako imenovani Daibucu v Kamakuri; izklesali so ga leta 1252.
škatlico, v kateri so bile same svetle ploščice.
Delavec je poklical prijatelja in mu pokazal, kaj je našel, toda nobeden od njiju ni mogel pogoditi, kaj naj bi to bilo. Zaradi tega sta škatlico spravila poleg obleke in nadaljevala delo. Ko je prišel k njima gozdar, sta mu pokazala, kaj sta našla; toda tudi on jima ni znal povedati, kaj je v škatlici.
gele ko sta prišla v neko krčmo, kamor sta hodila po delu, jima je
Indijanci ne izumirajo
Newyork, junija.
Mnogokrat smo že brali, da so Indijanci Severne Amerike obsojeni na izumiranje. Toda to ni povsem res. Nove statistike dokazujejo ravno nasprotno, torej, da se je število Indijancev v Severni Ameriki močno povečalo.
Boljše negovanje otrok in dobra zdravniška pomoč je močno zmanjšala umrljivost indijanskih otrok. Razlika med številom rojstev in smrti je pri rdečekožcih mnogo večja kakor pa pri belokožcih. To pomeni, da bo v kratkem času, če ne nastopijo kakšne spremembe, naravni prirastek Indijancev postal še vse večji.
V zadnjih letih se je zvišala tudi indijanska narodnostna zavest. Zelo redki so zakoni med pripadniki rdeče rase z ene in bele ali črne rase z druge strani.
Paganinijeva razstava v Genovi
Rim, junija.
V Italiji so se začele proslave ob stoletnici smrti nesmrtnega violinista Niccola Paganinija. Program obsega celo vrsto koncertov, ki se bodo vršili v gledališču Carlo Felice v Genovi, virtuozovem rojstnem kraju.
Razen tega bodo priredili v Genovi v istem gledališču tudi razstavo dragocenih spominov na Paganinija. Vršilo se bo pa še dosti drugih spominskih svečanosti. Paganinijeva razstava naj bi dala jasno sliko umetniškega življenja slavnega komponista. Odprta bo do 15. julija. Zanimala bo pred vsem vse glasbenike in bo zanje pomenila izredno zgodovinsko in umetniško prireditev.
V Ameriki zelo goje čebele; na gornji sliki Uidimo, kako skuša neki delavec ameriške državne čebelarne v Somer-setu (Maryland) spraviti roj čebel v poseben zaboj, da jih bodo poslali nekemu čebelarju na deželi.
morskim kravam dajal krmo iz špinačnih in zelnatih listov. Strokovnjaki so mu branili, češ da se živali takšne krme niti dotaknili ne bosta; toda zgodilo se je drugače.
Morski kravi še zdaleč nista tako izbirčni, kakor se je nekaterim zdelo. Novo krmo sta jedli brez prestanka 2 uri in 15 minut. Nehali sta šele takrat, ko jima je je — zmanjkalo. Jasno je, da je potlej ravnateljstvo zadovoljno odpovedalo vse pošiljke morske trave.
krčmar povedal, da je v škatlici zlato. Takoj so ga stehtali; bilo ga je pa 680 gr, torej vrednosti za več ko 30 tisoč čeških kron. Zlato je bilo v ploščicah, kakršne uporabljajo zobozdravniki za zlate krone in zobe., Najbrže je moral nekdo škatlico ukrasti in jo skrRi, da bi jo lahko ob ugodni priložnosti prišel iskat.
Sila kola lomi
Newyork, junija.
Ravnateljstvo newyorškega živalskega vrta se je pred kratkim znašlo v veliki zadregi, ker ni o pravem času prispela pošiljka morske trave iz Ama-cone, naročena za dragoceni morski kravi. V sili se je čuvaj odločil, da bo
Zlato v gozdu
Praga, junija.
Dva delavca sta popravljala gozdno pot v bližini Ofešina v Moravski. Ker je bila pot zelo razorana, sta jo posipala s peskom, ki sta ga kopala na bližnjem gozdnem obronku. Nenadoma je pa eden izmed njiju našel
Moderna pravljica
Romantična zgodba o Hubezni ameriške lepotice
Njen zaročenec ji je ostal zvest tudi v nesreči
Newyork, junija.
Pred štirimi leti se je pred mikrofonom newyorškega radia prvič pojavila sedemnajstletna Jessy Simsonova, W je bila pri tekmovanju ameriških lepotic dobila laskavi naslov »kraljica lepote«.
Simpatično mlado dekle pa ni samo dovršeno lepo, temveč ima tudi krasen glas in izvrstno igra. Po velikem Uspehu, ki ga je doživela pri ameriških poslušalcih radia, je gospodično Simsonovo angažiralo neko newyorško gledališče, vendar se je morala na željo svojih staršev temu poklicu kmalu odpovedati. Nadaljevala je svoje vse-Učiliške študije.
V	Albami je spoznala 221etnega študenta Jamesa Stewarda, ki sta dve leti ž njim skupaj študirala. Kmalu se je med njima razvilo ne samo prijateljstvo, temveč tudi iskrena mladostna ljubezen. Ko sta končala študije, sta sklenila, da se poročita, kakor hitro James dobi primerno službo.
Toda tudi po njeni zaroki ji'gledališki ravnatelji in impresariji niso dali miru. Na vso moč so se trudili, da bi pridobili njeno dragoceno moč za gledališče. In ker je bilo mlado dekle željno uspehov, je naposled privolilo. Pustila je svojo zasebno službo in postala spet igralka.
Nesreča pa nikoli ne počiva. Komaj je znova začela svojo igralsko kariero, ki bi bila v njej nedvomno dosegla še Sijajne uspehe, se je simpatični lepotici pripetila huda nesreča. Njen avtomobil se je namreč zaletel v tramvaj. Ranila se je hudo in vso pobito so jo prepeljali v bolnišnico. Tam so ji morali zdravniki amputirati nogo do kolena.
Njen zaročenec je pa tudi v nesreči ni zapustil. Kajpak je takoj prišel k njeni bolniški postelji in ji prisegal, da ji bo ostal zvest do groba, pa naj se pripeti kar hoče. To ji je bil svetli žarek v vsej nesreči.
Zdravnikom se je posrečilo rešiti življenje »kraljici lepote«, najspretnejši ortopedski strokovnjaki so ji pa napravili kar najbolj dovršeno umetno nogo. Tako je z njo dosti dobro hodila. vendar pa ni mogla več misliti na gledališče. Njen oče je vložil tožbo zoper tramvajsko družbo in zahteval za nogo svoje hčere 30.000 dolarjev odškodnine. Sodišče je tožbo razsodilo v prid gospodični Jessy. Ko bi morala pa tramvajska družba odškodnino izplačati, je propadla in tako nesrečna lepotica ni dobila niti beliča.
Nova nesreča je pa niti malo ni potrla. Jessy je bila mlada in srečno zaljubljena, imela je zagotovilo, da je njen zaročenec kljub vsemu ne bo zapustil. Tako je prebrodila tudi to nesrečo, še dalje se je borila za svoj obstanek. Angažirala so jo različna reklamna podjetja, da so jo kot dovršeno lepotico fotografirala za lepake. Razen tega je pa sodelovala tudi pri newyorškem radiu. Pred kratkim se ji je vendarle nasmehnila sreča: njen zaročenec je dobil dobro službo in tako sta se poročila v navzočnosti mnogih simpatizerjev in radovednežev. Množica je nevesti, bivši »kraljici lepote«, prirejala navdušene ovacije.
Po poroki je srečna mlada ženka izjavila nekemu časnikarju: »Danes sem po tolikih nesrečah v svojem mladem življenju popolnoma srečna, zavedajoč se, da je človek, ki sem ga neizmerno ljubila, v mojih najnesreč-nejših trenutkih vztrajal poleg mene...«
ke že v naprej zabeleSeval. Zdaj je prišel do prav zadovoljivih zaključkov in mu je japonska vlada dala na raz-polgo denar za uresničenje njegove ideje. Za Japonce namreč takšen aparat ne bi bil majhnega pomena. S pomočjo njega bi se, če drugega ne, lahko vsaj ljudje še pravočasno rešili pred nevarnim tresenjem.
Nova iznajdba zabeležuje potresne sunke že nekaj ur pred pričetkom potresa. Zdaj so Japonci ta aparat namestili že na raznih mestih in samo še čakajo, kdaj se bo tudi praktično izkazal.
Protin je bolezen bogatašev
Rim, junija.
Protin je bolezen, ki rada napada starejše ljudi. Prične se s trganjem v sklepih, glavobolom, slabostjo, seveda pa često nastopa tudi v milejši obliki. Zanimivo pri tej bolezni je to, da navadno napada ljudi, ki so prekoračili vsaj trideseto leto. Posebno nevarna je ta bolezen takšnim ljudem, ki se malo gibljejo in dobro jedo. Torej je to bolezen bogatašev in le zelo redko jo imajo tudi siromaki. Ce bi se radi izognili tej zavratni bolezni, potem veliko delajte in jejte malo mesa.
2e v srednjem in starem veku so ljudje protin imenovali »aristokratsko bolezen«. Poleg tega so trdili, da protin dobro vpliva na duševne zmožnosti bolnika in nikdar ne napada duševno bolnih ljudi. In te dobre lastnosti te nenavadne bolezni so se izkazale v zgodovini človeštva za resnične. Zmerom so za to boleznijo oboleli samo bogati in izobraženi ljudje, katerih duševne lastnosti so se pod vplivom protina še dvignile, nikdar pa niso padle. +»+++»**♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦.; V
Ce> i/uiatneU ati hc
ZAHTEVAJTE ŽIMO SAMO Z^AŠClTNO PLOMBO
ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D
NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI.
Nenavadna oporoka
Newyork, junija.
Pred petdesetimi leti se je mlada gospodična Gustava Hagenbergova iz južne Poljske pripravljala na poroko
*	nekim ameriškim trgovcem iz Ci-kaga. Dekle se je s starši odpeljala v Ameriko, kjer bi se morala vršiti poroka.
Dan in cerkev sta bila že določena in vsa ceremonija bi se morala vršiti v Newyorku. Ko so pa prišli svatje in nevesta ob določeni uri v cerkey, ženina ni bilo nikjer. Ko so po dolgem čakanju poslali ponj, ga niso mogli nikjer najti. Nevesta tudi nikoli ni izvedela, zakaj jo je ženin zapustil.
Leta so minevala in dekle je ostala stara devica. Nedavno je pa dobila iz Amerike pismo, v katerem so ji sporočili, da je njen zaročenec umrl. Vse svoje premoženje je zapustil Gustavi Hagenbergovi, da bi tako popravil sramoto, ki jo je zagrešil pred petdesetimi leti. Hagenbergova je postala lastnica pol milijona dolarjev. Toda tajno, zakaj jo je zapustil pred oltarjem, je vzel s seboj v grob.
Spomenik ribi
Berlin, junija.
V	neki nemški vasi, blizu Hamburga stoji marmornat spomenik, ki ga je neki kmet postavil v spomin ribi.
Kmet Brandt je imel svojo kmetijo °b potoku, ki teče skozi vas. V tem Potoku so že od nekdaj živele okusne Postrvi. Kmet je redno lovil te ribe in Jih prodajal na hamburški trg. Kmalu je z njimi obogatel.
Ker je pa kmet eden izmed tistih ljudi, za katere ne velja pregovor, da je nehvaležnost plačilo tega sveta, je eni izmed teh rib v zahvalo za svoje
bogastvo postavil spominski kip. Postavil ga je neki nemški kipar, napis' j na njem se pa glasi: »Ta spomenik, sem postavil v spomin postrvi, po imenu Editi, ki je 20 let živela v mojem; potoku in je zapustila nešteto potom-; cev. Njene kosti sem pokopal na tem mestu. Naj počiva v miru.«
Samo 268 let so ljudje živeli brez vojne
London, junija. Angleški zgodovinar Robert H. Cu-shing si je pred kratkim nadel veliko zgodovinsko nalogo. Na vsak način je hotel izračunati, koliko let so ljudje od 1. 1582. pr. Kr. pa do danes preživeli' v miru in koliko v vojni. Po dolgem računanju je pa pred nekaj dnevi le prišel do zaključka. Izračunal je, da je človeštvo v vseh 3521 letih, kar jih pozna zgodovina, živelo samo 268 let v miru. Torej se je vojskovalo kar 3253 let in je imelo na vsakih sto let povprečno kar osem vojn.
Da bodo te številke še zanimivejše, so temu poročilu dodali še poročilo univerzitetnega profesorja Toma P, Mareya, ki je dognal, da se je človeštvo največ vojskovalo jeseni in pozimi (78*/o vojn). Spomladi (med aprilom in junijem) se je vnelo samo 14»/. vojn, med januarjem in marcem pa celo samo 8",'o vojn. Ti podatki resno kažejo, kako je človeštvo že od nekdaj navdušeno za vojne.
Nov japonski izum?
Tokio, junija.
Zaradi neprestanih potresov, ki jih Japonska doživlja leto za letom, se znanstvenik Haito že več let trudi, da bi iznašel aparat, ki bi potresne sun
Mnogi ljudje ne vedo, zakaj se svinje tako rade valjajo po blatu. Domači cetveronožci namreč nimajo znojnic, da bi se potili. Kadar jim je vroče, jim ne preostane nič drugega, kakor da se povaljajo v vlažnem blatu in se tako vsaj nekoliko oh bule. Ker nimajo znojnic, se pa tudi preje zrede kakor druge živali, ker skozi znojnice ne oddajo nobenih snovi.
*
Pred kratkim so Neivgorčani občudovali v neki slaščičarski izložbi ogromno jajce: visoko je bilo tri metre, v premeru pa poldrugi meter široke. V jajcu bi imel dovolj prostora velik mož. Še bolj so se pa ljudje začudili, ko so izvedeli, da je jajce naročil neki milijonar za svojo zaročenko. Ne mislite pa, da se je vanj sam postavil. Napolniti ga je dal s 190 kilami finih čokoladnih bonbonov!
*
Neka velika banka v Detroitu v Ameriki je izgubila ključ blagajne nekega trgovca. Še večja nesreča je bila pa, da je svoj ključ izgubil tudi trgovec. Blagajna je imela pa takšno ključavnico, da je ni mogla odpreti niti cela vrsta mehanikov in drugih■, strokovnjakov. Takrat je bančnemu ravnatelju šinila v glavo misel, da bi dal oglas v časopis. Iskal bi poklicnega vlomilca, ki bi blagajno odprl. Policijske oblasti so pristale na to, da človekaki bi se javil, ne bodo prijele, čeprav bi bil eden izmed njihovih dobrih znancev. Banka je kajpak v oglasu obljubila Uidi veliko nagrado, zelo privlačno za poklicnega lopova. Toda, če verjamete ali ne, tudi po treh tednih oglaševanja se ni javil niti en vlomilec!
Matematik Cardanus, ki je živel v srednjem veku, je zmerom trdil, da je zaradi protina dosegel že velike uspehe na področju matematike. V starem veku je protin posebno napadal grške in rimske vladarje. Tako je ta bolezen mučila Hierona, tirana v petem stoletju pred Kristusom, ki je živel v Sirakuzah na Siciliji. Za to boleznijo je bolehal tudi slavni grški državnik v četrtem stoletju pred Kristusom, Periklej. Pozneje se je najbrž ta bolezen skupno z grško visoko kulturo zanesla tudi v Rim. Pesnik Enij, ki je bil Catonov prijatelj, je često dejal, da protin celo zviša njegovo pesniško navdahnjen je. Veroval je, da pesnik, ki nima protina, sploh ne more titi pesnik. Prav tako je imel protin tudi Horac in celo vsemogočni rimski imperator Avgust.
Izmed dinastij so najbolj bolehali za protinom Medičejci in Burbonci. Izmed Medičejcev so imeli protin Loran I. in Katarina Medici. Izmed Bourbon-cev so pa imeli protin: Henrik IV., Ludvik XIII. in Ludvik XIV.
Pa tudi druge znamenite osebnosti :je ta bolezen zelo pogosto obiskovala. ITako je imel protin vojskovodja Veliki IConde, ki je v XVII. stoletju izvojeval : več bitk. Tudi Richelieu, Papin, Leibniz, Chateaubriand in drugi veliki možje zgodovine so za to boleznijo bolehali.
Nov plastičen film
Moskva, junija. Rus S. P. Ivanov je iznašel poseben aparat za filmanje reliefnoplastičnega filma in za njegovo prikazovanje na platnu. Platno, ki ga je sestavil, je | črnobelo progasto. Pri filmanju in prikazovanju filmov uporabljajo dve veliki zrcali.
Slika na platnu postane pet- do šestkrat večja in je popolnoma plastična. Prve poskuse so napravili v nekem moskovskem ateljeju; v jeseni bodo pa vrteli prvi barvani plastično-reliefni film »Zemlja mladosti«.
Ameriški »klub velikanov«.
Newyork, junija.
V	Ameriki so pred kratkim iznajdljivi ljudje ustanovili »klub velikanov«. Člani tega nenavadnega kluba so sami veliki ljudje, ki so si nadeli nalogo, pomagati svojim sotrpinom, da bi laže prenašali vsakodnevne nevšečnosti, ki jih doživljajo zaradi svoje I velikosti. Pomislite samo, kako težko velik človek najde dovolj veliko posteljo! Izmučen hoče prespati noč v hotelu, pa mora spati s skrčenimi no-
gami, če noče, da mu mole izpod odeje. Isto doživijo v kopalnici, kjer je ogledalo prenizko in kopalna kad prekratka.
Pred kratkim je pa neki iznajdljivi hotelir prišel na dobro zamisel. Svoj hotel je popolnoma preuredil po željah velikih Američanov. Normalno dolge postelje je podaljšal za 20 cm, ogledala je pribil dovolj visoko na zid, kopalne kadi je pa podaljšal kar za 1 m. Ker je v Ameriki prav dosti takšnih velikanov, je hotelir prepričan, da bo njegov hotel zmerom obilno obiskan.
Človek, ki menja svojo barvo kakor kameleon
Rio de Janeiro, junija.
Dijaki medicinske fakultete v Riu de Janeiru so bili te dni zelo presenečeni, ko jim je njihov profesor pripeljal moža, ki ima prav takšne lastnosti kakor kameleon. Ta nenavadni mož se imenuje Harito in se je rodil v Braziliji. Njegovi starši niso bili rojeni Brazilijanci, temveč so se bili tja preselili iz Evrope.
Gospod Harito lahko barvo svoje kože prav tako menja kakor pravi kameleon. Ce je bil še pred nekaj minutami svetlo rumen, je lahko pod vplivom vremena že čez nekaj minut medlo rdeč. Te spremembe pa lahko doseže samo takrat, kadar se vreme menja.
Doslej so ljudje to nenavadno lastnost lahko občudovali samo pri kameleonu in zato je gospod Harito kot prvi človek s takšno lastnostjo posebno vreden občudovanja in zanimanja.
Avtomobil na vodni pogon
Rim, junija.
Pietro Piesoli, mehanik iz Bergama, trdi, da je izumil nov tip avtomobila, ki ga goni lahko samo z vodo in ne potrebuje nobenega drugega pogonskega sredstva. Mehanik je svoj izuin nedavno razkazoval strokovnjakom.
