/ w kupujte ISJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest pqi^ICTORY Slovene Daily BUY in Ohio ★ Best Advertising Medium iSiMmmm leto xxvin. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 10, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 236 izročila 70 zalogo 'sla civilistom 9. oktobra, ment je danes % ^ ^'^ijonov funtov su-Poljedelskemu de-razdelitev med ci- W Q«t»vaIstvom. Ptavj , departmen- ^ se bo s tem zaloga ^ za civilno ra- ^jih mesecih, tekom pod normalnimi pomanjkanje suro- f danes končana 4 A povečala. ' ostavlja, da je bila ^ vsled brze de- ^ ^iža ki bo pri- PfOcp!!f osobja devetiu ^ teku prihod- L Mesecev. ^ko 0 Preinogarjev 9. okL--De. j ^ 'Rjavil ^h^ellenbach -je m iSoofel^ pričakovati, y k^strir ^ vrnitev mi-H najbrže I?(l k ®P°^azuma, s ka- k" stavka pre- ^^tavila delo v L^'iVgjjj J^Ghkega premoga. Adamičeva nova knjiga bo kmalu na trgu Louis Adamič Na pročelni strani revije "Publisher's Weekly/' z dne 8. septembra, ki je namenjena le založnikom, knjigarnam in knjižnicam, je označena za eno izmed najvažnejših knjig lega leta nova knjiga Louisa Adamiča "A Nation of Nations" — katero bodo ljudje čitali še "v bodočih desetletjih." Knjiga izide v par tednih v založbi tvrdke Harper & Brothers, New York. To je dvanajsta knjiga izpod peresa Louisa Adamiča in skoro gotovo bo priznana za njegovo najboljše literar-nb delo. Vzela je sedem let pisateljevega časa. Vsebovala bo 400 strani in bo posebno zanimala naseljence ter njihove otroke, vključivši one slovenskega, hrvaškega in srbskega porekla. "A Nation of Nations" izide v angleščini tudi v Avstraliji, Angliji in Indiji, v prevodu pa tudi v francoskem, nemškem, švedskem, norveškem, italijanskem, španskem (v Mehiki), in najbrže še drugih jezikih. Knjiga se bo uporabljala tudi v mnogih učnih zavodih in višjih šolah. 35,000 iztisov prve izdaje je sedaj v tisku in vezavi. Prodajala se bo po vseh knjigarnah Amerike po $3.50. Oni, ki bi želeli imeti lastnoročno podpisane iztise, jih lahko naročijo naravnost od pisatelja: Louis Adamič, Mil-ford, N. J. Sledeče slovenske naselbine so že naročile naznačeno število podpisanih iztisov: Cleveland 500, Detroit 100, West Allis, Wis., 50, Waukegan 25, in Herminie, Pa. ZRAČNA POŠTA Z JUGOSLAVIJO ZOPET UPOSTAVLJENA Poštne oblasti so včeraj naznanile, da je zopet upo-stavljena zračna pošta med Clevelandam in tremi evropskimi državami, med katerimi je tudi Jugoslavija. Ostali dve državi^ kateri je mogoče pošiljati pisma po zračni pošti, sta Italija in Grška. . Pisma, ki se jih hoče poslati po zračni pošti, ne smejo tehtati več kot dve unči. S tem je bila zopet upe-Ijana zračna pošta za vse evropske države z izjemo Romunije in Bolgarije. Z navadno pošto se lahko pošilja v Jugoslavijo pisma, dopisnice, tiskovine do enega funta teže, zavoje do 4 fu.ntov teže, tiskovine za slepe do 15 funtov in 6 unč teže. Sprejemajo se tudi registrirana pisma in pošiljke za paketno pošto. Ameriko čaka pogin, ako ne bo pripravljena,trdi gen. Marshall KONGRESNICA BOLTON NA OBISKU PRI TITU LONDON, 9. okt. — Jugoslovanski radio je nocoj poročal, da je maršal Tito danes sprejel kongresnico Mrs. Frances Bolton iz Clevelanda in kongresni-ka Karla Mundta. (Pred par dnevi je bila Mrs. Bolton v Rimu, kjer je govorila s papežem). ' tajnik je rekel, da mir sloni na bn predlogu, ./ N. jutri predložil kon- lOf* ,ov''^]'^05tv« oftferenca, kateri 0^' ^3ala Schwellenbach, Predsednik Je oh/ John *lo .. O&rii vnliMi ,— ''Ji Voljni vrniti se so za- P3- je delavski W'8p podjetniki au ^cv- ' . »a en nadalj- , «' s ®^®ga Lewis ni r ''' ^Gro, da spo- .,// daleg in čki Be/tx) ^pet premogovnikih BELJAK q armade 9. oktobra, kb^ada poročano, K' ^uui p '4, 'Ni t'"- Kaj se naha- b porocano, polk. Ju- ■03 tudi "V^ ^ obatn^ J® podpred- »5I,.N ,!«'Wi, in-- govorice, da je predsednik "^^Sodki, za enkrat CJ^' \^>peri # Wit . dvorani A Prt °tv6ri oper. bodo ' iH v,„ svetovno zna-Podanih bo A' Slove- 5, J ^ W ®tivai,' temu pev-]/j jN«\'\P» to mlada »'V: JVi'"" Srv ^''' Novi grobovi MARY PREMRO Po dolgi in mučni bolezni je preminila na svojem domu dobro poznana Mary Premro, rojena Mohorčič, stara 73 let, stanujoča na 1043 E. 70 St. Doma je bila iz Hrusilja pri Postojni, kjer zapušča brata Johna. Tukaj je bivala 31 let. Zapušča žalujočega soproga Antona, doma iz Studenca pri Postojni, in dva sinova Martina in Franka, ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:15 uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. # * * OLGA RIBIČ V Woman's bolnišnici je v ponedeljek ob 11:20 uri zvečer umrla Mrs, Olga Ribič, stanujoča na 14118 Sylvia Ave. Po-kojnica je bila 65 let stara ter je bila vdova. V bolnišnico je bila odpeljana v nedeljo opolnoči. Njen soprog Mike je umrl v decembru 1941. Doma je bila iz sela Rosgo na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1910. Zapušča brata Alberta Heythunn, v Herminie, Pa. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:30 uri zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Pavla ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. A oper K ti ki ^tin, 19711 Ar pela z zborom NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA Mrs. Mary Somrak, E. 74 St., sporoča, da je po dolgem čakanju, dobila telefon v svoje stanovanje. Zdaj se jo lahko tele-fonično pokliče -z ozirom na društvene in druge zadeve po sledeči številki: EXpress 5255. IZREDNA SEJA V četrtek večer se vrši izredna seja društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ v navadnih prostorih in ob navadnem času. Članice so vabljene, da se gotovo udeleže. ZADUŠNICA V spomin druge obletnice smrti Josepha Soršek, se bo v petek ob 7:45 uri zjutraj brgila zadušnica v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže. Eksplozija v tovarni ubila dvoje moških Danes zgodaj zjutraj se je v tovarni Harshaw'Chemical Co. ,na 100 Harvard Ave. primerila eksplozija, v kateri sta dva moška dobila tako resne opeklina, da sta jim podlegla;, medtem ko so plini omamili pet žensk, katere pa so sodelavci rešili. Ravnatelj kemične tovarne je rekel, da je eksplodiral 600-gg,-lonski tank, ki se je nahajal v pritličju trinadstrojne tovarne, ki izdeluje hidroflorično kislino. V prostoru je bilo 12 oseb, ko si je primerila razstrelba. Dva moška, ki sta se v trenot-ku eksplozije nahajalo zraven tanka, sta opotekaje zbežala na dvorišče, kjer sta se zgrudila nezavestna. Ko ju je policijski am-bulančni voz pripeljal v bolnišnico, sta bila oba že mrtva. Skrito zlato na Japonskem najdeno TOKIO, 9. okt.—General Dou-1 glas MacArthur je danes naznanil, da so ameriške čete, ki so zasedle razna japonska vladna poslopja v Tok i ju in drugih mestih, našle v teku zadnjih 36 ur skrite zaloge zlata, srebra in platinuma, ki so vredne nad četrt milijarde dolarjev. Samo na glavnem stanu japonske armade j^ ameriško vojaštvo danes odkrilo zlate in srebrne rezerve, katerih vrednost znaša nad 12 milijonov dolarjev. Med drugim se je na japonski narodni banki odkrilo zlato rezervo italijanske državne banke v vrednosti 100 milijonov dolarjev, kakor tudi zlate rezerve Siama, Indo-Kine in Kitajske. Zanašanje na strojno silo bi bilo usodno, trdi načelnik generalnega štaba; priporoča obvezno vojaško službo v mirnem času WASHINGTON, 9. okt. — Gen. George C. Marshall, načelnik