Sestavil je motor, ki za pogonsko silo rabi samo vodo. Voda se z elektriko pretvarja v svoje kemijske sestavine. Izmed teh delov služi kisik kot pogonska snov. Izumitelj meša kisik še z nekimi drugimi kemijskimi snovmi, toda teh noče izdati. Pravi pa, da je ta nova eksplozivna zmes mnogo enostavnejša in cenejša od bencina.
Piesoli je že napravil prve poskuš-ne vožnje z novim motorjem, ki se je tudi v praksi dobro obnesel. Toda izumitelj še noče svojega izuma dati patentirati, dokler ga ne izpopolni do podrobnosti.
Novela ^Družinskega tednika"
Dva v enem čolnu
NAPISAL J. H. RČSLER
Vries Andergest je danes zajtrkoval mtreje, kakor je bil navajen in kakor Je bilo običajno v majhnih gorskih ''otelih Hotel je že vstati, ko je neka ,n'ada dama stopila k njemu.
.. »Ali me ne bi hoteli s seboj vzeti, gospod Andergest?«
seboj vzeti? Kam?«
>Na jezero. Ribarske priprave imam Ze s seboj.«
*Z veseljem.«
Na Andergestovem obrazu pa nikakor nisi mogel brati veselja, ki mu Ka je obetalo spremstvo mlade dame. •'•jub temu je z vljudnim nasmeškom ponovil: i >Z veseljem. Pojdiva!« že dve uri sta sedela v ozkem čolnu.
*	rnka slii žalostno visela s čolna in 'udi med obema človekoma se je za-Sldial molk.
Vries Andergest jo naposled spregovoril:
»Ali ljubite ribarjenje?« jo je vprašal.
»Ne.«
»Ne?«
»Ne, zdi se mi strahovito dolgočasno?«
»Toda...«
Erika je smeje se nagnila nazaj.
»Zakaj me tako presenečeno gledate, Audergest? Ali fes mislite, da sem se z vami peljala na jezero, da bi ribarila?«
^Seveda sem to mislil.«
Erika si je odstranila gost pramen las s čela.
»Vi ste pa res sijajen človek, An-dergest,« je rekla. »Izredno mi ugajate. O ribarjenju bi že utegnili kaj razumeti, toda o ženskah in mladih dekletih ne razumete ničesar.«
Andergest je molčal.
»In vi mislite,« je dejal potlej pod-smehljivo, »vi mislite, da bom zdaj
—	po vašem ljubeznivem vabilu... po vašem razločnem namigu...«
»Jaz tega ne verjamem, pač pa moja mama.«
»Vaša mati?«
»l)a, mama bi rada videla, da bi se poročila. Zato sva se to poletje tudi semkaj pripeljali. Tedaj ste se vi pojavili na prizorišču. Takoj ste bili mami všeč. Celo izredno všeč. Bogati ste, mi smo pa revni. Ali ni potlej samo po sebi razumljivo, da mi je mama takoj kupila ribarske priprave in mi ukazala, naj grem z vami ribarit?«
Audergest je Eriko presenečen pogledal.
»Občudujem vašo odkritosrčnost!«
»Če bi mi bil mamin načrt všeč, bi prav zanesljivo molčala.«
»Torej vam ne ugajam?«
»Celo zelo mi ugajate,« je odvrnila Erika, »že od prve ure dalje, ko sem vas spoznala. Vendar pa ne verjamem, da se danes moški poroči z dekletom, samo ker je nekoč ribaril z njo. Ali vidite tamle doli griček? Tam sedi moja mama za drevesom in naju opazuje. Ali vidite na oni strani med trstikami majhno kočo? Tam čaka zdaj papa. In če vse ne bi nič pomagalo, moram točno ob dvanajstih, ko
bodo zabingljali zvončki v kapelici, skočiti v vodo. Vi me boste rešili, jaz se vas bom pa oklenila z rokami. Papa in mama se bosta bližala v čolnu
—	neroden položaj — saj razumete?«
»In zakaj tega ne storite? Zakaj ste mi vse izdali?«
Nasmehnila se je.
»Ker...’!.
»No?«
»Ker svoje sreče nočem... ker sem si drugače predstavljala... morebiti sem še zelo neumna, verujem namreč še v ljubezen.«
Sedela je s pobešeno glavo in lahna rdečica je spreletela njeno čelo. »Škoda,« je dejal Andergest. »Zakaj?«
»Morebiti bi se vam načrt vendarle posrečil.«
»Z lažjo? Nikoli!«
Andergest jo je objel in prižel nase.
»Kaj pa počnete! Če naju mama vidik ,
Andergest je poljubil njene rdeče ustnice.
»Marna naj misli, da se ji je načrt posrečil,« jo rekel. »Vesel sem, da sem našel pošteuega človeka. In če se ti ne zdi ravno smešno, bi te rad vprašal, co hočeš postati moja žena...«
V	hotelu so starši Kri ko nestrpno pričakovali. Neprestano je mati hodila na teraso. Naposled se je izza plota vendarle prikazala Erikina sinja obleka. Mati ji je hitela naproti.
»Tako sva bila v skrbeh zate, Erika K j« si pa tičala?«
s Na jezeru. Ribarila sem z Ander-gestom.«	*
»Z Andergestom? Ali ni to tisti gospod. s katerim si včeraj plesala?«
»Da, mama.«
»In te je povabil?«
»Sama sem se povabila, mama. Ugaja mi.;
Mati je presenečena zmajala z glavo.
»Oh, današnja dekleta! Midva sva bila pa tako v skrbeh, da se ti ni kaj pripetilo, t
Saj se je tudi res nekaj pripetilo, mama.«
Za božjo voljo, kaj?«
: Pravkar sem se zaročila z gospodom Andergestom.«
Mati je obstala kakor prikovana.
»Zaročila? Z Andergestom? Toda, saj se vendar šele od včeraj poznata? Kako je vse to moglo tako hitro priti?«
Krika je kar žarela:
»Povedala sem mu kratko izmišljeno zgodbico, ki mu je bila zelo všeč.C
uganke'?]
KRIŽANKA
1 23456789
8
9
m
ffl
Pomen besed: Vodoravno: 1. pesnitev; polje, »na katerem se je bil boj, kakršnega nebeški svod še ni videl, odkar se vrti...«
2.	jadranski otok; plemič. 3. azijska država; maža. 4. gostilnica. 5. kemijski znak za arzen; nizozemska votla mera; predlog, 6. slovenski pesnik. 7. veznik; vas pri Litiji, 8. vas pri Tržiču; spanje, 9. slovniška oblika ; veznik.
Navpično: 1. prestolnica sovjetske republike Armenije; kratica za utežno mero. 2. mesto na Francoskem; kos lesa, 3. uradna oseba; pijača, 4. divja žival. 5. predlog; kratica sovjetske agencije; grška črka. 6. mesto na Bolgarskem. 7. poljski delavec; naselbina, 8. prometno sredstvo; oseba moškega spola, 9. zaimek; del noge.
*
ČAROBNI LIK 3
8
Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. naplačilo, 2. prostor v cirkusu, 3. ameriška stepa, 4. žensko ime, 5. odgojiteljica (špansko).
ČAROBNI KVADRAT
4	.....
2		
3	.....
4	.........
® .....
Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. mesto v vrbaski banovini,
2.	spevoigra, 3. neumnež, 4. reka na Slovaškem, 5. slovenski slikar.
•
ENAČBA
(a—b) + (c—d) -f (e—f) = x
a — mesto na Poljskem b = očevina c = otrok d = zaimek e = zelenjava i — spanje
x == mesto v Zasavju
*
POSETNICA
Anka Taličar
Planica
Kaj je ta oseba?
ČsTEVILNIK
a	1 —	2	— 3 — 4 —
b	5 —	3	— 6—7 —
c	8 —	6	— 1 — 4 —
e	5 —	7	— 4 — 3 —
d	3 —	4	— 9—2 —
e	4 —	8	— 2 — 9 —
f	10—4		—10—4 —
Pomen besed: a) pletenica, b) po-veslo, e) voda, č) samostanski predstojnik, d) prikriva e) aleksandrijski duhovnik, ki je zanikal enotnost sv. Trojice f) Zolajev roman.
V	prvi vrsti navpično čitaš ime slovenske pokrajine, v zadnji pa tujko za brezčutje.
Rešitve ugank iz prejšnje številke
REŠITEV KRIŽANKE.
Vodoiavne, po vrati: I. aro, na klon. 2 nln, Breda. 3. kras, ana. 4. anglija, p. 5. ra, ali, sr 6. a, stenica, 7. uri, iile6. 8. arena, one. 9. Samara, ak.
Rešite« enačbe; a mokar, h = kar, c = raport, d -= port, e ss vabilo, f = Jii Jo, j 2= Morava.
Rešitev čarobnega lika: 1. pit, 2. Pariš, 8. Stritar 4. lita n. 5. Kan.
Rešitev verige: mumija, Jagoda, darilo, )o Čilo, lopata tabela.
Rešitev opek: ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
Rešitev ctopnic: i. 8, 2. so, 3. aoU, 4. soda, A- sodar, 9. radost.
„ZA JUNIJSKI ODDIH..."
Pogosto, kadar berete moje uvodne besede, ta ali ona pripomni: »Piše že lahko, piše, toda v resnici je drugače kakor na papirju.« Prav ima.
V	resnici je pogosto zelo, zelo drugače, kakor si predstavljamo v domišljiji ali si pa pobožno želimo, da bi bilo. Otroci se nikakor nočejo pokoravati vzgoji, ki jo pridigamo v lepih vzgojnih člankih, in tudi v mladih zakonih pogosto »ljubo ženko« in »skrbnega možička« zamenjata ,sitna žena* in .površen mož*. Zmerom tudi ni prijetno brati dobrih naukov, če so še tako koristni... saj tudi ni zmerom dobro tisto, kar je zdravo. Narobe, navadno je vse tisto, kar je zdravo, samo znosno, potrebno zlo; vse tisto, kar je dobro, je pa prepovedano. Za oddih in spremembo naj napišem našim bralkam danes nekaj vedrega, zabavnega, čeprav ne čisto koristnega, pa vendar vsaj nekaj popolnoma resničnega.,
*
Maj in junij, ta dva blagoslovljena meseca za zaljubljence, pa delata mladim ljudem sive lase, delala bi jih pač, če bi bilo to pri mladini mogoče. Junij ni samo mesec nežnih vzdihov, rožnatih, pisemc in skrivnih sestankov, temveč tudi vse preresni-čen, neizprosen mesec mature, končnih izpitov in zaključka šolskega leta. Ljudje, ki so že obesili šolo na klin, ne vedo več, koliko skrbi po-vzročuje junij mladim študentom. »Gulijo« in »pilijo« se, da je joj! Nekateri nočejo priznati in pravijo: »Saj je vseeno, bom pa čofnile, in se kljub temu pridno nalagajo z učenostjo, drugi pa žive samo še za maturo: za matematične dokaze, za 188 zgodovinskih vprašanji!) in za to strašno francosko slovnico. Ti srečni ljudje sploh ne vedo, da je Evropa ;	- — sami so mu pre-
blizu, kajti matura je pred vrati — ne zanimajo se za	-	položaj
nevtralnih držav in žive res samo še za »znanost«...
Da lahko takšna zmerna prevzame človeka tako rekoč do dna duše, nam bodi v dokaz moja mlada znanka Ančka. Boji se, da bo imela popravni izpit iz zemljepisa, hkrati pa upa, da ho poslednji mesec popravila vse cveke m kozle letošnjega leta, nekako tako, kakor upa Churchill, da bo prej ali slej popravil Chdmber-lainove napake. Ančka misli in govori samo še o zemljepisu, kar prežeta je s statističnimi podatki o višini gora, o industriji, o porečjih rek in podobnih zemljepisnih umetnijah.
Te dpi ponoči je pa našo Ančko bolel trebuh. Čisto navaden »trebuho-bol« zaradi kislega mleka na glavnato solato. In v polsnu se Ančka ni mogla domisliti, kaj jo boli. Vsa obupana je zašepetala: »Zdaj pa res ne vem, ali me boli Paraguap ali Uruguag...«. Mati je mislila, da se njeni hčeri že blede v vročici. Šele ko se je Ančka popolnoma prebudila, je spoznala, da je trebuh laže ukrotiti kakor pa zemljepisno vročico...
Ali ste že opazili, da so letos naslovi filmov takšni, da jih prav lahko uporabite v slovarju domačih prepirčkov? Moja dva znanca, mlado-pečena zakonca in navdušena občudovalca francoskih filmov, toda ne njih poslovenjenih naslovov — sta se zadnjič pol za šalo pol za res sprla; ogorčena mlada gospa v navalu svete jeze res ni vedela, kako naj bi najbolje ošvrkala svojega moža. Rekla mu je že, da je lažnivec, stari godrnjač itd. — prosim, spomnite se, kako sami oštevate svojega moža ob takšnih priložnostih — zapečatila je pa ploho besed s krepkim: »Ti človek-zver!«
Mož — sam prav tak ljubitelj kina kakor njegova žena — ni hotel zaostajati in ji je pošteno vrnil:
»Molči, ti žena-vrag!«
Ali naj vam še povem, da se je prav zaradi tega ljubeznivega dvogovora prepir končal čez vse srečno s pravim, pravcatim filmskim poljubom?
*
In Se dbe o otrocih, ki o njih ne pravimo zaman, da kakor norci govore resnico.
Zadnjič sem se peljala s tramvajem. Bila je vroča pomladna nedelja, toda tramvaj je bil vendar poln ljudi, ki se jim je mudilo h kosilu. Meni nasproti sta sedeli dve materi
• s sinčkoma. Prva mestna, lepo napravljena gospa z otrokom, ki je bil -menda ves njen ponos. Bil je še lep-‘,še oblečen kakor sama, zlikan in sve-' tal kakor nov kovanec. Druga mati
• je bila bolj preprosta, njen sinček je
imel na srečo pralno obleko, kajti iz lončka za sladoled je v vročini kar venomer kapljal sladoled na njegove hlačke.
Sinček elegantne gospe je poželjivo gledal svojega malega soseda, ki je vnemamo lizal mrzlo slaščico. Na očeh se mu je videlo, kako rad bi tudi sam imel sladoled. Toda mati ga je strogo poučila, da dobiš po sladoledu »oslovski kašelj« in da je sladoled zelo, zelo nezdrav, ker se človek prehladi in kašlja tako dolgo, dokler ne umre.
Slučaj je pa hotel, da se je elegantni gospe na lepem silno zaletelo. Kašljala je tako hudo, da so ji solze silile v oči. Nekoliko v zadregi je skoraj opravičujoč se dejala: »Res ne vem, zakaj tako kašljam...«
Njen sinček — komaj štirileten otrok — jo je resno pogledal in modro dejal:
>Zato kašljaš, ker si videla sladoled...«
Menda ni bilo nikogar v tramvaju, ki se ne bi ob tem odgovoru do solz nasmejal!
*
Tinčkova mama se večkrat hudo spre z očetom. Tinček je pogosto priča takšnih neljubih pogovorov. Otrok je še in jih ne razume. Kajpak hoče pojasnila. In če ga ne dobi, si ga sam naredi. Ni dolgo tega, kar je mati v jezi dejala očetu: »Ti sadist, ti!«
Tinček se oglasi nedolžno: »Mama, zakaj je pa ata sadist?«
In ker ne dobi takoj odgovora, razpreda sam dalje: «Ali zato, ker sadje je?«
*
Drugič pa spet kaj resnejšega, bolj poučnega in ,manj resničnega...1
Saška
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši
Matek & Mikeš
UUBLIANA. Franiiikanska ulita
»»proti Uniona
Vezcnie perila predtlsk ženskih ročni b del
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, pražen krompir, govedina, solata. Zvečer: Krompirjev golaž.
Važno je, da zobe temeljito očistimo ne samo zjutraj, ampak tudi vsak večer, predno gremo spat.
Chlorodont
zobna pasta
Petek: Kislo zelje, sirovi štruklji. Zvečer: Polenta z mlekom.
Sobota: Ledvičke v omaki, kruhovi cmoki. Zvečer: Ocvrta jajca.
Nedelja: Goveja juha z jajčno kašo, prepečena govedina, dušen riž, solata. Zvečer: Golaž.
Ponedeljek: Zelenjavna juha, zabeljeni široki rezanci, solata. Zvečer: Češpljeva kaša.
Torek: Fižolova juha, krompirjevi svalki, marmeladna omaka. Zvečer: Fižolova solata.
Sreda: Vampi s krompirjem. Zvečer: Praženec, češpljev kompot.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek:	Grahova	juha,	zeljnate
klobasice s paradižnikovo omako1, solata. Zvečer: Naravni zrezki, krompirjeva solata.
Na sliki vidite dvoje praktičnih in udobnih čevljev na prožnih gumijastih podplatih za daljše pohode v naravo. Posebno polčevlji so praktični, ker se noga v njih počuti udobno in varno.
Eden izmed pariških pomladanskih modelov, podoben napoleonskemu tri-ogelniku. Zadaj ga krasi pentlja iz svilenega traku ali tafta. Klobuček je kakor nalašč, da čepi na kodrasti svetlolasi glavici.
Petek; Fižolova juha, dunajski cmoki z vinsko omako*, redkvice. — Zvečer: Krompirjeva potica, solata.
Sobota: Krompirjeva juha, zelenjava z mozgom, ledvicami in rižem3, solata. Zvečer: Tirolski cmoki, drobnjakova omaka.1
Nedelja; Zelenjavna juha z zdrobovimi cmoki, pečen nadevan piščanec, riž z grahom, mešana solata, lešnikova krema1. Zvečer:	Možgani z
jajci, solata.
Ponedeljek: Goveja juha z nastrganim grahom, prepečena govedina, krompir v kosih, čebulna omaka, palačinke. Zvečer: Rižota, solata.
Torek; Golaževa juha, goveji zrezki, krompirjev pire, špinača. Zvečer: Zdrobova pogača«.
Sreda: Lečnata juha, polpeti, solata. Zvečer : Golaž, špageti.
Pojasnila:
i Zeljnate klobasice:	Odstrani z
zeljnatih glav nekaj velikih listov, jih popari in položi na sito, da se od-cede. 25 dek na drobno nasekljanih kislih gobic praži na masti, pomešaj jih z 10 dekami riža in po okusu z nasekljanim peteršiljem. S to mešanico nadevaj zeljnate liste, jih zavij in polagaj v razbeljeno mast ali presno maslo v kozi, ki prenese veliko vročino. Ne pozabi soliti. Na mizo postavi klobasice posute z nastrganim parmskim sirom in paradižnike , o omako.
« Dunajski cmoki: Potrebuješ 7 dek presnega masla, nekoliko mleka, 4 jajca, nekoliko vanilijevega sladkorja. Moko dobro zmešaj z mrzlim mlekom, dodaj presno maslo in toliko časa mešaj nad ognjem, da se loči od posode. Ko je še vroče, primešaj 4 rumenjake, potlej pa še sneg beljakov z vanili-jevim sladkorjem. To maso deni v dobro pomaščeno kozo, najprej peci na štedilniku potlej pa v pečici. Naposled zdrobi z žlico in daj na mizo z vinsko omako: iz četrt litra belega vina, 15 dek sladkorja in dveh rumenjakov ter enega jajca napravi omako. Najprej stepaj mrzlo, potlej pa nad plamenom in takoj postavi na mizo.
3 Zelenjava z mozgom, ledvicami in rižem: Vzemi enake količine zelene povrtnine: cvetače, belušev, kolerabic, zelene, zelenega graha, buče, zelja, solate itd. Popari, zmešaj in dodaj za četrtino te količine dušenega riža, prav toliko dušenih ledvic in mozga ter nekoliko žlic nastrganega sira. Vse to polij z eno do dvema decilitroma paradižnikovega soka, potresi z nastrganim sirom in nekaj časa pari. Namesto ledvic in mozga lahko uporabiš kajpak tudi kakšno drugo meso, kakor na primer gnjat ali gosja jetra.
* Drobnjakova omaka: 2 do 3 kuhane rumenjake pretlači skozi sito in dodaj po žlicah nekoliko smetane. Mešaj, dokler ni popolnoma gladko. Dodaj nekoliko limonovega soka, nekoliko soli ali sladkorja, na koncu pa prav drobno nasekljan drobnjak in nasekljan beljak.
3 Lešnikova krema:	Za	šest	oseb
vzemi pol litra hladnega mleka, v katerega si razpustila žličko moke. Pusti mleko vreti in dodaj deset kock sladkorja in žbico vanilije, V drugi kozi pa stepi štiri rumenjake in jih počasi prilivaj mleku. Na ta način boš dobila gosto angleško kremo. Ko se ohladi, dodaj 12 dek presnega masla. Medtem pa olupi nekaj lešnikov ali mandljev, jih razreži in postavi v pečico, da se nekoliko zapeko. Ko se ohlade, jih stresi v kremo in dobro zmeraj. Potlej vzemi model, pomazan s presnim maslom, zloži na dno vrsto piškotov, ki si jih napojila z rumom ali češnjevim sokom. Povrh deni nekaj kreme, spet vrsto piškotov in vrsto kreme. Potlej postavi kremo na led in jo postavi na mizo s stepeno smetano.
* Zdrobova pogača: Potrebuješ 12 dek zdroba, tri četrt litra mleka, 6 dek Bladkorja, poljuben kompot. Rižev ali pudingov model izplakni z vodo in ga obloži s kakršnim koli vloženim kompotom ali vloženim sadjem. Povrh nadevaj kuhan zdrob, prevrni na pladenj, polij s kakšnim sadnim sokom in obloži z vkuhanim sadjem. Jed je posebno priljubljena pri otrokih.
fčako baci/ama tkanino In volno
V	teh časih, ko je postalo vse tako drago, moramo večkrat popravljati stare obleke. Večkrat bi si naredile novo obleko iz dveh starih oblek, toda kaj, ko se barvi ne ujemata. Kako si boste pomagale? Poskusite obe tkanini pobarvati v isti barvi. Najprej poskusite pobarvati krpici od obeh oblek; če bosta obe krpici enako pobarvani, lahko brez skrbi pobarvate obleko.
Razparane dele najprej lepo operite in dobro izperite. Še mokre jih pomočite v barvno raztopino. Raztopina mora biti takšna: eno kroglico barve raztopite v pol litra tople vode. Na to dodajte še malo čiste vode, da bo tkanina po vsem potopljena. Bombažne, platnene, svilene in polsvilene tkanine barvajte v mlačni raztopini, a volnene samo v topli raztopini. V mlačni raztopini pustite tkanino 10 do 15 minut, a v topli samo po nekaj minut. Ko barvate, morate zmerom mešatii da vam na blagu ne ostanejo lise. Če pa barva ni tako temna, kakršno ste si želeli, vzemite blago iz barve in dodajte barvni raztopini žličko kuhinjske soli in barvajte dalje.
Kadar pa barvate volnene stvari, segrejte raztopino toliko, da zavre, dodajte nekoliko kisa in mešajte neprestano četrt do pol ure.
Pobarvane stvari perite najprej v topi: vodi, potem pa izpirajte v mrzli vodi toliko časa, da je zadnja voda. povsem čista. Tkanin ne smete ožeti, temveč jih pustite, da se na prostem posuše, in še malo vlažne zlikajte.
Če imate na roko pleten pulover in vam barva in kroj nič več ne ugajata, ga najprej podrite in potem voi-no pobarvajte. Pulover lahko naredite tako, da stari volni dodaste drugo, novo volno in prav gotovo boste zadovoljne z novim puloverjem.
Če ste pa svoj pulover umazale, ga najprej operite, posušite in podrite. Pri podiranju navijte volno v pramene. Ko jo pa barvate, jo barvajte prav tak j kakor vsako drugo tkanino. Volno namočite v mlačni vodi in jo potem pomočite v vročo barvno raztopino. Tu jo pustite dalj časa, potem jo pa izperite v več vodah. Volno, navito v pramena,'sušite na toplem. Ko je suha, jo navijte v klobčiče in lahko takoj, pričnete plesti.
Barvanje je precej tvegano, toda če vam bo lepo uspelo, boste toliko bolj zadovoljne, da boste lahko oblekle staro pobarvano obleko, katere ne bo nihče spoznal.
Selitvene
skrbi in nevšečnosti
Poletje je čas selitve. Naše staro stanovanje že nekaj tednov poprej spominja na bojišče, novo stanovanje ni pa nič boljše. Kako bomo torej neprijetnosti selitve omejili na kar najkrajši čas?
Ta članek kajpak ni namenjen tistim srečnim ljudem, ki se vselijo v že dosti poprej prazno stanovanje ali ki so najeli stanovanje v čisto novi hiši, temveč naj služi za kažipot tistim, ki nimajo na razpolago praznega stanovanja že nekaj tednov poprej.
Za selitev imamo po mestih po večini samo tri dni časa, najbolje boste pa storili, če si delo te tri dni razdelite takole:
1.	da n
Novo stanovanje velja ne samo iz higienskih, temveč tudi iz estetskih razlogov na novo poslikati. Na starem zidu so sledovi žebljev, slik in pohištva. Po večini tudi električno omrežje ne ustreza vašim potrebam, da ne govorimo o barvi slikarije, ki skoraj zanesljivo ne ustreza vašemu okusu in barvi vašega pohištva.
Prvi obrtnik, ki se bo pojavil v našem stanovanju, bo elektrik. Za uJ1®? bosta na delu soboslikar, morebiti tudi mizar ali pečar, monter plinsko ali telefonske centrale, kajti s prora-
Porabni nasveti 1:
Večerno obleko, okrašeno s kovin-; skimi ploščicami ali pa kakršnim koli; drugim kovinskim okrasjem, morate; čez poletje posebno pazljivo shraniti. Ploščice posujte z galunom. Sicer bi
čez poletje potemnele. __________________
Nikar nc mislite, da varčujete, če kuhinjskih krp ne perete redno. S ča-som se tako zelo umažejo, da jih
morate prati z • ostrejšimi perilnimi pripomočki i ti bolj razjedo tkanino kakor pogosto pranje z milom._______________
smetane.
Iz tega sira lahko napravite tudi pogačo: za čajno skodelico sira vzemite dve skodelici moke, eno skodelico sladkorja, po okusu vanilijevega. Nekaj mandljev, lešnikov in rozin in nekaj drožja. Vse skupaj dobro premešajte in vlite v tortni model, pomazan s presnim maslom, in pecite kakšne tri četrt ure v srednje vroči pečici.
POZOR !
PRIHODNJIČ:
[Moderen pleten bolero
tunom in načrtom v roki smo že davno prej poskrbeli, da se bodo ti strokovnjaki hkrati znašli v stanovanju.
Pohištvo, ki smo ga že znosili v novo stanovanje, stoji skrbno pokrito sre-® sobe. Elektrik napelje potrebne vode in kajpak vse sledove takoj s sadro zamaže. Te sledove je treba takoj umetno posušiti, da lahko takoj nastopi soboslikar. Proti večeru mora Priti soboslikar in pripraviti vse potrebno za svoje delo. Za njim je treba očistiti tla, da se nesnaga ne zaje v Parkete.
2. dan
Ta dan tla debelo posujte z žaganjem, da ne bi soboslikar napravil “kode na tleh in da nam prihrani ?truganje parketa. Kuhinja, predsobje 'n soba za služinčad — v katerih ni šaril elektrik — so do jutra očiščene in urejene, tako da v njih lahko razvrstite pohištvo. V sobah opravi svoje ^elo najprej soboslikar, za njim pa Pleskar popravi, kar je potrebno. če le morete oljnato barvo z okenskih šip te svežo obrišite, ker si boste prihranili trikraten trud. Proti večeru, ko je Pleskar gotov, tla znova očistite.
3. dan
Zjutraj namažite tla. Zato ne uporabljajte rdečega voska; rajši pustite Parketom njihovo naravno barvo. Ko ste gotovi, tla pokrijte s papirjem, da nosači ne bodo stopali na gladko olo-ščena tla. Iz istega razloga poskrbite tudi za dovolj delovnih moči, da ne bo treba pohištva po tleh drsati. Takrat sPet pokličite elektrika, ki vam bo Montiral svetilke. Tretji večer si lahko v novem stanovanju odpočijete tudi svoje utrujene ude in glavo.
To so torej glavna pravila praktične selitve, če se boste po njih ravnali, se boste izognili mukam selitve; in morebiti vam bo tisti dan ostal celo v prijetnem spominu.
ttosi/eU
Za poletno hišico si lahko priskrbite Praktično električno lučko. Gotovo Unate doma kakšen star radijski akumulator; tudi nov ne stane celega premoženja. Od obeh vijakov na akumulatorju napeljite dve debeli kovinasti navzgor. Zgoraj pritrdite vijak stare žepne svetilke in vanjo zavijte Primemo žarnico. Žarnico prižigajte
1	odvijanjem in zavijanjem. Na ko-v>nska zavoja nataknite pergamentni ^nčnik, toda brez sleherne kovinske **®e. En akumulator je dovolj za 100 ur svetlobe.
KAKO
ohranimo sveže...
Meso
Na ledu, seveda. Toda za led je treba imeti posebno pripravo in te naj-brže nimate. Kljub temu pa morate najti način in pota, kako boste ohranili svoja jedila sveža.
Meso lahko za nekaj ur ohranite sveže, 6e ga pustite samo na zraku, tako da se ne tišči nobene stvari, seveda pa na snažnem mestu,
če si niste prav v svesti, ali je meso sveže ali ne, ga hitro opecite z vseh strani. Povrh se napravi nekakšna skorja, ki meso varuje. Drugi dan ga lahko uporabite, ne da bi imelo vonj po pregreti jedi.
če ste meso popolnoma piepekli, ga vtaknite v mrzlo vodo, potlej pa pregrejte na šibkem ognju.
Govedino in bravino lahko ohranite tri do štiri dni v razsolu, seveda, če jo obračate večkrat na dan.
Klasični razsol: Žlico kisa, 3 žlice olja, nekoliko peteršilja, česna, čebule, timijana, lovorja, muškata, nekaj rezin korenja, nagljevo žbico in deciliter belega ali črnega vina zmešajte in vanj položite meso.
Svinjina se ohrani sveža dva do tri dni v glinasti posodi z 250 grami soli na kilo do poldrugo kilo mesa, nekaj zelenjave in nagljevo žbico. Preden meso uporabite, ga obrišite. Svinjino pa lahko ohranite svežo teden dni in ji daste okus po divjačini, če jo pustite v temle razsolu: vzemite čašo močnega kisa, razrežite vanj veliko čebulo in dva stroka česna, vlijte
3	žlice olja, dodajte popra in brinovih jagod, soli, nekoliko orehove lupine in nekaj lističev mete.
Perutnino lahko ohranite svežo skoraj štirinajst dni, če jo temeljito natrete s presnim maslom ali svinjsko mastjo.
Mleko
Mleko ohranite 24 do 48 ur sveže, če ga prevrete (ne samo zavrete) in ga vsakih osem do deset ur pustite vreti kakšnih sedem do osem minut. Vlijte ga v popolnoma čisto in oplaknjeno posodo. Mleko hitro ohladite in ga postavite v mrzlo vodo. Tudi če denete v neprevreto mleko nekaj listov divje redkvice, bo ostalo sveže. Mleko se ne bo tako hitro skisalo, če mu dodaste ščepec sode; bikarbone.
če se vam pa mleko kljub vsemu skisa, ga pred vsem ne zavržite. Odcedite ga in ga dajte na mizo kot sir, potresen z vanilijevim sladkorjem in do okusu z nekaj žlicami stepene
Jajca
Jajčnega beljaka nikoli ne puščajte stati več ko štiri in dvajset ur in še takrat pazite, da na zračnem, a zaprtem prostoru. Rumenjaki ostanejo nekaj časa sveži, ne da bi se posušili, če jih iz jajčne lupine spustite v skodelico vode, ne da bi se razlili, če pa hočete, da bi obstali kakšna dva do tri dni, jih prelijte z oljem.
modernih javnih kuhinjah, kjer ba ,""‘,biti sleherni kvadratni sit	prostora, je izredne važno-
1	stol, ki hkrati služi za shrambo
*	in drugih priprav xa čiščenje čevljev.
NEGA
valnenilt in svilenih stvari
Prvi sončni dnevi izdajalsko odkrivajo madeže na volnenih puloverjih, oblekah in pahovkah. Toda temu lahko pomagate. Lepo jih operite, osvežite in tako boste lahko šle na sprehod v lepih sončnih dnevih brezhibno oblečene.
Toda pranje vseh teh stvari je zelo natančno in zahteva mnogo pažnje, da ne izgube svoje oblike.
Zato mora biti voda, v kateri perete volnene stvari, mlačna in ne topla. Topla voda volno hitro skrči. Namesto mila si pripravimo milnico. Najprej volnene stvari potopimo v milnico in jih počasi stiskamo, ne smemo jih pa drgniti in ožemati. Izpiramo jih tudi v mlačni vodi. Ko smo jih oprale, jih najprej zavijemo v suho krpo in jih močno ožmemo, tako da krpa popije vodo. Potem položimo vsak kos posebej na desko, daleč od vsake direktne toplote, in naravnamo obliko puloverja, bluze ali kakršne koli druge obleke.
Poletne obleke iz prave ali umetne svile peremo v milnici, prav tako kakor volnene stvari. Tudi svilenih stvari ne smemo drgniti in ožemati. Takšne obleke likamo na lice s toplim, toda ne prevročim likalnikom.
če se nam je pa obleka popolnoma posušila, jo navlažimo, toda moramo paziti, da jo enakomerno navlažimo, če ne, bomo imele, po obleki grde lise. Svilo šantung, iz katere se delajo kostumi in obleke, moramo najprej posumiti, ker pusti vsak vlažen košček za seboj liso. Likati jo moramo na lice.
Platnene in bombažaste obleke peremo v topli vodi, likamo jih pa prav tako na lice, toda samo z vročim likalnikom.
Problem št. 43
Sestavil W. A. Shinkman (1902)
Mat v 3 poteaali
(B 87)
Problem št. 44
Sestavil Samuel Loyd (1867)
Večina letošnjih kostumov je sestavljena iz dveh barv. Posebno priljubljene so sestave črne in svetlih pastelnih barv. Model na naši sliki je iz črnega, dobro ukrojenega zvončastega krila in starorožnate, precej dolge jopice.
Spanie po kosilu
Potreba, da se človek po kosilu odpočije, se javlja pri mnogih ljudeh. To pa je posledica tega, da se kri v človekovem telesu po jedi razlije in izpopolni z znatnim delom krvni obtok prebavnih organov. Na ta način ostanejo drugi deli telesa, še prav posebno mozeg, možganske celice in tkivo z manjšo količino krvi.
Nedostatek krvi v teh orgaaiih. se javlja z zdehanjem, z lahno utrujenostjo, dremanjem in nedostatkom volje za delo, zlasti za duševno delo.
Da se človek, zlasti posloven človek, uleže po kosilu in prespi svojo utrujenost, to je prav dobra samopomoč organizma, ki si sam poišče počitka. Razume se, da ne govorimo o dolgem spanju po kosilu, ki škoduje naravnemu nočnemu spanju in počitku.
Dremanje pri mizi, spanje po stolih, t_ ni nikakšen počitek, če se že hočete odpočiti, odpnite obleko, ki vas tišči in ovira pravilen krvni obtok. Sezuti morate tudi čevlje in se tako uleči za pol ure do eno uro, kar bo v resnici dober in koristen počitek.
Klobučevina in lak
Klobučevina je zavzela v letošnji modi zelo vidno mesto. Iz nje delamo pasove, cvetje in torbice. Pasovi so ozki in se zapenjajo zadaj. Mnogokrat se končujejo z zelo fantastičnim nakitom, ki predstavlja kameleone,
zmaje, Perzijca na konju ali kakšen! starinski meč.
Lak je prav tako moderen. Po dolgem presojanju so spoznali, da se lak lepo sveti na soncu, med tem ko ostane jelenja koža zmerom zaprašena. Tudi krokodilova koža se spet vrača v modo, in sicer iz dveh razlogov; krokodilovo kožo lahko barvamo kakor' hočemo, jn je tudi zelo trpežna. Zaradi tega bomo letos mnogo nosile .kombinacije laka in jelenove kože, krokodilove kože in antilope. Toda to pred vsem velja za čevlje in za ročne torbice.
Lepa srajčna bluza iz težke bele svile, izredno dobro ukrojena. Nov je okras na prednjem delu: drobno položene gubic'’, ki se posebno lepo vidijo izpod pomladanskega kostuma.
MODNE drobnarije
Za tople poletne dneve nam je moda pripravila tole:
Popoldanske obleke iz imprimeja, s pasom in naborki.
Suknjiče še precej dolge z velikimi žepi, podobnimi vrečam. Te enostavne suknjiče bomo nosile h krilu temno-rjave barve.
Kratke in široke plašče iz volnenega blaga v vseh pastelnih barvah. Takšne plašče bomo nosile k popoldanski obleki iz črnega krepa ali pa k pisani obleki na temnorjavi podlagi.
Kostume iz platna, ki se ne krči, v svetlih barvah.
Srajčne bluze iz svilenega popelina; z zelo drobnimi gubami.
Prav majhne slamnike, ki jih okra-; simo s cvetjem.	;
Klobuke »žirardi« v zelo živih bar-; vah: živordeče, zelene, ažurno modre.;
Kratke bolere za zvečer, bele ali; barvaste, poSite z biseri. Takšen bo-; lero bomo nosile k dolgi ozki, povsem; enostavni črni obleki iz satena ali pa; k obleki iz volnenega blaga.	'
V	gumbnicah v reverjih bomo no-, ( sile zmerom sveže cvetlice.
Poldolgi kepi, ki segajo do kolkov, iz sivega zajčjega krzna so največja modna novost. Nosile jih bomo vrh kostumov ali volnenih oblek.
Velika izbira svile
za pomlad in poletje • Vzorci moderni •
Cene nizke*
HODNI MA6AZIN
I.lubtjHna, Prešernova5
Mat v 4 potezah
(B 95)
Šah je sicer lepa igra, ali.,
Nepravilna otvoritev (Filadelfija 1898)	
Beli:	črni;
O. P. Smith Ali Ferrouh Bey	
1. e4	b6
2. Lc4	Lb7
3. Sf3	LXe4
4. Sg5	Lg6
5. h4	f6
6. h5	LXc2
7. Lf7 mat.	
Nepravilna otvoritev	(Dunaj 1902)
Beli:	črni;
E. Hamlisch	N. N.
1. e4	d6
2. d4	Sd7?