generalnega štaba armade Zed. držav, je danes predložil vojnemu tajniku poročilo, v katerem je udaril po mišljenju, ki se je razširilo, odkar je Amerika odkrila atomsko bombo, da se Zed. države v bodoče lahko zanašajo na strojno silo za svojo bodočo obrambo in da ne bodo potrebovale velike stalne armade. Gen. Marshall trdi, da bo*-:—-- ELEKTRIČNE LEDENICE Vlada je z današnjim dnem ukinila vse omejitve glede izdelovanja električnih ledenic za domačo rabo, navzlic temu pa se ne pričakuje, da jih bo pred božičem dosti na trgu. KABLOGRAM IZ DOMOVINE Mr. Louis Trebar, 1281 % E. 55 St., je prejel kablogram od svojega brata Toneta iz Britofa pri Kranju, v kateremu mu sporoča, da mu je brat Janez umrl 1941 leta, ter da sta dva sina od sestre Mance Zibert padla v vojni, drugi pa da so vsi zdravi. Mr, Trebar je prejel odgovor na svoj kablogram v teku enega tedna. TITO IN PARTIZANI V FILMU V Hippodrome gledališču se te dni kaže film o maršalu Titu in jugoslovanskih partizanov. Amerika varna le, ako bo odslej naprej stalno pripravljena in v ta namen urgira obvezno vojaštvo službo v mirnem času skupno z intenzivnim proučevanjem znanosti za uporabo v vojaške namene. Prihodnjost bo prinesla strašna nova orožja, proti katerim bo narod, ki ne bo stalno pripravljen, brez moči, je rekel gen. Marshall. Napadalna moč edina garancija miru v bodočnosti Gen. Marshall je izrazil prepričanje, da je doba, ko je bila pripravljenost na obrambo zadostna za varnost Amerike, minila. "Edina učinkovita obramba, ki jo more danes kak narod posedati," je rekel Marshall, "je njegova napadalna sila. Mir bodo mogli jamčiti le tisti, ki so močni." "Mi moramo dati razbojnikom, ki bi utegnili v bodočnosti ogrožati mir sveta, jasno razumeti, da bodo to storili na svojo lastno riziko," je izjavil gen. Marshall, potem pa je dostavil. Grozote, katere so trpeli Slovenci, so nedoumljive; mladina gori za Tita da dokler se ne dokaže, da je bilo iznajdeno resnično sredstvo za preprečen je vojn, bo vsak bogat narod, ki odloži orožje, kakor je storila Amerika po vsaki veliki vojni, stavil svojo usodo na kocko. Opozarja nauk, ki ga je dala druga svetovna vojna Gen. Marshall je dalje rekel, da je Amerika v preteklosti ignorirala ' trde realnosti svetovnih zadev in se ravnala po čistem idealizmu. V preteklosti je Amerika smatrala, da je za njeno varnost dovolj, ako je varna naša hemisfera, je dejal načelnik generalnega 'štaba, toda baš končana vojna je dokazala, da to ni več resnično, temveč da je varnost Zed. držav povezana z varnostjo vsega sveta. "Gotovo je, da ako bi britski in ruski narod ne bila vztrajala v boju, ko je izgledalo, da je poraz neizogiben," je izjavil gen. Marshall, "tedaj bi bila nasa civilizacija propadla. To je bil tisti^ veliki faktor, ki je rešil našo civilizacijo pred poginom." Pierre Laval obsojen na smrt; ho ustreljen kot izdajalec PARIZ, 9. okt. — Pierre Laval, bivši ministrski predsednik kvizlinškega režima v Vichyju, je bil danes spoznan krivim izdajstva in obsojen na smrt z ustrelitvijo. Porota, sestoječa iz 12 čla- odloČil se je, da bo igral do ]e komaj 18 poseduje lep £'s'"® O tdl pri odlič- Rudolph Schu ^ V že izza 9. ,4 ga junija ^šje šole, zdaj ^ A graduaciji je % dhkovanj za iz-Nadarjeni tsf staršem ^®lim.o veliko poklicu. Naši fantje-vojaki John Joseph Derin, B 2/c, sin Mr, in Mrs. Paul in Mary Ton-kovich, 1011 E. 64 St., je prišel domov na dvo-tedenski dopust iz Južnega Pacifika. Pri momariqi se nahaja dve leti in pol. Po dopustu se bo vrnil na službeno mesto v San Francisco, Cal. KONCERT GLASBENE MATICE Glasbena Matica bo priredila svoj jesenski koncert v nedeljo, 