3. Lc4	g«
4. Sf3	Lg7
5. LXf7 šah	KXf7
6. Sg5 šah	Kf6
7. Df3mat.	
Problemski	mat
Iz partije Piotrowski—Tanenbaum
(Lvov 1926)
39. Dh8šah!! KXh8, 40. g7šah Kg8, 41. Lh7 šah! KXh7, 42. g8 dama mat.
Rešitev problema št. 41
J. Lc5—d6	Ke4—d4
2. Kb8—c7	Kd4—c3(c4)
3. Ld6—a3	K	kar	koli
4. Dd7—d3 mat.
2.... Kd4—e3(e4)
3. Ld6—g3	K	kar	krti
4. Dd7—d3 mat.
2.... Kd4—d5
3. Dd7—b5 šah	K kar koli
4. Db5—d3(e5) mat
 1... Ke4—d5
2. Dd7—e6 šah	Kd5—c6
3. c2—c4	Kc6—b6
4. Ld6—b4 mat.
 2... Kd5—d4
3. De6—e5 šah	Kd4—c4
4. De5—c5 mat.
Rešitev problema št, 42
1. g6—g7	Lf8Xg7
2. De3—e2	Kf5—g«
3. De2—h5 šah	Kg6Xh5
4. Sd5—f4 mat
6. nadaljevanje
Sabina je počasi vzela iz velikega belega ovoja zganjeno pismo. Gospa Tannova je sedla k oknu, da je ne bi motila. Sabina je pa pričela brati glasno in trdno:
»Draga Sabina,
Oprostili so me, toda samo zaradi pomanjkanja dokazov. Forst mi je v sodni dvorani zabrusil v obraz, da sem slepar, in to mi bo odslej lahko vsakdo dejal, kajti doslej se mi še ni posrečilo dokazati, da sem nedolžen. Ker sem spoznal, da pri nas ne bi dobil več nobene službe, sem zbral svoje prihranke in odpotoval v tujino, da tam poskusim srečo. Ko boš prejela to pismo, bom že na poti. Zadnji čas sem spoznal, da nisva za vkup, zato tudi zaradi tebe nisem hotel ostati v domovini...
Zbogom Sabina, in hvala lepa za vse lepe ure, ki si mi jih dala. Pozabi me! Spoznaj, da ni vredno ljubiti človeka, ki so ga oprostili samo zaradi pomanjkanja dokazov.
Nikar si ne ženi tega k srcu; življenje, ki ti je ljubo, se odpira pred teboj na stežaj, v njegovem vrtincu pozabi na
nesrečnega Egona.«
Sabina je položila pismo na mizo in zakopala glavo v dlani. Bile so vroče in ji niso ohladile razbeljenega čela. Gospa Tannova jo je zaskrbljeno opazovala. Naposled je Sabina dvignila glavo in vstala. Stopila je k oknu. kjer je sedela njena mati.
»In jaz ga vendar ljubim, mati,« je dejala in si obrisala potno čelo. »Toda moja ljubezen je drugačna kakor njegova.« Sijaj v njenih očeh je na lepem zamrl. »Kaj naj storim, mati? Kam naj se obrnem? Saj ne vem, kam je odpotoval. Kje naj ga najdem?«
Gospa Tannova je potegnila Sabino v svoje naročje.
»Pozabi ga, Sabina,« je tolažeče dejala. »Včeraj sem govorila z gospo Willejevo, Sternovo gospodinjo. Povedala je, da je odpotoval Egon v Hamburg, od ondod bo pa odpotoval nekam v tu;'ino. Vprašala ga je, kam. Odgovoril je, da to pač najbrže živega krsta v mestu ne zanima. In ko ga je gospa
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AHNY PANHUYSOVA
PREVEDLA K. N.
	
	
in zelo vljudno dejal: »Izvedel sem, da stanujeta tukaj gospa Tannova in njena hči. Rad bi govoril z njima.«
Sabina je hotela odgovoriti: »Jaz sem Sabina Tannova,« toda tedaj je že skočila mimo nje njena mati k vratom in kriknila: »Ti si, Robert! Res si ti!«
Se preden je Sabina doumela, za kaj gre, je mati že slonela na moževih prsih in tiho in krčevito ihtela.
Sabina je hladno in stvarno zaprla vrata. Zavedela se je, da se je vrnil danes njen oče, toda prva misel v njenih vročičnih možganih ni veljala njemu, temveč sosedom v hiši. Ne bi hotela, da bi uživali ob pogledu na materino ganjenost.
Hkrati jo je spreletelo nekaj mrzkega, nenavadnega. Kako čudno je bilo to! Danes so se uresničile materine sanje, sanje, ki so bile Sabini zmerom tuje in celo naivne. Danes se je pa uresničilo tudi tisto, o čemer je mislila Sabina, da je nemogoče. Egon je ni več ljubil...
Stala je sredi kuhinje, ne da bi mogla prav zbrati svojih misli.
Zaslišala je materin smeh in zazdel se ji je tuj, zvenel je neverjetno mlado in veselo. Nikoli še ni slišala, da bi se mati tako smejala.
Sabina je sedla na stol v kuhinji in zakopala svojo vročo glavo v dlani.
Egon je odpotoval v tujino in
morda ga ne bo nikoli več videla. In prav zdaj se je vrnil njen oče...
Nehote se ji je vtihotapilo vprašanje: Ali bi bilo bolje, da ne bi nikoli videla očeta in bi Egon ostal pri njej, ali je bolje, da se je zgodilo tako.
Zardela je, kajti srce ji je govo
obstala in se začudeno zagledala v mater.
Pomislila je, kakšne čudeže lahko dela veselje. To vendar ni bila mati, takšna, kakršno je doslej poznala. To je bila vse mlajša, lepša ženska.
Ali se more štiridesetletna ženska, ne da bi vsak teden zahajala v olepševalne salone, ne da bi trošila denar za draga lepotila, ali se more ženska v teh letih v nekaj trenutkih pomladiti za deset let? Eto tistega trenutka Sabina tega ni vedela. Zdaj je pa videla na svoje oči. Zdelo se je, kakor da bi ta trenutek sreče izbrisal deset dolgih let nepotešenega hrepenenja, prečutih noči in prelitih solza...
Robert Tann je položil debeli popotni plašč iz kamelje dlake na divan; brez tega ogrinjala se je zdel Sabini še bolj droben in suh. Kakor da se mu je zelo dolgo slabo godilo. Pazljivo so njene oči romale po njegovem obrazu, se ustavile ob sleherni gubi in naposled na temnih očeh, ki so prijazno in nekoliko v zadregi gledale vanjo.
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. 1’ere, suši, tnonga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Mati ji je še vsa zasopla od sreče dejala: »Sabina, oče ni mogel
     _	  -	prej priti. Dosti hudega je doživel
Willejeva spomnila, da ima ven- f.1,10. da bi, bilo bolje prvo... O, ko- ! v svetu, naposled je pa le doživel dar zaročenko, je odgovoril, da se	bolje.	Hkrati jo je postalo srečo! Zdaj si je prislužil toliko
............. -	-	sram	ob	spominu	na	mater.	Koliko
pri najboljši volji ne more spomniti nanjo...«
Sočutno je pogledala Sabino: »Diši po škodoželjnih govoricah, ali ne, Sabina? Zato je bolje, da izveš vse to iz mojih ust. Zdaj se ne bojim več tako zate, zdaj, ko vidim, kako pogumno prenašaš to preizkušnjo. Pomisli vendar, kako zelo me je skrbelo to pismo!«
Sabina je krepko stisnila ustnice, da ne bi od bolečine vzkliknila ali zajokala. Začutila je v srcu topo bolečino. Bila je tako močna, da jo je kar omamila. Bila je premočna, da bi se ji mogla upirati.
Tedaj je zunaj nekdo potrkal.
»Gospa Schultnova bo,« je dejala mati in pogladila Sabino po plavih kodrih, ki so se od potu med boleznijo navili v drobne, zlato se svetlikajoče kodre.
Ura je bila enajst.
,Da, to bo gospa Schultnova,* je spet pomislila gospa Tannova, ,vsi drugi ljudje imajo navado pozvoniti, samo ona vselej potrka.1
Toda trkanje je bilo tako trdo, tako energično. Odkar so se biU oglasili policijski uradniki v njenem stanovanju, se je gospa Tannova zmerom bala, da bi utegnili spet priti.
Plaho je pogledala skozi kukalo na vratih. Na lepem je odskočila, kakor da bi bila zagledala prikazen.
Sabina se je prestrašila, videč materin obraz, Mati je bila bleda ko smrt, pod nosom in na čelu so se ji nabirale drobne potne kapljice. Težko je dihala, noge so se ji šibile, da se je morala nasloniti ob mizo.
Morda se je materi od strahu in žalosti zmešalo? Morda vidi v bujni razdraženi domišljiji prikazen?
Zdrznila se je, toda hkrati tudi zbrala. Nekdo je vendar potrkal, saj je tudi sama prav dobro slišala.
Kolikor mogoče mirno je dejala: »Pogledala bom, kdo je zunaj, mati, ti si se gotovo zmotila.«
Počasi je vstala — kajti po bolezni se ji še niso bile vrnile prejšnje moči — in stopila v predsobje.
Prav tedaj je pa spet potrkalo, to pot še glasneje in odločneje.
Sabina je odprla vrata, njena mati se je pa naslonila tik za njo ob steno, kakor da je noge ne morejo več nositi. Sabina je slišala, kako kratko in nemirno diha, kakor človek, ki se je bil pravkar hudo ustrašil.
Odločno je vrata na stežaj odprla in res zagledala prišleca, ki je tako razburil njeno mater.
Bil je visok, suhljat gospod, V njegov bledi obraz so leta pač že zaznamenovala mnoge gube In gubice, toda pod sršečimi črnimi obrvmi so se bliskale živahne temne oči Gospod je dvignil slobuk
je pretrpela teh deset let! Kakšna sreča je zdaj očetova vrnitev za njeno ubogo, trpinčeno srce!
In vendar ji je bila misel, da se je oče vrnil, tuja in nenavadna. Nič se je ni razveselila.
Tudi zato se ni mogla veseliti, ker je v njeni duši kakor zamolklo grmenje ob nevihti vstajal srd ob misli, kako dolgo je pustil oče mater v sramoti in žalosti.
Iz sobe je prodiralo k njej živahno govorjenje. Razločila je glas svoje matere, vmes pa mehak temno-obarvan moški glas. očetov glas...
Še zdaj se ni mogla spomniti na njegovo zunanjost in tudi ta glas ji je bil tuj.
»Sabina!« je tedaj poklical moški glas skoraj zapovedujoče. Dekle je pokorno vstalo.
Stopila je proti dnevni sobi in počasi odprla vrata. Na pragu je
Zedinila sta se
»Moja žena je po vsaki ceni hotela, da bi bilo malemu ime Peter, jaz sem hotel imeti pa Pavla. Naposled sva se vendar zedinila.«
»No, kako sta ga pa krstila?«
»Za Petra vendar.«
Sviloprejka
»Vidiš, Jožek, za vse te lepe svilene obleke in svilene nogavice se imamo zahvaliti majhnemu, šibkemu črvičku.«
»To je očka, ni res?...*
Lepa sloga
»Moja žena dela, kar sama hoče.«
»In vi?«
»Jaz tudi.«
»Kako tudi?«
»Tako, kakor ona hoče.«
Zenitna ponudba
»Gospodična Eva, ali bi se poročili z bedakom samo zato, ker ima denar?«
»Oh, vala ženitna ponudba me je tako presenetila!«
Miniaturni slikar
Neka dama slikarju: »S čim pa mešate svoje barve?«
Slikar: »Z razumom!«
Dama: »Ah, zdaj razumem, zakaj ste postali miniaturni slikar.«
Ko bi vedel
Pri izpitu zada profesor kandidatu tole vprašanje:
»Kaj veste o delovanju vranice?«
»Gospod profesor,« jecljajo odgovori kandidat, »gospod profesor, res sem vedel, toda popolnoma sem pozabil.«
»Nesrečnež,« grme odgovori profesor, »edini človek ste bili na svetu, ki ste to vedeli, in še vi ste pozabili.«
Zato...
»Kako vam gredo pasli?«
»Oh, človek ima zmerom neprijetnosti. Zdaj spet iščem blagajnika «
denarja, da nama bo zagotovil neskrbno življenje!«
V njenih besedah je trepetalo veselje, toda ne veselje ob misli na udobno brezskrbno življenje, ampak sreča ob zavesti, da se je mož vrnil k njej in njenemu otroku.
Posvarila je Sabino, ki je stala nekoliko lesena sredi sobe: »Pozdravi vendar očeta, Sabina! Tako srečen je, da je spet doma.«
Sabina je stopila k očetu, čeprav se ji je zdelo, da ima v nogah svinec in da jih komaj premika.
Nekaj je bilo v njej, kar ji je branilo, da bi tega tujega, prijaznega in vljudnega gospoda prizna-
Oče se je nasmehnil: »Kako lepa si postala, Sabina. Če bi te srečal na cesti, te morda ne bi niti spoznal, tako si zrasla!«
Objel jo je in poljubil na lica. Sabini se njegove besede niso zdele posebno pametne. Razumljivo je, da je zrasla v teh desetih letih! Se preden je mogla odgovoriti, je že oče dejal:
»Vesel sem, da sem vaju dobil prav takšni, kakršni sem si vaju pogosto v sanjah zamišljal. Zdaj bomo zmerom skupaj, zmerom!«
Sabina se mu je počasi odtegnila: »Oprosti, oče, rada bi sedla, tako sem še šibka.«
Oče jo je podprl in počasi peljal k divanu. Pri tem je s suknjičem oplazil Egonovo pismo, ležeče na vogalu mize, tako da je padlo na tla. Hitro se je sklonil in ga podal Sabini.
Sabina ga je hlastno vtaknila v žep domače obleke.
»Ali je bila najina hči bolna?« je zaskrbljeno vprašal oče. »Vse mi povej, Marta!«
Gospa Tannova je zardela kakor šestnajstletno dekle ob tem nagovoru.
»Pozneje ti bom povedala, kajti to je dolga zgodba,« je nekoliko v zadregi odgovorila. »Sabina je bila zelo bolna. Dobila je vročico in nekaj dni bledla. Prehladila se je in zaradi žalosti so ji živci zelo oslabeli.«
Sabina je čutila sočutni očetov pogled, čeprav ga ni videla. Najbrže je bila krivična, ker je tako hladno pozdravila očeta.
Res je, da ni prav storil, ko je pred desetimi leti zbežal od doma in pustil družino v stiski, toda ali je imela pravico, da bi ga sodila, če ga ni obsojala rnSti, njegova žena?
Dvignila je glavo:
»Sama ti bom vse povedala, oče,« je trudno dejala. »To je dolga zgodba, toda zgodba, ki se je na lepem hitro in nepričakovano končala. Zaročena sem bila z Egonom Sternom, knjigovodjo pri veletrgovini z žitom v našem mestu. Pravkar so Egonu povišali plačo in v nekaj mesecih sva se nameravala poročiti; tedaj je pa usoda posegla vmes in naju razdružila. Egon bi moral lepega dne oddati v banko denar po naročilu svojega gospodarja, dosti denarja, dvajset tisoč mark. Prav tisti dan mi je neka gospa, lastnica modnega salona,
la za svojega očeta.	.	,
Pomislila je, kako dolgo je mo- ponudila zelo ugodno službo v Ber-rala mati čakati na ta trenutek in linu. Egon pa ni maral, da bi od-kako je oče njo in mater pred šla v Berlin. Pričela sva se prič-desetimi leti kratko in malo pustil kati in naposled sva se pošteno
v sramoti in stiski.
I sprla. Moj zaročenec — bil je zelo
IliUOI
»Spet? Saj ste komaj pretekli teden enega sprejeli v službo?«
»Saj ravno njega iščemo.«
V trgovini radijskih aparatov
»Prosim, pokažite mi dober radio, toda s kratkimi valovi. Stanujem namreč v moderni hiši, kjer so sobe zelo majhne...«
Otroci med seboj
Jožek vpraša svojega malega prija-telja:	....
»Kaj boš postal, ko boš velik?« »Dimnikar.«
»Zakaj pa ravno dimnikar?«
»Zato ker se mu ni treba nikoli umivati.«
Edinost
Mati: »Torej, če se ne moreta zediniti, kako bosta torto delila, jo bom nesla nazaj v kuhinjo.«
Petrčck: »Mamica, saj sva si edina. Oba želiva večji kos...«
Na vogalu
»Gospodična, ali smem vprašati, koga čakate?...«
»Prav zanesljivo nekoga drugega...«
V*orni starši
Naša soseda se ne razumeta. Pogosto slišimo cvileč ženin glas, ki se z možem prepira. Pred kratkim sem odšel v živalski vrt in vzel s seboj tudi sosedovega sinčka.
Ustavili smo se pred slonom.
»Kaj je to?« me vpraša dečko.
»Slon,« mu odgovorim.
Malček žival nekaj časa opazuje, potlej pa meni:
»Niti malo ni podoben mojemu očetu...«
Optimist
»Ali je vaš mož doma?«
»Da,« odgovori gospa Marička.
»Sijajno, naposled bom vendar dobil svoj denar.«
»Vi ste pa optimist! Ali mislite, da bi moj mož sedel doma, če bi imel denar?«
Zmota
Dva trgovska prijatelja se srečata na ulici in se razgovarjata. Prvi vpraša:
s Ali bi imeli v trgovini kakšno mesto za mojega sina?«
»Ali pa tudi kaj zna?« ga vpraša prijatelj.
»če kaj zna? Prijatelj, če bi kaj znal, bi ga prav zanesljivo obdržal v svoji trgovini...«
Razumen konj
»Konj, ki ste mi ga prodali pretekli mesec, je krasna žival, samo nikoli ne dvigne glave «
»Seveda, konj je namreč strahovito ponosen. Ko mi boste plačali zadnji obrok, bo pa spet glavo dvignil.«
Edina uteha
Nova kuharica ves dan postaja pred zrcalom. To gospodinji ne ugaja.
»Ali morebiti mene kdaj vidite, da bi neprestano stala pred zrcalom?«
Kuharica se pa prostodušno nasmehne:
»To vam tudi ni potrebno, gospa. Vi mene cel dan gledate, jaz se moram pa v zrcalo pogledati, če hočem videti prijazen obraz.«
Nemogoče
»Očka, ti praviš, da sem rojen meseca februarja?«
»Da..:«
»Kako to, takrat so štorklje vendar v Afriki?«
nagle jeze — se je tako razburil, da je pozabil oddati denar v banko, temveč je opoldne — tedaj ko sva se sprla — namesto v banko razburjen odhitel v mestni gozd.«
Prenehala je, kajti oče se je nenadno živo zganil in prebledel.
Tudi mati je to opazila. Začudeno je vprašala: »Kaj ti je, Robert? Zakaj si se tako prestrašil?«
Robert Tann se je že spet smehljal, toda Sabini se je zdel njegov obraz pod nasmehom kakor negibna, votla krinka.
Tedaj je pa oče hitro dejal: »Nič mi ni, prav nič. Tako sem vesel, da sem spet pri vama...«
Njegova žena je vstala:
»Poskrbela bom za kosilo. Sabina ti bo pripovedovala dalje.«
Robert Tann je bežno pokimal in se spet obrnil k Sabini: »Pripoveduj dalje, otrok moj,« je hlastno dejal.
Sabina je pripovedovala vse p® vrsti, kakor se je spominjala in kolikor je mogla, ne da bi preveč olepšavala Egonov značaj in obtoževala njegovo površnost. Njen oče je sedel tik nje tih in miren, strmeč z brezizraznimi očmi, ki so na lepem izgubile ves blesk, v praznino.
šele ko je končala, jo je spe* pogledal, toda tako nemirno in dvomeče, da je zadrhtela ob tem pogledu kakor preganjana žival.
»In ti misliš, da bi se spravila, če ne bi bilo te nesrečne zadeve z denarjem?« je napeto vprašal, kakor da bi šlo za njegovo osebno srečo. To vprašanje, tako vneto m iskreno, je Sabino ganilo. Na lepem je občutila do svojega očeta toplo čustvo, podobno ljubezni.
»Gotovo bi se bila kmalu spravila, prav gotovo,« je dejala brez premisleka. Tih jok je zadrhtel v njenem glasu, ko je pristavila:
»Ne morem biti huda na Egona, ne morem. Bil je žrtev nesrečnega naključja. Res je, bil je površen. Toda ali niso tudi drugi ljudje površni, ne da bi morali za svojo površnost toliko pretrpeti, kakor je bil moral on? Poglej, oče! Izpustili so ga samo zaradi pomanjkanja dokazov,,. Vsakdo bi niu lahko zabrusil svoje mnenje v obraz, ne da bi se mogel braniti,. Ali mu je kazalo kaj drugega, kakor da si poišče zaslužek v tujini?«
Njene drobne roke, doslej mimo ležete v naročju, so se stisnile v pesti:
»Oh, če bi mogla najti človeka* ki je okradel Egona! Do krvi bi si hotela raniti podplate, samo da bi ga mogla najti.«
»Ali misliš, da je prav on kriv vse vajine nesreče?« je dvomeče vprašal Robert Tann.
»Kako moreš to vpraševati, oče? Zaradi njega leži na Egonovi časti madež, ki ga ni mogoče izbrisati. Zaradi njega so se vrstila nesrečna naključja drugo za drugim toliko časa, dokler na.ju niso z Egonom popolnoma ločila... Oh, če bt mogla najti tega človeka!« Zdelo se je, da je res ves njen srd namenjen samo neznancu, ki je ▼ gozdiču našel Egonov denar in ga ni vrnil.
Gospod Tann je svareče dvignil roko: »Pretiravaš, Sabina. Res, m prav, da najditelj denarja ni vrnil, toda ali res nimaš toliko fantazije, da bi tudi za tega — morda ubogega — človeka našla kakšno opravičilo? Kaj pa, če je ta denar njemu pomenil več, kakor bi mogel pomeniti Egonu?«
Sabina ga je presenečeno pogledala: »Ne razumem te, oče,« j<-razburjeno dejala. »Kako bi mogel ta denar pomeniti več nekomu, kj še pred petimi minutami ni vedel
o	njem ničesar?«
»Poglej, Sabina, morda je ta denar našel kakšen revež, nekdo, K* mu je ta denar pomenil vse. Novo življenje. Bodočnost. Srečo. Kak° naj se premaga in naj ga vrne, ce se mu zdi kakor dar božji...«
»Kaj govoriš, oče? Kako si se mogel česa takšnega domisliti.«
(Dalje prihodnjič)
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat »ainejSe od hrane!
Zato pijte VI in Vas bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilno
ono as rdečimi src*
Prospekte in vsa potrebna navodila p»iUe tratiš In i vesellem
Uprava zdravilnega kopaliHa
SLATINA RADENCI
Zakaj se Rusi niso sporazumeli z Angleži?
Zanimiv hisforiat angleške zunanje politike izpod peresa britanskega poslanca
Pred dvema mesecema je angleški poslanec Denis Nowell Pritt, član laburistične opozicije, izdal knjigo o historiatu povojnega razmerja med Rusijo in ostalimi evropskimi velesilami. Knjiga ima naslov Federa-tion and Peace in je doživela že štiri izdaje. Njen pisec, odličen pravnik in temeljit poznavalec zakulisja britanske zunanje politike, je veljal za enega izmed najbolj neizprosnih kritikov odstopivše Chamberlaino-Ve vlade.
Prittova izvajanja so danes še posebno aktualna, saj smo pravkar priče novega, to pot Churchillovega poskusa za zbli-žanje med Veliko Britanijo in Rusijo: prav te dni odhaja namreč v Moskvo nov delegat britanske vlade. Sir Stafford Cripps — tako je ime delegatu
— bo imel nalogo, da v teh za zaveznike tolikanj resnih časih popravi, kar so njegovi predniki pokvarili pod Cham-berlainovo vlado. Cripps slovi že od nekdaj za zagovornika angleško-ruske zveze; da mu olajša nalogo, ga je britanska vlada (resda šele na moskovski migljaj) hkrati imenovala za novega veleposlanika in za naslednika sira Williama Seedsa v Moskvi.
Našim bralcem bo to in ono iz Prittovih izvajanj še v živem spominu. Pripomniti pa moramo, da priobčujemo spodnji izčrpni izvleček iz njegove knjige samo kot vestni kronisti, ne da bi zavzemali kakršno koli stališče do popisanih dogodkov in do oseb, ki so te dogodke ustvarjali.
Uvod
Anglija in Francija sta v vojni z Nemčijo. Kateri so vzroki te vojne? Kaj je cilj te vojne?
Vzroki in cilji so nam dobro znani
— vsaj tako mislimo. Diplomati so nam predočili predvojne momente in nas seznanili s pogajanji med Berlinom in Londonom. Objavljeni so tudi vojni cilji, čeprav samo na kratko in v splošnem.
Mnogo težje je pa presoditi globlje vzroke, ki so privedli do vojne.
Naše razmerje do sovjetske Rusije bo v veliki meri vplivalo na vojno, še bolj pa na mir. Med nami je malo takih, ki točno poznajo razvoj angle-ško-ruskih pogajanj v tragičnem letu 1939. Kdor pa hoče prav razumeti vzroke sedanje vojne in pravilno oceniti vojne cilje britanske vlade, mora razumeti ta pogajanja in dogodke, ki so jim sledili. Pri tem mora zlasti imeti neprestano pred očmi, da je Moskva postala težišče svetovne politike.
Zaradi boljšega razumevanja sedanjega položaja v Evropi moramo pogledati za 20 let nazaj.
Začel bom z ugotovitvijo, da se evropski svet deli na tri ideološke skupine. Obstoji Sovjetska zveza, obstoji skupina zahodnih demokracij ~i
-- '• v	-V.:?	in sku-
pina fašistovskih držav. Prva skupina je socialistična, v drugi vlada finančni kapital, v tretji pa neka oblika finančnega kapitalizma. Te skupine imajo nekaj skupnega. Rusija in demokracije so se čutile ogrožene od fašistovskih držav, demokracijam in fašistovskim državam je bilo pa skupno to, da ste obe skupini kapitalistični. Naravno bi bilo, da bi se fašistov-. ske države sporazumele z demokracijami, do neke meje tudi s sovjetsko Rusijo; le-ta pa nikakor ne more ostati brez stikov s tema skupinama.
Kakšni so bili odnosi med temi tremi skupinami držav?
Nemčlja-Italija — Rusija
Začnimo z Nemčijo. Dokler sovjetska Rusija ni začela politike sodelovanja z zahodnima demokracijama in ni stopila v Zvezo narodov, je Nemčija živela z Rusijo v prijateljskem fn celo prisrčnem razmerju. Ko je Hitler prevzel oblast, je v februarju 1933. napadel versajsko mirovno pogodbo in Francijo, ni pa niti z besedo omenil Rusije. Res je sicer 2. marca 1933. po požigu rajhstaga, v času volilne kampanje, napadel Sovjete, tri ;■ .	jj'.' Ji V -• t-S-V- Vf .r *i '' V'
1	ftoda to je bil le volilni govor. 2e nekoliko Pozneje je Hitler izjavil v rajhstagu, da je želja Nemčije, živeti v prijateljskem razmerju s sovjetsko Rusijo. Se isti mesec je Hitler podpisal trgo-
vinsko pogodbo z Rusijo, v maju pa podaljšal pogodbo med obema državama iz leta 1926. V svojem programskem govoru 30. januarja 1934. v nemškem državnem zboru je Hitler rekel: »Kljub velikim svetovnonazorskim razlikam se je Nemčija trudila, da obdrži prijateljske odnose z Rusijo tudi letos.«
Toda čimbolj je sovjetska Rusija sodelovala z zahodnima demokracijama, tembolj se je Nemčija odmikala od Rusije. Ustvarila je pakt proti kominterni in skušala prepričati zahodni demokraciji, da mora pomnožiti svoje sile, da bo mogla biti »branik pred boljševizmom«.
Enako je bilo tudi stališče druge fašistovske velesile v Evropi. Italija je med prvimi priznala sovjetsko Rusijo. Vsa zadnja leta je bil med obema državama v veljavi trgovinski dogovor in Italija je dovolila Sovjetom
—	enako kakor Nemčija — yelike kredite. Rusko-italijanski pakt z dne
2.	septembra 1933, velja še danes.
In Anglija?
Zdaj si pa oglejmo razmerje Velike Britanije do fašistovskih držav in do sovjetske Rusije!
Razpravljali so o obnovi Evrope. Predsedoval je Lloyd George. Sovjetsko delegacijo so obvestili, da bo Rusija dobila pomoč, da si opomore od svetovne in državljanske vojne, ako se odreče socializmu in se vrne h kapitalizmu. Rusi so to odklonili. Na isti konferenci niso sprejeli Nemčije, ampak so jo pustili ob strani; prav to je pa ustvarilo podlago za sovjetsko-nemško sodelovanje. In res sta na veliko žalost francoske in angleške vlade Nemčija in Rusija podpisali v Rapallu medsebojno pogodbo.
Sledil je Locarno 1. 1925, Pozdravili so ga kot poroštvo za mir med Francijo, Anglijo, Nemčijo, Italijo, Poljsko, Češkoslovaško in Belgijo. Znano je, da takšne zveneče zveze za mir med eno skupino držav navadno postavijo vprašanje: Proti komu je to naperjeno? Indiskretno je dal odgovor na to vprašanje Ormsby Gore, član angleške vlade:
»Potrebna je solidarnost evropske civilizacije, da se zaduši najgrozovitejša nevarnost, ki se je pojavila v evropski zgodovini. V Locarnu je šlo za tole: ali pojde Nemčija z zahodnima velesilama, ali se bo pa zvezala z Rusijo, da uniči zahodno civilizacijo. Pomen Locarna — v kolikor se tiče sedanje nemške vlade — je v tem, da odvrnemo Nemčijo od Rusije in združimo njene moči v. zahodnim taborom.«
Sledili so razni izpadi proti Rusiji z namenom, da bi jo osamili in sprožili proti njej vojno. Baldwinova vlada je vdrla v »Arkos«, v mnogih državah so napadli ruska poslaništva, na Kitajskem so pretrgali diplomatsko razmerje, v Varšavi so ubili sovjetskega poslanika Vojkova. Toda izolacija je bila samo delna, kajti druga skupina velesil ni bila pripravljena za vojno.
V	letih 1931. in 1932. so Japonci zasedli Mandžurijo in obenem začeli politiko vojnih provokacij na ruskih mejah. Tisti čas je prišla v Angliji na oblast nacionalna vlada Za evropske narode se je začela zloglasna jesen, kajti odslej so se politične razmere na vsem svetu naglo slabšale. Oboroževanje je spet začelo cveteti na račun življenjskega standarda narodov.
Japonci so prekršili pakt Zveze narodov in dogovor devetih držav, t. j. razbili so Zvezo narodovo. A vlada,
Dva antipoda: zahodnjak Neville Chamberlain in vzhodnjak Jolef Staljin
Nasproti Nemčiji smo kazali voljo, da z njo trgujemo in da jo celo finansiramo. Vodili smo politiko stalnega popuščanja in se na vso moč trudili, da bi fašistovske vlade obdržali na oblasti.
Nasproti Rusiji sta zahodni demokraciji kazali voljo za trgovanje, na političnem področju je bilo pa razmerje hladno, prezirljivo. V splošnem je imela Nemčija pred Hitlerjevim prihodom in po njem bolj prijateljske odnose do Rusije kakor mi.
Sovjetska Rusija je bila od vsega začetka pripravljena, skleniti s faši-stovskimi državami in z zahodnima demokracijama trgovinske in nenapadalne pogodbe. To njeno stališče je trajalo vse do 1934. leta, ko se je odločila za nov korak v svoji politiki. Tedaj je menda prišla do prepričanja, ki se je pozneje pokazalo za preopti-mistično, da sta zahodni demokraciji pristašici miru in nasprotnici fašizma in da je zato z njima mogoče sodelovati. To je pokazala z vstopom v Zvezo narodov. S tem si je pa zapravila naklonjenost, kolikor je je dotlej uživala pri fašistovskih državah. Tako je bilo do avgusta 1939. Rusija je bila ves ta čas iskreno pripravljena sodelovati z zahodnima velesilama proti fašizmu.
Zaradi boljšega razumevanja razdobja teh petih let si moramo malo podrobneje ogledati stališče Velike Britanije do sovjetske Rusije.
Takoj po letu 1917. smo zavzeli nasproti sovjetski Rusiji sovražno stališče. Poskušali smo novi režim vreči z oboroženo intervencijo." Ker smo doživeli poraz, smo morali skleniti diplomatsko razmerje. Vendar prijateljstva ni bilo. Vrstili so se razni dogodki, ki so kazali naše sovraštvo do Sovjetov. Neprestano se je govorilo
o	»sovjetski nevarnosti« in notranji minister Willianis Hicks je celo s policijo vdrl v sovjetsko trgovinsko agencijo Arkos; posledica je bila pretrganje diplomatskih odnosov. Prizadevali smo si, ustvariti zvezo proti Rusiji in Rusijo osamiti. Vendar to ni moglo nikdar uspeti zaradi nasprot-stev in ljubosumnosti med velesilami in pa zaradi spretne sovjetske diplomacije.
Trije dokazi
Za sovražno stališče Anglije so zlasti zgovorni trije primeri.
Leta 1922 se je sestala v Genovi konferenca vseb evropskih držav.
od teh dveh paktov je veljal le pod pogojem, da bo Francija pomagala Češkoslovaški. K temu paktu bi lahko pristopile vse države — tudi Nemčija. Anglija je odklonila udeležbo pri pogajanjih, enako Poljska.
V	februarju 1935. se je obnovila pogodba med Francijo in Anglijo. Skupni uradni komunike je razglasil, da se Anglija »desinteresira« na vzhodnoevropskih vprašanjih. Isto leto je dobila Zveza narodov še dva smrtna udarca; oba sta vnovič pokazala, da se zahodni demokraciji nočeta resno upreti fašizmu.
Ta dva dogodka sta bila: angleško-nemški pomorski dogovor in pa abesinska vojna.
Pomorski dogovor je presenetil in osupil svet. Francozi so ga hudo kritizirali, toda njihovega mišljenja sploh niso upoštevali. Ta dogovor je silno okrepil položaj hitlerjevske Nemčije ž~ \ ; j:::	v.	-p
ki je odgovorna za to, da se Japoncem ni nič zgodilo, vlada, ki nosi odgovornost za polom Zveze narodov, je angleška nacionalna vlada. Sir John Simon, tedanji angleški zunanji minister, je v Ženevi tako imenitno govoril, da mu je japonski delegat Matsuoka navdušeno zaklical, da se je njemu v pol ure posrečilo povedati to, kar je on več dni zaman poskušal pojasniti članom Zveze narodov. Tako se je japonski napad nadaljeval. Zveza narodov je začela slabeti. Tovarne orožja so šle v klasje. In zakaj? Najbolj zato, ker je sir John upal, da bo zasedbi Mandžurije prej ali slej sledila zasedba ruskih pokrajin Daljnega vzhoda.
Ruska vlada je vedela, da je v takšnem položaju ne more rešiti še tako spretna diplomacija, ampak edino njena lastna moč. Zato je svojo prvo petletko dokončala že v štirih letih.
Nikakor ni nepošteno reči, da so v poslednjih petih letih zahodne demokracije, zlasti pa Francija in Anglija, delale bolj kakor kdaj koli, da oslabe Zvezo narodov. Zato bomo na kratko pregledali to razdobje.
Dogodki zadnjih petih let
Rusija je stopila v Zvezo narodov septembra 1934. Obenem so tekla pogajanja za sklenitev pakta o vzajemni pomoči med* Francijo in Rusijo in niecl Češkoslovaško in Rusijo. Drugi
-r.- .-	;	O abesinsk i
vojni in zadržanju konzervativcev nil potrebno posebej govoriti. Ves ta časi se je Rusija strogo držala določil pakta Zveze narodov in izpolnjevala vse svoje obveznosti, tudi sankcije.
Nato je prišla Španija. Rusija je izprevidela, da je angleška vlada, samo da ne bi razžalila fašistovskih držav, pripravljena žrtvovati ne samo vso mašinerijo sistema kolektivne varnosti, nego tudi najobičajnejša določila mednarodnega prava, ki so se po njih vse prejšnje vlade že stoletja ravnale. Vlada ni niti poskrbela za varnost Angležev in njihove trgovine. Tragedija Španije •••	• r.
■.	- -o Sr- -	'	fa	ob	tihem
odobravanju britanske vlade je ne samo tragedija Špancev, ampak tudi naša. Tudi to je vplivalo na Rusijo.
Po napadu Japoncev na Kitajsko se je julija 1937. sestala v Bruslju konferenca podpisnic pakta devetih držav. Ukrenili pa niso ničesar, ker zbrane države tega niso hotele in ker so neki vplivni krogi v Angliji in Ameriki upali, da bo Kitajska izgubila vojno. Tudi Rusijo so povabili na konferenco. Neki diplomati so Rusiji predlagali, naj bi ona nekaj ukrenila proti Japonski. Čeprav ta konferenca ni rodila nobenih sadov, je bila vendarle v prid ruski vladi; saj se je lahko vnovič prepričala, da nekatere države žele, da bi se Rusija zapletla v vojno.
Pred Monakovim
Splošna tendenca britanske politike v letu 1938. je bila taka, da je v Moskvi nikakor niso mogli odobravati, čeprav je tedaj doživela celo vrsto strahovitih porazov, ki so dosegli višek v Monakovem. Sleherni poskus Rusije, da bi obveljal sistem kolektivne varnosti, je kolektivno propadel. Na primer njen predlog 17. marca, takoj po priključitvi Avstrije: za strogo in nedvoumno stališče do problema kolektivne ohranitve miru po velesilah. Chamberlainova vlada ga je odklonila kot času in razmeram neprimernega. Spomladi 1. 1938. je Rusija mobilizirala. Ruski državniki so poudarjali, da bo Rusija izpolnila svoje obveznosti do Češkoslovaške in Francije »po besedilu dogovora« in da je »čvrsto stališče nasproti napadalcem edina, rešitev iz sedanje mednarodne napetosti«. Na te izjave ni nihče odgovoril. 2. septembra je sovjetska vlada predlagala skupno de-J maršo sovjetske Rusije, Anglije in! Francije v korist ČSR na podlagi čle-J na 11. Zveze narodov. Ta predlog je!
11.	septembra ponovila v Ženevi, to-! da odgovora ni dobila.	!