4, novembra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek bo ob 7:30 uri zvečer. Vstopnice so že v prodaji ter si jih lahko nabavite pri pevcih ali pa v slaščičarni Mrs. Mary Makovec v Slov. nar domu. Včasih so rekli ljudje, ki so vedoma ali nevedoma za-*; govarjali reakcijo v Sloveniji: "Čakajte, da pridejo poročila od tam, ko vam bodo vaši lastni ljudje povedali, kaj se dogaja za zastorom, s katerim je obdala Slovenijo sovražnikova okupacija. Ne sodite prezgodaj, da se ne boste kesali." Tako in podobno so govorili in pisali ti ljudje. Sedaj prihajajo pisma iz do-'*" movine, in ta pisma pripovedujejo zgodbo grozot in divjaštva, da se upira človeški domišljiji. Eno tako pismo je prejel te dni poznani John Filipič, lastnik gostilne na 1097 E. 79 St. Piše mu brat Jože, doma iz Preserja na Notranjskem, ki je bil po prvi svetovni vojni v službi na ljubljanski pošti. Pismo, datirano 3. septembra 1945 v Ljubljani, se glasi: "Dragi Ivan in vsi skupaj! , "Pred par dnevi sem prejel Tvoje pismo. Dolgo časa je romalo, od 5. maja. So pač še zelo neurejene zveze. Tudi jaz sem vam že pisal, takoj, ko je bil odprt poštno pisemski promet z U. S. A. Pisal sem na stari naslov—1048 E. 76 St. Najbrže Te to pismo ni našlo sporočila od vas, sem bil kar iz-nenaden, ko mi ga je poštar izročil. Po dolgih štirih trpljenja polnih letih vendar zopet. Vedeli smo, da vas vojna ni mogla prizadeti, da o pomanjkanju ni mogoče misliti; no vseeno sem z neko tresočo negotovostjo odpiral pismo. So še vsi živi...? Veselje je zavladalo v družini. Še smo ostali vsi in preživeli to strašno gorje in morijo. Resnično, ni mogoče verjeti, da je ta zver—človek zmožen kaj takega, kar so delali in počenjali z našim ubogim narodom in deželo, ti prekleti vsiljivci Nemci, Italijani in njim zvesti domači izdajalci, ki pa so bili še najhujši. "Vse to vam je gotovo znano, saj ste mogli brati o vseh gro- "Čeprav sem že pričakoval | zodejstvih. No, kako je pa vse to v resnici izgledalo, tega si pa še od daleč ne morete predstavljati. Je nemogoče, tudi če bi gledali te prizore v kinu,—naših občutkov, ki smo to preživljali, bi ne mogli doumeti. Tako strašno je to bilo—jutra groze, ko so odmevale salve v gromozni jami pri Ljubljani in so padali talci. In padali so naši kot talci po vsej Sloveniji . . . Zažiganje in bombardiranje mirnih vasi, ko smo z grozo gledali okrog Ljubljane, kakor daleč se je pač dalo videti, Samo dim zažganih vasi in posameznih domov. "Jutro za jutrom vlake z zaklenjenimi vrati, notri natrpane žrtve kot živina, katere so vlačili v Italijo in Nemčijo v izgnanstvo in internacijo. Vpitje in jok nemočnih revežev, ko so selili iz Gorenjske prebivalstvo na jug v izgnanstvo, doma pa jim vse pobrali in jih razlastili. . . . Noč za nočjo racije, aretacije, hišne preiskave po surovelih okupatorskih barab in slovenskih izvržkov. Zapiranje in polnjenje ječ brez povoda, le da si (Nadaljevanje na 2. strani) nov parlamenta in 12 članov odpornega gibanja, je po manj kot 45-minutnem zasedanju podala pravorek krivde in priporočila smrtno obsodbo, katero je zahteval državni tožilec Andre Mornet. Pravorek krivde podan v odsotnosti obtoženca Laval, ki je bil obtožen sodelovanja s sovražnikom in dela za notranje oslabijenje države, ni bil navzoč, ko je porota podala svoj pravorek, potem ko je bil po izzvajanju divjih prizorov dvakrat iztiran iz sodne dvorane. Tekom zadnjih treh dni obravnave, katero je Laval označil kot "farso", se tudi niso hoteli vrniti v sodno dvorano njegovi,odvetniki in priče. Odsotnost iz sodne dvorane je bila zadnja karta Državni tožilec je v svojem zaključnem argumentu izjavil, da Laval