Rusi so videli v Monakovem konč-; ni poskus za sklenitev pakta štirih; med Anglijo, Francijo in fašistovski-; ma državama proti njim. V koncesi-; jah, ki jih je dobila Nemčija, so vi-; deli v Rusiji nekakšno »aro« za na-; pad na njo. zlasti na Ukrajino.	;
Vse to dokazuje, da Chamberlain! in pred njim Baldwin, kakor tudi! francoske vlade, niso želete resno! prijateljstva, ne sodelovanja z Rusi-! jo, in da niso marali, da bi Zveza! narodov postala zares močna ustano-j va. Tudi niso imeli iskrene želje, da: bi se uprli fašizmu, ki jim je manj zoprn kakor socializem; da so celo želeli, da bi fašistovski državi obdržali moč, potrebno za ohranitev njunega notranjega položaja: da so bili z njima v prijateljskem razmerju in da so si celo prizadevali skleniti pakt štirih, in da so skušali na ta ali oni način usmeriti hitlerjevsko Nemčijo proti Rusiji, da bi tako preprečili njen napad na zahod.
Vsakomur, kdor bi bil na mestu Rusije, bi bilo očitno, da zahodni demokraciji ne želita sodelovanja z Rusijo in da nočeta zaustaviti prodiranja fašizma. Kljub temu Rusija še ni izgubila nade.
Nadaljevanje na 10. strani
1914-1939
MED DVEMA VOJNAMA
ali:
25 let svetovne zgodovine
(Gl. štev. 19. in naslednje)
Nemiri spartakistov v Berlinu, toda oblast zatre porajajoči se komunizem v kali. Umor Liebknechta in Roze Lu-xemburg. Socialni demokrat Ebert postane prvi predsednik nemške rt publike. Lloyd George, Orlando, Cie-
    . ..
Podpisovanje versajske pogodbe
menceau in Wil-son diktirajo mirovne pogoje v Versaillesu; Wilson predlaga ustanovitev Zveze narodov.
V	Rusiji organizira Trockij rdečo vojsko, v Italiji pa ustanovi Mussolini faši-stovsko stranko. Alcock in Brown preletita prva Atlantski ocean.
Ebert
V	Parizu ratificirajo versajsko mirovno pogodbo. Zavezniki zahtevajo od Nizozemske, da jim izroči cesarja Viljema, toda nizozemska vlada odkloni to zahtevo Za Poincarejem pride za predsednika francoske repu-
blike Deschanel, nekaj mesecev nato pa Millerand. V it - i > n !• i jss
-i	V;V:	5'.	s4s-"-. Admirala
Horthyja izvolijo za regenta ©grške.
V	Indiji začne Gandhi kampanjo proti Angliji. Poljska armada, reorganizirana po generalu Weygandu, odbije
Horthy
Harding
sovjetski napad na Varšavo. Na Irskem se de Valeri posreči beg iz ječe, v Ameriki pa postane Harding Wilso-nov naslednik na predsedniškem mestu. V Parizu odkrijejo grob Neznanega junaka. Kralj Konstantin se v drugo vrne na Grško.
Dalje prihodnjič
frCANDERSČN
mi štabi. To je predlagala 23. julija. Namesto generala Gamelina in lorda Gorta so poslali delegacijo manj važnih častnikov. Odšla je na pot 5. avgusta, v Moskvo je pa prispela
11.	avgusta. Medtem je angleška vlada izkoristila priložnost: odgodila je politična pogajanja in odpoklicala Stranga iz Moskve. Prav takrat je} lastnik pomembne skupine konserva-* tivnih listov, lord Camsley, obiska! Nemčijo in objavil v Sunday-Graphi- . cu uvodnik, zahtevajoč sklenitev pak- ♦ ta štirih med Anglijo, Francijo, Ital)- * jo in Nemčijo.
Samozavest poljske vlade
SLAVČEK
Lepega dne je dobil cesar »Slavček!«
»Poglejte, nova knjiga o vzkliknil cesar.
velik ovoj; na njem je bilo napisano: slavčku, našem slavnem ptiču!« je
Zakaj se Rusi niso sporazumeli z Angleži?
Nadaljevanje z 9. strani
Docela prirodno je, da Rusija ne gleda z našega vidika, ampak s svojega. Rusija ne obstoji zaradi nas in ni primorana braniti naše interese. Tudi mi moramo zdaj izprevideti, da je Rusija izgubila vero v našo vlado zaradi činiteljev, ki sem jih doslej navedel, prepričan, da ta naša vlada nima namena upreti se fašizmu. Zaradi takih okoliščin mora Rusija iti svojo pot, da sebe obvaruje, ne glede na to, ali nam to ugaja ali ne. Nje niso spravili na to pot dogodki, ki so se odigrali v septembru 1938., in tudi ne popolna okupacija Češkoslovaške, ker je tudi po teh usodnih dogodkih kazala še mnogo večjo voljo, da se združi z nami v zvezi proti fašizmu.
Chamberlainov dvojni obraz
Kar se je godilo od marca do septembra 1939. leta, je splošno znano. Naša vlada se je ves ta čas trudila prepričati Rusijo, da ne želi z njo zveze, oziroma da želi samo eno-' anski pakt, ki bi koristil samo Angliji. Naša vlada je bila tudi od marca do septembra pripravljena sporazumeti se z Nemčijo, osamiti Rusijo in jo prepustiti nemški invaziji. Britanska javnost je želela pogodbo z Rusijo, vlada je pa v svoji duši hotela sporazum s fašistovskima državama. Pogajala se je z Rusijo samo na videz, obenem je pa stalno pripravljala teren, da zvali vso krivdo na Rusijo, če pogajanja ne bi uspela. Citatelji Timesa so se o tem lahko vsak dan na novo prepričali.
Če hočemo pravilno razumeti dogodke, ki so se začeli 15. marca 1. 1., moramo osvetliti delovanje naše vlade v času od 9. do 13. marca.
Na Chamberlainovo pobudo je ves tisk začel pisati, da se je mednarodni položaj tako popravil, da je že na vidiku konferenca za splošno razorožitev. Sir Samuel Hoare je govoril o »zlati dobi«. Ta kampanja je hotela uspavati britansko javnost, kljub temu je pa jako čudno, da tako govori britanski minister, ko so bile Hitlerjeve namere glede Prage znane že 8. marca.
Hitler je vkorakal na Češkoslovaško 15, marca. Chamberlain ni drugi dan izpregovoril v parlamentu skoraj nobene besede ukora. Važno je vedeti, da so prav tiste dni zastopniki britanske industrije končavali pogajanja z nemškimi industrijci o sklenitvi napadalno-obrambne zveze angleške in nemške industrije, zveze, ki je bila v glavnem naperjena proti Ameriki.
Takšno stališče g. Chamberlaina je bilo deležno javne obsodbe. Zato je v Birminghamu govoril nekoliko ostreje, vendar se pogajanja v Diisseldor-fu med zastopniki obeh industrij niso prekinila, ampak so jih samo preložili.
Britanski moskovski poslanik je 18. marca vprašal sovjetsko vlado, kakšno je stališče Rusije glede namer Nemčije nasproti Romuniji. Rusi so predlagali konferenco Anglije, Francije, Rusije, Poljske, Romunije in Turčije, da bi sklepali o tem, kako naj se nastopi proti agresiji. Na ta predlog, ki bi bil lahko rešil mir, je naša vlada odgovorila drugi dan, da je »preuranjen«.
Medtem je Hitler zavzel Klajpedo (Memel), tudi Gdansk je bil v nevarnosti. Chamberlain je tedaj obljubljal Poljski famozna poroštva, ne da bi se pri tem skušal posvetovati z Rusijo, čeprav je bilo očitno, da bi se brez sodelovanja Rusije ne moglo Poljski učinkovito pomagati. Takoj zatem, 1. aprila, je Times objavil famozni uvodnik o poroštvu Poljski in pri tem sploh ni omenil Rusije, pač pa je v sleherni vrsti sporočal Nemčiji, da lahko vse, kar želi, dobi pri »pogajanjih za zeleno mizo«.
Dogodki so šli naglo svojo pot. Mussolini je 7. aprila vkorakal v Albanijo. Chamberlain je razširil poroštva na Grčijo in Turčijo. Spet se niso posvetovali z Rusijo. Zatem je Chamberlain vprašal Ruse, ali bi zajamčili meje Poljske in Romunije. Moskovski odgovor je predlagal sklenitev trojnega dogovora med Anglijo, Francijo in Rusijo, dogovora, ki ne bi zavaroval pred nap4dom samo nekaterih držav, ampak bi bil naperjen proti napadalcem sploh. Naša vlada ni odgovorila cele tri tedne. Times je medtem	~ :?n! skrajno
mučen položaj je pa nastal, ker se je naš veleposlanik vrnil v Berlin. Po Timesu je ta sklep »presenetil celo Berlin sam«.
Enostransko poroitvo
Sele 9. maja je britanska vlada odgovorila na sovjetski predlog z dne
17. aprila. Odgovor nikjer ne omenja trojne zveze. Rusija je odgovorila, da zahteva Anglija enostransko poroštvo Romuniji in Poljski, da pa »prav nič ne govori o pomoči, ki bi jo Rusija dobila od Anglije in Francije, če bi se pri izpolnjevanju svojih obveznosti zapletla v vojno«. V primeru nemškega napada na Poljsko bi padlo največje breme na Rusijo. In dogod-
ki so pokazali, da je Nemčija vrgla na Poljsko vse svoje sile, a Poljska ni dobila od zahoda ne posredne, ne neposredne pomoči. Ruska vlada je zato želela sklenitev trojne vojaške in politične zveze in poroštvo vsem državam med Baltiškim in Črnim morjem.
Naposled, 27. maja, deset usodnih tednov po padcu Prage, sta francoski in britanski veleposlanik v Moskvi dobila navodilo, da začneta pogajanja za sklenitev trojne pogodbe. Bil je to prvi odločni korak naše vlade. Toda pogajanja so se vodila tako, da jih je neki francoski novinar takole opisal: »Rusi so sporočili svoje zahteve z britansko odkritostjo, Britanci so pa odgovorili z orientalskim cincanjem.« Med moskovskimi pogajanji je pa lord Halifax razodel v lordski zbornici željo britanske vlade, da bi se kljub pogajanjem v Moskvi rada pobotala z Nemčijo. Značilne so bile besede, ki jih je po Halifaxovem govoru izrekel lord Davis:
»Ruski vladi je prav dobro znano, da goje neki krogi v naši državi željo, da bi nemški orli poleteli proti vzhodu in ne proti zahodu, kakor je tudi Hitler napisal v svoji knjigi Mein Kampi. Zato se včasih izprašujem, ali vlada v resnici resno misli z moskovskimi pogajanji, ali jih pa vodi samo zato, da preslepi javnost.«
Po Halifaxovem govoru je ruska vlada celo predtagala, naj Halifax obišče Moskvo, kar bi pogajanja pospešilo. Odšel ni Halifax, ampak neki nižji uracjnik, Strang po imenu. Razumljivo je, da so v Moskvi videli v tem diplomatsko omalovaževanje.
Prišel je opomin v moskovski Pravdi. Članek je napisal Zdanpv. Izjavil je, da dvomi o volji zahodnih demokracij za boj proti fašizmu. Navedel je, da je Rusija potrebovala samo 16 dni za sestavitev predloga in proučitev odgovora, Angleži in Francozi pa 59 dni.
Lloyd-Georgeve besede
Pogajanja so se vlekla, a tretji teden v juliju se je nemški odposlanec pogajal z ministrom Hudsonom za posojilo milijarde funtov Nemčiji. Javnost je bila ogorčena in Lloyd George je ostro izjavil:
»Že štiri mesece se vlečejo pogajanja z Rusijo, a nihče ne ve, kako stvar stoji. Pogajate se z največjo vojaško državo sveta in zahtevate od nje, da vam priskoči na pomoč. Ne pogajate se s sovražnikom, ampak s prijateljskim narodom, čigar pomoč zahtevate. Chamberlain se je pogajal direktno s Hitlerjem. Odšel je na obisk k njemu v Nemčijo. Skupaj z lordom Halifajtom je bil tudi v Rimu. Koga so pa poslali v Moskvo? Tja ni odšel niti najmlajši minister, ampak so poslali navadnega uradnika zunanjega ministrstva. To je žalitev. Kljub temu pa naša vlada išče pomoč te gigantske vojske in letalstva, tega hrabrega naroda — hrabrejšega ni na svetu — ki prestaja najhujše težave, samo zato da bi se postavil na lastne noge. Ako želite njihove pomoči, pošljite koga, ki bo vreden našega dostojanstva in njihovega. Naša vlada nima smisla za stvarnost, in tudi ne izprevidi nevarnosti položaja, da se svet ziblje na robu globokega prepada.«
Malo časa pred tem govorom je ruska vlada predlagala, naj bi se nujno začeli pogovori med generalni-
Švedska armada
Za Skandinavske razmere je Švedska — okrog 5 milijonov prebivalcev,
17.000	km železnic in 100.000 avtomobilov — prava velesila. Vojaška sila Švedske znaša pol milijona vojakov. Vojna mornarica ima osem velikih oklopnic, tri križarke in 16 rušilcev. Razen tega ima Švedska 400 letal in dobro protiletalsko topništvo.
Stockholm je utrjeno mesto, prav tako kakor okolica Kirune s slovitimi železnimi rudniki. Pred kratkim so Švedi pričeli utrjevati tudi otok Got-land v Vzhodnem morju. Od marca letošnjega leta imajo Švedi ministrstvo za oboroževanje, ki ga vodi tehnični strokovnjak Egon Gummason, vodilni uradnik .Švedskega Kruppa1, Bofora.
Letalska oporišča ima Švedska v Vesterasu, Malmou, Karlborgu ln Ljungbjrhedu, razen tega pa tudi v Karlskroni in Goteborgu. Poslednji dve mesti sta tudi važni mornariški bazi.
Za časa finsko-ruske vojne Je švedska oboroževalna industrija delala s polno paro. Pred kratkim je Švedska v Ameriki sklenila dobavno pogodbo za 300 najnovejših letal in 400 letalskih motorjev. Pogodbo je podpisal princ Bertll, sin švedskega prestolonaslednika in vnuk sedanjega kralja Gustava V.
Človek, ki oborožuje in vojaško organizira Švedsko, je sedanji ministrski predsednik Albin Hansson. Najprej je nastopal zelo plaho, zdaj je pa postal energičen. Hansson — zdaj mu je 55 let — je socialni demokrat; v mladosti je bil trgovski pomočnik, pozneje
Zdravljenje s smehom
Medicinska veda trdi, da človek, ki se vsaj nekajkrat na dan pošteno ne nasmeje, v psihološkem pogledu ni popolnoma normalen.
Neki francoski zdravnik je skušal svoje bolnike zdraviti na podlagi te teorije. Vsako nedeljo popoldne je zbral nekaj moških in žensk v dvorani profesorja Psihološkega zavoda v Parizu, dr. Pierra Vacheja. Ko je profesor vstopil v dvorano, so luči ugasnile, bolniki so se prenehali razgovarjatl. zaprli so oči in se skušali odpočiti in sprostiti. Potem so morali poslušati gramofonsko ploščo, ki je igrala kar najbolj prisrčen smeh.
čez nekaj časa so se pričeli bolniki sami smejati. Smejali so se od srca in do solz. Gramofon je igral tisto .smejočo se‘ ploščo pol ure.
Mnogi ljudje so izjavili, da so se po šestih .zdravljenjih' s smehom popolnoma pozdravili.
(La Nation, Buenos Aires.)
Najmrzlejše mesto na svetu
Mesto Verhojansk v severni Sibiriji je baje najmrzlejše mesto na svetu. Povprečna temperatura v tem mestu je januarja skoraj 70 stopinj pod ničlo.
V	marcu imajo v tem mestu še 50 stopinj mraza.
(Marie-Claire, Parit.)
časnikar, dokler ga ni veliki dar za i alnost, dar, ki ga je kazal v vsem, česar se je lotil, pripeljal naposled na
ministrski stolček.
»Naj poje umetni slavček sam,« so odločili. Pel je in imel pri tem prav toliko uspeha kakor pravi slavček, toda pogledati ga je bilo še vse lepše, kajti bleščal se je kakor zapestnioe in drage naprsne igle.
»Kaj je pa to?« se je nekoliko razhudil oesar in vsi dvorjani •* se razhudili z njim vred in menili, da je slavček prav nehvalezn* žival.
Tudi to je povzročilo pri Rusih nezadovoljstvo, najbolj je pa na pogajanja vplivalo stališče poljske vlade, ki britanska vlada ni marala vplivati nanj. Sovjetski zastopniki so poudarjali, da Rusija nima skupne meje z Nemčijo, če se pa hoče Poljski tako pomagati, da bo kaj zaleglo, je nujno treba najti način, kako bo sovjetska vojska prestopila poljsko mejo. Francija in Anglija sta povprašali v Varšavi, a sta dobili odgovor, da Poljski sploh ni potrebna ruska pomoč, češ da je sama dovolj pripravljena, da se upre Nemčiji brez ruske pomoči. Francija in Anglija sta smatrali ta odgovor za dokončnega in sta ga enostavno sprejeli.
Kaj bi bilo, če bi bila Rusija v takšnih okoliščinah sklenila pakt? Morala bi najprej na svojih mejah čakati, da Nemčija uniči Poljsko brez posebnega vznemirjenja zaveznikov, nato pa na svojem ozemlju pričakati napad silnih armad, pijanih od velike zmage.
To stališče Poljske je bilo odločilno za pogajanja. Ruski zastopniki so izjavili, da so pogajanja nerealna, ker se po eni strani zahteva ruska pomoč. po drugi se pa odklanja.
V	takšnih okoliščinah Rusi niso mogli upati, da se bo sklenil vojaški dogovor, a brez njega je sleherni pakt jalov. Izgubili so vso vero v zaveznike, zgodovinarji se bodo pa čudili, kako so mogli biti tako potrpežljivi. i .	}. “ SU ii; i- i
ib	:	i
l? I lf a : ii' - -1;~ n :: V"
i	2;	r Or. : i? 'V:	c	rt.
t :i ii:	J. :	V : i; f
I--	).
Stališče Poljske je bilo torej odločilno, bilo je pa samo posledica Chamberlainove politike. Od prihoda na oblast je ta gospod z besedo in dejanjem pokazal, da se ne mara upirati fašizmu in da ne želi prijateljstva z Rusijo. Treba je pa tudi priznati, da prav nihče v Angliji ni iz-previdel, da vodi stalno popuščanje pred napadalcem v strahotno vojno Nihče si ni dovolj energično prizadeval, da bi Chamberlaina strmoglavil
Sklep
Stališče Rusije je bilo jasno Trudila se je, da je ne bi napadli ne Nemčija ne zavezniki ne oboji hkrati. Brez dvoma bi bila zveza z Anglijo in Francijo najboljše poroštvo proti napadu. Ker pa zavezniki niso hoteli take zveze, je ostala Rusiji edino še »druga črta odpora« — pakt z Nemčijo. To je pomenilo dosti boljši položaj kakor »sijajna izolacija«. In Rusija je imela popolnoma prav, da je zavzela tako stališče Kaiti. kakor rekel g. Churchill v parlamentu: »Kako naj upamo, da se bo Rusija hotela boriti za nas? Ni dvoma, da mi ne moremo računati z njeno dobro voljo, kakor tudi ona ne more računati z našo.«
Toda ni bila knjiga, temveč majhna umetnina, shranjena v lepi škatli, umeten slavček, do pičice podoben pravemu, toda po vsem telesu posut z dragulji, diamanti, rubini in safirji. In če si tega umetnega ptiča navil, je znal zapeti eno izmed pesmi, ki jih je pel pravi živi slavček Pri petju je pa celo migal z repkom gor in dol in se bleščal od zlata in srebra, da je jemalo vid.
Okrog vratu je pa imel ozek, dragocen trak in na njem je bilo napisano: »Kako reven je slavček japonskega cesarja ob slavčku kitajskega cesarja!«
Tri in tridesetkrat je zapel eno in isto pesem in se še zmerom ni utrudil; ljudje bi ga radi še poslušali, toda cesar je velel, naj zdaj tudi živi slavček nekaj zapoje. Ojoj! Nihče ni opazil, da je živi slavček zletel skozi odprto okno v svoje zelene gozdove.
»Skupaj morata peti, to bo lep dvospev!« je dejal cesar.
Morala sta peti skupaj, toda tukaj nekaj ni bilo prav; pravi slavček je pel po svoje, umetni je pa kar venomer hotel peti valčke. »Moj ni kriv,« je dejal glasbeni učitelj o umetnem slavčku, »poje čisto po taktu in je iz moje šole.«
»To je krasno,« so vsi dejali in tistemu, ki je prinesel tega umetnega ptiča, so takoj podelili naslov: »Višji cesarski prinašalec slavčkov«.
roman s pr
mm
ARTiCtES OE ŠPORT
je odprte glave
U. nadaljevanje
»Poslušajte! Poslušajte!« je zakričala Bess Ventersu v uho. »Zdaj bova zaslišala Oldringov mrtvaški zvon!«
»Kaj je pa to spet?«
»Kadar brije vihar skozi dupline, pravijo roparji, da zvoni Oldringov mrtvaški zvon. Menijo namreč, da oznanja njegovo smrt. Prepričana sem, da sam v to veruje. Tega bučanja ni moči primerjati z nobenim hruščem na svetu. Zdaj! Se že začenja! Poslušajte!«
Orkan se je zakadil z votlim, Pošastnim tuljenjem nizdol: rjo-reč, grmeč, kričav, vreščav — iz tisoč oglušujočih krikov sestavljen. Trušč je naraščal in se selil. Začel je ob zahodni steni doline, zagnal se je po orjaških čereh navzgor, Piskajoč je šinil v dupline in razpoke, naraščal in zrohnel pod velikim kamnitnim obokom skoz. Ko le izginil, kakor goltajoče bučanje razbesnelih valov, se je spet vrnil, da začne od začetka svoj divji ples.
Samo veter je, si je dopovedoval Venters. Veliki kamnosek je hreščeče divjal po zraku, kipar, ki je dolbel in sekal prekrasne votline jn čeri. Samo veter... In medtem ko je Venters prisluhnil, ko so se njegova ušesa že privadila divjemu bučanju razbesnelih elementov, se je zaslišal iz tega trušča čuden zvok, lahen skoraj in pošastno čist, zvok : i mu narava med svojimi glasovi ni ustvarila dvojnika. Zvok ni bil pozemski, ni bil živ... Bila je bolečina, bila je bridkost viharja. Mrtvaško zvonjenje vsemu, kar je ošinil njegov divjajoči dih.
Cina noč je objela dolino, Venters ni več mogel videti svoje družice in samo njena roka, ki se je trdneje oklepala njegove, mu je bila porok njene bližine. Čutil je, kako sta se psa tesneje prižela k ^jernu. Nenadejano je presekal vi-joličastobled, slepeč blisk črni svod nad njunima glavama. Vsa dolina je zažarela v žarki, živi razločnosti. Visoko vzpet se je prekrasno in mogočno zableščal kamnitni most kakor vzvišeno božanstvo v siju bliska. Potlej se je spet zgrnila tema — temnejša kakor saje — gnsta, nepredirna tema. In precej nato rezek hruščeč tresk. 2e v istem hipu se je od visokih sten odbilo silovito treskanje. Sleherna čer je odbila odmev in ne mogel bi biti hrušč silovitejši, da so se vse skale sesule v ogromno lavino. Od čeri do čeri je preskakoval od-ihiev; postajal je tišji, slabotnejši, 'dokler ni zamrl v globini doline.
Venters je vodil preplašeno Besso Po tej trdi temi, tipajoč predse;
, ko je z roko otipal vhod v duplino.
! je dvignil dekle gor. V tistem trenutku je razsvetlil bleščeč blisk votlino in vso okolico. Venters je videl dekletov preplašeni obraz, njena bela lica in temne, v grozi razprte oči. Videl je, kako sta psa skočila gor, potlej je pa še sam sledil njunemu zgledu. Srebrni svit Je zatonil — in spet je bilo vse temno; potlej se je spet ponovil drobeč tresk in peklensko hrušča-nje odmeva.
Bess se je čedalje bolj bližala Ventersu, ujela je njegove roke, Pritisnila si jih je na ušesi in naslonila glavo na njegove prsi, da bi skrila svoje oči.
, Nevihta se je razbesnela. Fušči-časti in vijugasti bliski so kar švi-8 ali sem ter tja, osvetljujoči do-lino z medlim, utripajočim bleskom, Hruščeči treski so si sledili ndar na udar in odmevi so se zlili v en sam strašan, oglušujoč trušč.
Venters je zrl na lepo dolino — sdela se mu je lepša ko kdaj koli Prej — skrivnostna v mežavem “lesketanju, grozljiva v utripajočem, zlatem odsvitu bliskov. Po vrbovih smrek je plesala blisketaječa ®e luč; trepetlike so se globoko poklanjale, kakor valovi ob burji. Dlvje se je majal hrastov gozd in ®e bleščal v ognjenem svitu. Onstran doline je zijala v odsvitu Velikanska jama skalarjev; sieher-P<> majhno, črno okence je bilo J«ko natanko zarisano ko ob svetem poldnevu. Toda noč in strašna "evihta sta samo podčrtavali tra-krko slike. Visoko proti črnim obla-*em vzpeti kamnitni most, se je “delo, da potrpežljivo prenaša vso
SPISAL ZANE GREY • PREVEDEL Z. P
silo nevihte. Ponosno je dvigal svoje plemenito oglavje, da prestreže sleherni blisk. Venters se je spomnil orlov v visokem gnezdu v duplini pod obokom. Podeča se deževna stena, črna ko oblaki, se je pripodila, zatemnila most, bleščeče se stene in žarečo dolino. Nenehoma so se poigravali bliski in prešinjali nepredirno temo dežja. Bučanje vetra s pošastnim mrtvaškim zvonjenjem in treskajočim odmevom se je zlilo z deževnim pljuskom, in zdelo se je, da se vse spaja v me tež razbesnelega hre-ščanja.
V	bledi, medli svetlobi je gledal Venters dekle. Omahnila mu je v naročje, ležala mu je na prsih, skrivala svoj obraz in ga držala v krčevitem objemu, čutil je voljnost njenega telesa, toploto in naglo valovanje njenih nedrij. Videl je vitkost in milino njene postave. V naročju mu je ležala ženska! In prižel jo je tesneje nase. Tisti Venters, ki je bil nekoč tako sam v žalostnih in nemih urah nočnih straž, ni bil več sam — in ne bo nikoli več osamljen... Mož, ki je tolikanj hrepenel po dotiku ljubke roke, je čutil zdajle drhteč utrip ženskega srca.
Nič ni več poslušal divjanja in hruščanja nevihte. Zakaj ob dotiku nežnih rok in utripajočih ženskih prsi ga je spreletel notra-n j i vihar — zvenenje novih miselnih strun, prečudna godba ne-slutenih, veselih zvonov, žalostne sanje, prebujajoče se v buden zanos, sproščeni dvomi, vračajoče se upanje, moč in žar in svoboda, neizrekljiva sladkost poželenja... Vihar v njegovih prsih — vihar prave, iskrene ljubezni.
14. POGLAVJE
ZaUdcUti vetec
Ko se je vihar polegel, se je umaknil Venters v svojo duplino in v pozni noči, ko se mu je kri malce ohladila in se je tudi ogenj njegovih čutov nekoliko polegel, je zaspal,
O prvem svitu je odprl oči. Dolina se je razprostirala vsa prerojena od dežja pred njegovimi očmi;
i	prelestna okrožina svetlikajočega j se zelenja, cisto umite skalnate stene so se bliščale v jutrnjem svitu. Slapovi vseh oblik in velikosti so padali čez skalnate robove. Eden izmed teh slapov, širok ten-čičast zastor, tenak ko pomladno listje, je polzel čez sedelno zarezo na zahodu, v padcu se je drobil ob skalnat obrobek in se odbijal v mogočnem loku, dokler se ni globoko spodaj razpršil v bledozlato meglo.
Venters je zaživel v novi dan z občutkom, da se je prerodil v drugega človeka.
»Prekrasno jutro,« je vzkliknila Bess za pozdrav.
»Res! In po tej nevihti čudovit zahodni veter.«
»Ali sem bila snoči zelo — zelo otročja?« Vprašujoče ga je pogledala.
»Precej, precej!«
»Res si nisem mogla pomagati.«
»Vesel sem, da ste bili tako otročji,«
»Zakaj?« je vprašala s prebujajočim se začudenjem.
»Nekega dne vam bom že povedal,« je mirno odgovoril.
Potlej, pri ognju in med zajtrkom, je ostal nem; naposled je ves zamišljen odkoracal, splezal na veliko, rumeno skalo, kipečo med smrekami proti nebu, sedel in se zazrl v dolino.
»Ljubim jo.«
Govoril je na ves glas — odvalil je kamen s srca — priznal je svojo
skrivnost. Za hip mu je izginila zlata dolina izpred oči, stene so se zamajale in vse naokrog se je zvrtinčilo v radosten ples njegovega srca.
»Ljubim jo... Zdaj razumem vse.«
Znova prebujen spomin na Jano Withersteenovo in misel na zamotane dogodke poslednjega časa sta mu bila v začudenja prežet dokaz, kako daleč se je bil oddaljil od svojega prejšnjega življenja. Sprevidel je, da mu je nerodno spletati stare vezi, nerodno načenjati stare, temne probleme. V tej lepi dolini je doživel lep sen, našel je mir in radosti samote — in ljubezni...
»Tako odmaknjen se zdi svet,« je mrmral, »in vendar je zmerom tu in nisem še sklenil računov z njim. Morda se nikoli ne sprostim teh vezi... O, kako lepo bi bilo, ko bi mogel živeti tukajle — in bi nikoli več ne mislil na preteklost.«
In že prihodnji trenutek ga je vrgla opominjajoča resničnost, kakor v zasmeh njegovim željam, spet v metež nasprotujočih si misli.
V	misli so se mu vrinile kaj kmalu tele naloge: v Cottonwoods bo moral jezditi, da prinese živilske za-
RflOENSKO KOPALIŠČE
naravni ogljikovi kislini najmočnejše uhHS&MP v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Sloveniji ▼ zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notramih žlez in spolne motnje
Odprto od 12. majal
Naj. junij 10 dni din 700-— do 850- -
Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli, kopališke takse). - Moderni komfort tekoča voda, godba, dan-cing, kavarna, ton-kino, tenis itd.
Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon iz Ljubljane, Beograda in
Zagreba do samega kopališča!
loge; grudo bo moral obdelati, žito posejati, živino vzrediti; in predvsem, odločiti bo moral o usodi dekleta, ki ga ljubi in ki on njo ljubi. Prva naloga ne bo brez velikega truda, poslednja — zaradi Besse — bo preprosta in lahka. Poročil se bo z dekletom.
Zdajci, kakor iz korenin strupenega ognja, je siknila pozabljena resnica na dan — Ln zdelo se je, da hoče na žareči, paleči poti do njegovega srca uničiti vse veselje. Bess je bila vendar Oldringov zakrinkani jezdec! Na njegovo vprašanje, kakšno je bilo njeno razmerje do Oldringa, ni črhnila niti besedice v odgovor; samo zardela je in pobesila glavo...
»Kaj mi je mar, kdo je in kdo je bila!« si je jel hlastno dopovedovati. In vedel je, da ni njegov stari jaz, ki tako govori. To je bil novi, mehkejši, krotkejši človek, ki so se mu misli prerodile v tej tihi -dolini. Nežnost, mogočna v njegovem srcu, se je vselila namesto izginulega veselja in otopila ostrino njegove ljubosumnosti.
»Potrpi... le še počakaj!« je vzkliknil; pritisnil si je obe roki na prsi in bilo je, kakor da bi hotel bolečini v srcu zaklicati: Počakaj! »Vse je tako čudovito, tako prelestno. Kdo ve, kaj se bo zgodilo? Kdo sem, da bi jo smel obsojati? Veseliti se hočem svoje ljubezni. Toda spregovoriti ne morem... ne morem se ponujati...«
Brez dvoma ne bo mogel koj v tem hipu odločiti o njeni usodi.
Tukajle v Dolini presenečenja se ne bosta mogla poročiti, kakor bi se ne mogla v kateri koli vasi južno od Sterlinga. še celo brez krinke, ki jo je nekoč nosila, bi jo prepoznali za Oldringovega jezdeca. Potlej pa, važnejše od vseh okoliščin, se je oglasilo dejstvo, da ji po nobeni ceni noče dovoliti, da bi zapustila Dolino presenečenja. Zoper to so se upirale vse misli. Pri-, peljal jo je bil sem v najlepši kotiček visoke planote, iztrgal jo je smrti, gledal je, kako je vzcvetela kakor lilija v dolini; vedel je: njeno življenje v tej divjini je lepo in čisto — njegova je... in ljubi jo. Toda to še niso bili vsi vzroki za njegovo željo, da je ne pusti iz doline. Kam naj nameri korak? Bal se je roparjev — bal se je ka-duljnih jezdecev — bal mormonov. Počakati bo še moral nekaj časa, preden ji umeri usodo, zakaj njena usoda bo tudi njegova... Toda med njeno in njegovo usodo je visela senca. Kakor je prežala viseča skala nad strmim prepadom, da za zmerom zapre dohod v Slepilno sedlo, tako bo moralo to brezimno nekaj, tako določeno in neprijem-ljivo ko usoda, zgrmeti nizdol, da za vse večne čase uniči vse dvome in strahove za bodočnost.
»Sanjal sem,« je zamrmral Venters in vstal. »No, zakaj ne?... Sanje so sreča. Toda zdaj moram z neskaljenim pogledom pogledati stvarem v obraz, ki čakajo name.«
Medtem ko je govoril predse, mu je rahlo bušil zahodni veter v obraz. Svež in vonjav je bil ta veter; zdelo se je, da umirja njegovo strast, da mu prinaša sladko breme daljnih dogodkov — novic o življenju v drugih pasovih, o dremotnem sončnem sijaju na drugih skalnatih stenah — o drugih pokrajinah, kjer kraljuje mir. Razkol mu je tudi žalostno resnico človeških src in skrivnost nepremagljivega upanja. Dolina presenečenja je le neznatna vdolbina v širokem svetu, odkoder veje ta prenasičeni veter. Bess je zgolj poedinka med milijoni, izročena na milost in nemilost neznanim zakonom narave in življenja. Zadovoljnost je bil Venters našel v dolini; sreča je dihala v tem mehkem, toplem zraku; svetla ljubezen se je prikradla s prečiščenih sten v njegovo srce... In zdaj je šepetal zahodni veter o večnem zmagoslavju vere nad dvomom.
Ko se je Venters vrnil v taborišče, ga je čakala Bess na svojem starem počivališču.
»Zbežal sem bil, da o marsičem razmišljam.« je dejal.
»Še nikoli me niste tako gledali. Venters. Kaj se je zgodilo? Ali ne boste spregovorili?«
»Bess, zadeva je taka: Preveč sem sanjal. Ta dolina napravi iz človeka sanjarja. In zato sem se moral naposled prisiliti k razmišljanju. Tako ne moreva živeta dalje. Kmalu bom moral jezditi v Oot-tonwoods. Cel tovor živil potrebujeva...«
»In nevarnost?« mu je skočila v besedo.
»Le brez skrbi; znam biti oprezen. Ponoči bom jezdil skozi selo. Wrangla bom gotovo še našel v canonu, kjer sem ga bil pustil. In naj imam samo tega konja med bedri... Le potrpite, Bess, dokler ga ne boste sami videli!«
»In se boste res spet vrnili k meni?« je obotavljaje se vprašala.
»štiri dni mi dajte časa. Ako me v štirih dneh ne bo nazaj, vedite, da sem mrtev. Zakaj samo smrt bi me lahko zadržala.«
»Nikar!«
Proizvaja UNION, Zagreb
»Bess, vrnil se bom. Marsikakšna nevarnost preži marsikje — nočem lagati — toda varovati se znam.«
»Vsem nevarnostim boste kos. Dobro vem, kaj zmoreta dober jezdec in dober strelec. Ni samo — ni samo to — kar me skrbi...«
»Kaj pa potlej?«
»Zakaj — zakaj bi se sploh vrnili semkaj?«
»Saj vas vendar ne morem pustiti same tu.«
»Morda si boste premislili, ko boste spet na vasi med starimi prijatelji...«
»Nikoli si ne bom premislil — in kar se tiče mojih starih prijateljev...« Odsekan smeh je skončal njegov stavek.
»Potlej je torej ženska posredi!« Temna rdečica je zalila njeno zagorelo čelo, njena lica, njen vrat. Njene oči, polne sramu, so se zapičile vanj, iščoč potrdila za svoj strah. Naposled je pobesila pogled, glava ji je padla na kolena in roke si je pritisnila na razbeljena lica.
»Bess, poslušajte,« je dejal Venters — in ostrina njegovega glasu je bila porojena iz silovitosti, ki je moral z njo obrzdati nenadno vzva-lovano razburjenje.
Bess, kakor da bi jo nekaj proti volji sililo — kakor da bi odgovorila nekemu nepremagljivemu glasu... Bess je dvignila glavo; pogledala ga je s temačnim, žalostnim pogledom in se trudila, da bi s tresočimi se ustnicami nekaj zašepetala.
»Ni ženska posredi,« je premišljeno nadaljeval Venters in ji trdno zrl v oči. »Nič na svetu razen smrti ne more preprečiti moje vrnitve.«
Njen obraz je prešinil odsvit radosti; rdečica je izginila — in prebledela je ko še nikoli prej.
»Nihče nisem — izgubljeno — brezimno bitje sem!«
»Ali želite, da se vrnem?« je vprašal z nenadno, hladno strogostjo. »Hočete mar spet nazaj k Oldringu?«
Skočila je pokonci, tresoča se in mrliško bleda; njene ponosne oči in njene neme ustnice so zavrnile njegovo podtikanje.
»Ne zamerite, Bess, tega bi ne smel izustiti. Toda razsrdili ste me. Trudim se, da bi vam ustvaril nov dom; in pozabiti morate, kaj je bilo nekoč. Kadar koli se spomnite svojega nekdanjega življenja, postanete zagrenjeni — in to me boli.«
»Bila sem srečna — in zelo srečna bom. O, tako dobri ste z menoj, da komaj strpim. Kadar mislim na to, kar ne morem verjeti. Na smrt se čudim. Zakaj? Saj sem le izgubljeno, brezimno bitje — da, kar pustite, naj govorim — navadna roparska deklina sem! Oldrin-govo dekle — so mi rekli...«
»Vi ste me rešili — in da ste tako dobri z menoj in prijazni — da me hočete osrečiti — oh, saj ne morem razumeti. Zato ni čudno, da sem ob misli na ločitev vsa nesrečna. Zdaj pa ne bom več nesrečna in zagrenjena, to vam obljubim. Ko bi vam mogla le drobec tega povrniti...«
»Tisočkrat ste mi že povrnili. Ali mi verjamete?«
»Da bi vam ne verjela! Tega ne zmorem.«
(Dalje prihodnjič.)
Gospod Subito
r ŠPORTNI TEDNIK *
Kmalu se bo odloiilo
Prejšnja nedelja je bila spet vsa v znamenju nogometa. Tako v državnem kakor tudi v slovenskem prvenstvu so nadaljevali tekmovanje. Obe tekmovanji bosta prav kmalu končani, državno menda *■» pred slovenskim.
Državna liga je odigrala 7. kolo. Naj-večje zanimanje je vladalo za srečanje obeh trenutno najboljših enajstoric v državi. Skoraj 10.000 gledalcev je v Beogradu prihitelo na tekmo med BSK in Gradjanskim. Bili so priče orjaške borbe dveh izenačenih nasprotnikov. Beograjčanom se ni posrečilo ponoviti zagrebškega uspeha. Baš za to važno srečanje niso bili na višku. To se je pokazalo zlasti v drugem polčasu, ko so popolnoma popustili in so gostje imeli glavno besedo. V tem delu igre je tudi padel edini gol dneva. Srečni strelec je bil Matekalo. Zmaga 1 : 0 je sicer pičla, a Gradjanski jo je pošteno zaslužil. Z njo se je pomaknil na drugo mesto pred BSK.
Slavija je obdržala svoj položaj na čelu tablice. Igrala je doma z Jugoslavijo. čeprav je nastopila brez svojega najboljšega igralca, je zaigrala prav dobro. Kakor gornja se je tudi ta tekma v prvi polovici končala brez gola. Po odmoru so bili Sarajevčani boljši. Z odlično akcijo je Lazarevič preigral vso nasprotno obrambo in dosegel rezultat 1 : 0 za domače, ki je
KITAJSKA VAZA
NAPISAL J. R. HARRER
ostal do sodnikovega zaključnega žviž- !eI’° nališpano
V Rue de Rivoli sem stal pred izložbo, v kateri je bilo polno lepih vaz. Moja mala prijateljica Lucija si že dolgo želi lepo vazo za svoje cvetke. Ker se je pa bližal njen rojstni dan, sem ji hotel za to priložnost podariti lepo veliko vazo. Izbira je bila težka. V izložbi je bilo polno lepih vaz, druga lepša od druge in vsaka primerno darilo. Kar naenkrat me nekdo potreplja po rami:
>0 Peter! Kakšno iznenadenjek
Obrnil sem se in zagledal pred seboj Klavdija, prijatelja še izza mladih dni.
>Ali boš kupil vazo?« me je vprašal Klavdij. »Človek božji, vazo hočeš kupiti! Ali si ob pamet? Ali hočeš tudi ti toliko pretrpeti zaradi vaze, kakor sem jaz?«
>No, no, iahko mi poveš, kaj imaš proti nedolžnim vazam,« sem mu odvrnil.
Klavdij se je trpko nasmehnil.
>Nedolžne jih imenuješ. Da, nedolžne se ti zdijo, tako nedolžne kot ženske, ki po našem moškem prepričanju ne znajo šteti niti do pet.
Poslušaj, kaj sem doživel z neko takšno nedolžno vazo. V Taihoku na otoku Formozi sem kupil takšno zakleto stvar. Bila je lepa vaza, okrašena s samimi rdečimi koralami. Bila je krasna. Primerjali bi jo lahko z lepo nališpano filmsko igralko, čeprav
ga. Vse kaže, da bo letošnji prvak Slavija, če ji Gradjanski morda danes ne bo zmešal računov. Prednost Sarajevčanov je v tem, da igrajo to važno tekmo doma.
Hašk si je končno vendarle priboril prvi dve točki, že oba poslednja njegova nastopa sta dala slutiti, da se je moštvo prebudilo. V nedeljo je na domačih tleh zaigralo nasproti Hajduku Izvrstno; Splitčani so se na moč trudili, napor je bil zaman. Hašk je bil nedvomno boljše moštvo. Zmago 4 : 1 je zaslužil, čeprav je bila morda za gol previsoka.
Položaj na lestvici je zdaj postal jasen. Finalisti so se razdelili v dve skupini, zgornjo in spodnjo. Prvega v spodnji ločijo do poslednjega v zgornji 4 točke. To se pravi, da je zgornji trojici že zagotovljeno sodelovanje v tekmovanju treh držav. Položaj je zdaj naslednji: Slavija 12 točk, Gradjanski 10, BSK 9, Jugoslavija 5, Hajduk 4, Hašk 2. Danes bodo igrali že 8. kolo, in sicer v Sarajevu Slavija : Gradjanski, v Beogradu pa BSK : Hajduk in Jugoslavija : Hašk.
V borbi za naslov prvega prvaka Slovenske nogometne zveze so v nedeljo odigrali povratne tekme. S tem je prvo izločilno kolo končano. V drugo kolo so prišli CSK, Železničar, Maribor in Kranj. Vsi ljubljanski in celjski zastopniki so izpadli. Prihodnjo nede ljo bo že semifinale. Žreb je določil za nasprotnike ČŠK in Maribor v Čakovcu ter Kranj in Železničar v Kranju.
V Čakovcu je igral edini zastopnik Ljubljane, Mars. Do odmora sta bili enajstoric! izenačeni. V drugi polovici so Ljubljančani za nekaj minut popustili In že je bilo po njih. V petih minutah so prejeli 3 gole. Končni izid je bil 5 :2 za CSK.
V Kranju sta se srečala prvaka ljubljanske in celjske skupine. Po prvem remisu v Trbovljah je Kranj tokrat izkoristil prednost domačega igrišča* in dosegel izdatno zmago 4 : 0. Kranjčani so zlasti v drugem polčasu nudili zadovoljivo igro.
Na Jesenicah se je Bratstvo sicer revanžiralo Železničarju za visoki poraz v Mariboru, a razlika 6 :1 je bila prevelika, da bi jo nadoknadili. Bratstvo je zaigralo izredno požrtvovalno In res zmagalo s 3 :0. Več ni bilo mogoče, ker je Železničar predobro čuval razliko. Tako so simpatični Jeseničani, ki se morajo neprestano boriti s težavami glede sestave moštva, izpadli.
V Mariboru je Olimp dosegel nasproti Mariboru boljši rezultat kakor doma, zmagal pa le ni. Igra je bila na skromni višini. Domači se niso preveč trudili, ker je že to, kar so nudili, zadostovalo za zmago 3 : 1.
Cisti Joghurtovi kulturi
se pripisuje v zdra vilstvu zet o velik pomen* zato pa nam ne more biti vseeno, ali pijemo pravi joghurt ali običajno zgoSčeno mleko v steklenih posodah pod imenom joohurt
Zahtevajte povsod pravi Jognurt
, .Gorenjskih mlek. zadrug. '
Maistrova ul. 10
lepo vsotico denarja. V Bouchiru v Perzijskem zalivu sem doživel potres. Bil je tako močan, da me je vrglo iz postelje, da so se vse šipe razbile, da se je zrušilo mnogo hiš in da je tudi mojo vazo vrglo na kamnitna tla. Moji vazi se kajpak ni nič zgodilo, sam pa sem moral levo nogo nositi v sadri.
Nenadoma me je pograbilo častihlepje: za vsako ceno moram prinesti vazo nepoškodovano- v Pariz.
šele zdaj se je pričela z njo prava trnjeva pot. Prav noben zakonski mož ne more biti tako ljubosumen na svojo ženo, pred nekaj urami poročeno Evo, kakor sem bil jaz ljubosumen na svojo kitajsko motnozeleno vazo. Ponoči sem jo jemal s seboj v posteljo, podnevi je bila pa zmerom in povsod z menoj. Povsod, kamor sem šel, me je spremljala. V Atenah, če mi verjameš ali ne, sem kupil tudi za vazo vstopnico za kino. Od filma nisem ničesar imel, kajti v temni dvorani sem moral neprestano misliti na vazo.
Na Korziki je moralo naše letalo zasilno pristati, kar pa ni ostalo brez
je bila stara že dobrih tri sto let To pa, kar sem moral pretrpeti s to nad pol metra visoko stvarjo, je nezaslišano.
Na povratku v Evropo, ki je trajal štiri mesece, je bila ta vaza zmerom središče zanimanja. Ze po treh tednih sem zasovražil ta nestvor. Na primer: vsak nosač je zahteval dvojno napitnino, ker je moral s podvojeno pozornostjo paziti, da se ni vazi nič zgodilo. V Bangkoku sem nosaču kratko in malo rekel, da je v zavoju železen kotliček. Cez tri minute je ležala vaza na tleh. Toda vaza se na žalost n* razbila!
Nočem te še nadalje dolgočasiti s pripovedovanjem. Dovolj je pa, če ti povem, da bi za tisti denar, ki sem ga moral plačati za carine, lahko v Parizu kupil polovico muzeja samih vaz. Morda me boš vprašal, zakaj nisem vaze prodal ali vrgel proč. V začetku sem hotel to tudi storiti, a so mi ponujali za vazo tako malo, da sem bil od jeze še bolj zelen, kakor je bila vaza. Nekega dne sem jo nalašč pustil v hotelski sobi v mestu Allahabadu. Ko sem pa prišel v Jodh* pur, so vazo poslali za menoj. Nikar me ne izprašuj, koliko me je to stalo! Nekaj kilometrov od Jodhpura sem zašel v uporniški ogenj. Iz te pustolovščine sem se rešil le po čudežnem naključju. Tudi moji vazi se ni nič zgodilo. V Karacliiju sem stal z vazo v roki ob morju. ,Dobro se imej!' sem ji dejal in jo vrgel v morje. Takoj se je pa znašel policist, ki me je aretiral. Na policijski stražnici sem razložil komisarju vse, kaj, kako. zakaj in čemu. Surovo se je zarežal: ,11 a, takšne tiče že poznamo! Kadar se hočejo iznebiti vtihotapljenega blaga, kakšne bombe ali državi nevarnih papirjev, in jih pri tem presenetimo, ni potem nič drugega ko kakšna vaza, ki je šla komu na živce. Poklicali bomo potapljača, da bo to stvar spet dvignil. No, bomo že videli, kako je z vami!
To so v resnici tudi storili. Imel sem spet svojo vazo, kar me je stalo
..DRUŽINSKI TEDNIK"
v vsako
SLOVENSKO HIŠO!
60»ENJ$Ke
posledic, še danes ti lahko pokažem sedemnajst brazgotin, ki jih imam po telesu, toda vaza je ostala cela. V Marseillu so mi jo končno ukradli. Toda kaj hočeš, naslednjega dne sem jo spet dobil nazaj. Vendar me je pa stala 1276 frankov.
Tik pred Parizom sta trčila dva vlaka. Bilo je dvajset ranjencev, in vsa prtljaga, kar je je bilo, je bila uničena; med njo tudi moja. Samo moja medlozelena vaza je ostala cela. Odtlej se je pa moja muhasta skrb za vazo spremenila v strah. Prijel sem vazo in jo zagnal proč. Na nesrečo je priletela naravnost na stražnikova kurja očesa. Zastokal je kakor Othello v zadnjem dejanju. Da mi ni to nič škodovalo, se moram zahvaliti stražnikovemu mnenju, da so se
mi pri železniški nesreči skisali možgani.
Svojo vazo sem tako prinesel celo domov. Zdaj stoji na moji knjižni omari in me spominja vsak dan in vsako uro na to, da smo ljudje sužnji nepomembnih reči.«
Klavdij je umolknil. Vsega, kar mi je povedal, nisem popolnoma razumel, toda razumel sem toliko, da ga moram te vaze na kakršen koli način rešiti.
Dejal sem mu: »Loči se od vaze. Nekaj ti predlagani: prodaj mi jo. Lucija je bo tako zelo vesela. Vesela bo, ker bo dobila pravo kitajsko vazo, in poleg tega je njena najljubša barva motnozelena barva.«
Klavdij je zmajal z glavo.
»Veš kaj, nekaj sem se domislil; ne prodam ti je, marveč podarim. Nekoč je neki pesnik rekel: vrzi proč, da boš kaj imel! Veš, vaza je kakor ženska, s katero se seznanimo brez bistvenega nagnjenja. Pozneje jo vzljubimo zaradi kakšnega neumnega razpoloženja. Iz smešne navade se pa ne moremo ločiti od stvari, ki mora tako ali tako nekega dne izginili. Pojdi z menoj, takoj ti jo dam.«
Pohitela sva v Klavdijevo stanovanje. Bila je res lepa in velika vaza, ki jo je Klavdij vzel z omare.
»Tako, dragi Peter, tu jo imaš,« mi je rekel in mi porinil vazo v roke.
>Veš kaj, Klavdij, nimam toliko poguma, da bi jo sam nesel. Pojdi z
Radio Ljubljana
od 6. VI. do 12. VI. 1940.
Pomlad se prebuja ••
uŽit!
'A
ltO-ke“ ameriška gumn Vas varuje infekcije. 3 komadi din 10 — v lekarnah
ČETRTEK 6. JUNIJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Šramel kvartet »Štirje fantje:: 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Oktet zbora rokodelskih pomočnikov poje narodne pesmi 20.45: Simfonična glasba 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 7. JUNIJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02:	Radijski orkester
14.00: Poročila 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Rossinijeva komorna glasba za pihala 20.45: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15:	Prenos lahke
glasbe z velesejma. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 8. JUNIJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nacionalna ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30:	»Življenje v
dveh...« Pisan večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 9. JUNIJA:
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Klavirski koncert 9.00: Napovedi, poročila
menoj. Sicer jo pa tudi ti sam lahko daš Luciji. Tako boš lahko spoznal to dražestno pariško deklico.«
Klavdij se je strinjal z mojim predlogom. Čez pol ure sva že stala pred Lucijinim stanovanjem. Pozvonila sva. Ko sva pa v tretje pozvonila, se je primajal po stopnicah slikar Dugrant. Komaj me je zagledal, je že planil po meni in me pričel objemati. Njegov dih je bil pa odišavljen z najmanj dvema litroma rdečega vina
»Kdo je ta gospod?« me je vprašal in pokazal na Klavdija.
»Moj prijatelj Klavdij,« sem mu povedal.
»Kdor je vaš prijatelj, ta je tudi moj prijatelj,« je blebetal. Pri tem ja pa objel Klavdija tako burno, da je ta zastokal:
»Človek božji, saj mi boste še vazo porinili v trebuh.«
»Oprostite,« je dejal slikar in stopil v stran. Toda bilo je že prepozno Vazo je bil na Klavdijevem trebuhu zdrobil!...
Bilo je vendar dobro, da Lucije ni bilo doma. Tako sva imela še dovolj časa, da sva ji kupila drugo darilo. Kajti vaza iz najmanj 533 črepinj, ki je že prebila potres, požar, tatvino, prisilen pristanek, morsko vodo, železniško nesrečo in še mnogo takšnih nezgod, prav gotovo ni primerno darilo tudi za tako skromno dekle, kakor je Lucija.
Da nisva kupila druge vaze, ni treba še posebej poudariti!
9.15: Plošče 9.45: Verski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00: Koncert lahke glasbe 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 10.30: Pol ure za dijake 17.00:	Kmet. ura 17.30:	Dvospevi
19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.30: Pevski in orkestralni koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 10. JUNIJ V:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zdravstveno predavanje: Duševna in telesna občutljivost 1S.20: Plošče 18.40: Mesečni slovstveni pregled 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.45: Več manire — pa brez zamere 20.30: Rezervirano za prenos 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
TOREK 11. JUNIJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Misli o reklami 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Gospodarski pregled 20.00: Plošče 20.20: Ant. Funtck: Tekma, drama 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA 12. JUNIJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02Radijski Šramel 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.10: Problemi slov. nameščencev 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Koncert zbora Glasbene matice 20.45: Plošče 21.15: Klavirski koncert 22.00:	Napovedi,	poročila
22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
FR. P. ZAJEC
IZPRAtAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Slrilarlevn ul.«
pri frančiškanskem mostu
Isikernlni oteli, diiinigtedl, tmiomin, tiiareniitrl, IM. Viim ubira ur, ilUnlni 1» irtlrMu.
tiigrenitrl,
Sim kvalitetni optiki!
Ciniki biiifltCii -
KOLESA
damska in moška, n&jnovejši letošnji modeli v največji Izbiri naprodaj po neverjotno nizkih cenah.
NOVA TRGOVINA
TVRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarake zveze
in vran
kupite najcenejSe zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v različnih vzorcih pri SIVIR| Marijin trg
Prevzamemo v popravilo tudi stare odeje.
POMAGAL VAM BO
znan! pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Karmah Vara brezplačno pove Vašo bodočnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti Vam pove tudi vse Vafie odnose do 1J u d i. zakona, loterije, trgovine In vseh v a E n e j 8 1 h dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet Vam bo prinesel zaželenih uspehov v življenju Zahvalne Izjave, ki jih vsak dan prejema z vsega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj važnejših vpra-fianj, ki Vas zanimajo in sporočite mu tožna podatka o svojem rojstvu. Vse napovedi o VaSem življenju. ki so zgoraj omenje ne, boste dobili popolnoma brezplačno, če bostt pri piscu kupili njegovo naj-novejflo knjigo »NaS život I okultne tajne«. Knjiga stane samo din S0‘—. de nar pa se po&llja na ček. račun Številka 17 455, na točni in stalni naslov:
F. T. KARMAH - ŽALEC
MAUMANN
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčbotl in vsa praktična oblačila, nudi v naivečjl Izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
KOLESA kakovostna, OTROŠKI VOZIČKI novih oblik, velika izbira IGRAČ, OTROŠKE OPRAVE in OPREME
REBOLJ
na VOGALU MikloSICtve In Tavčarjeve
ZELO UGODNO PRODAMO: dobro ohranjene biolkle, peč, kopalno banjo, mb.nl Štedilnik, kuhinjsko tehtnico, stensko uro, omare za oroilje in razno orodjo. »Metalin«, Gosposvetska 16, t cit’lan 32-88.
FRANJO PERilNMt
konn elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Gosposvetska cesta
Teleton 23-71
Na zalogi imam vedno vse priprave In apa rate ra gospodinjstvo, kakor tudi vsa svetlobna telesa, t. J. od žarnice do lestenca 6ve-tovnoznane tvrdke »Siemens«. IzvrSuJem (udi električno napeljavo za razsvetljavo jnpogo«
	
	
z* M	
Bl!?]	
10
►
h,
a
M
-J
e
X
■
O)
e
E
4)
RESMAN LOJZE-Ljubljana
(uta 29. oktobra (Rimska) it 21
Telefon 44 90
MALI OGLASI
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite naiceneje v MEDARNI Liubljana, Židovska ul. 6. 48. T._______
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zePSč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljei.jih, volku« turih In vnetjih Itd. za nogo dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuSčajih In hra* stah na temenu, za ra«* pokane prs'ie bradavica.
Dobi se v lekarnah in drogerijah.
Drage kamne, srebro
in vsakovrstno
zlato kupuie
po najvišjih cenah los. Eberla, Ljubljana TyrSeva 2
(palača hotela ,,Slon“)
O"0
Izdaj« K, Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek - vsi v Ljubljani.