nikdar ni hotel, da bi se ga sodilo, potem pa je dostavil ; "Laval je bil vedno igralec in zadnjega. Ko se je odločil, da ne pride v sodno dvorano, je vrgel zadnjo karto na mizo, misleč, da s tem ustvari položaj, v katerem porota ne bo imela poguma izreči smrtne obsodbe. "Lavalova igra je jasna. Zahtevati je mogoče samo eno kazen, in ta kazen je smrt." Pravorek, katerega je podala porota, obenem pomeni, da je Laval obsojen na izgubo narodne časti in državljanstva in da vse njegovo premoženje zapade državi. Pričakuje se, da bo smrtna obsodba proti Lavalu izvršena v teku prihodnjega tedna. Lavalov tovariš tudi obsojen na smrt PARIZ, 9. oktobra. — Iz poučenih virov se je danes zvedelo, da bo jutri ustreljen v trd-njavski ječi v Montrouge bivši načelnik vichyjske milice Joseph Damand, ki je bil 3. oktobra spoznan krivim veleizdaj-stva. Darnand je apeliral na gen. de Gaula za pomiloščenje, toda njegov apel je bil zavrnjen. SmAH2 ENAKOPRAVNOST 4 ENAKOPRAVNOST" Owned Mid Published b? lOODUCAH JUGOSLAV PBINTING AND PCBUSHINa CO. 1331 BT. OLAIR AVENtneS — HENDERSON 6311-11 bsued Every Day Except Sundayi and Holidays BUBSOBIPTION RATEa_*CENE NAROČNINI) By OuTler In Cleveland and by MaU Out of Town: tPo raznaSolcu v Cleveland in po poitl Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) _____________- Por Half Yeax — (Za pol leta) ,_______ Por 3 Months — (Za • mesece)_________ Pismo iz Primorske #0^0 . lao . a.oo By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Glevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _________ Pot HaU Year — (Za pol leta)__ Por f Month« — (Za ■ mwec#)- -$7.60 _ 4.00 - Ufi For Europe, Boutb America mnd Other Foreign Countrle#: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inowmmke drtav«): Por One Yew — (Za celo leto) ...............'............. -..............t».00 for HaU Year — (Za pol leta)--------------------------460 Catered m Becoud Class Matter April 28tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 8rd, 1878. TUDI TI SO KRIVI NAŠIH ŽRTEV (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) III. Govor javnega tožilca Nato je povzel besedo javni tožilec poročnik Damjan, ki je v svojem govoru med drugim izvajal: Tovariši sodniki! Pred nami sedi na zatožni klopi skupina obdolžencev, ki predstavljajo odgovorne organe Kreditnega zavoda, ki so takoj po okupaciji z vsemi silami delovali v korist okupatorja in podpirali ves okupatorski vojaški in civilni aparat in je s pomočjo te podpore utrjeval železno pest okupatorja nad preganjano in izmučeno domovino. Zapisniki sej upravnega sveta, izvršnega odbora, bančne knjige, računi in drugi dokumenti zgovorno pričajo o vseh mahinacijah in manipulacijah tega zavoda. Kdo so bile te osebe, ki so zastopale večinsko glavnico, večinski sindikat v anonimni Gospodarski družbi? Prva in druga skupina današnjih obtožencev je bila sestavni del članstva Gospodarske družbe. Oglejmo si nekoliko obtpžence: Nato je javni tožilec podrobno razčlenil delovanje vsakega obtoženca posebej. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo samo glavne odstavke o industrijalcu Westnu. Westen Avgust je bil nemški veleindustrijalec. Kdo na Slovenskem ne pozna njegovega imena? Kdo ne pozna lastnika velike tovarne emajlirane posode v Celju in. slič-nih tovarn še drugje v srednji Evropi, lastnika Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in Javorniku, lastnika tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, lastnika rudnika in topilnice v Tcpuskem, solastnika železarn v Zenici, rudnika Magnezita v Srbiji, itd., itd. Od njega je bila odvisna usoda deset in desettisočev delavcev, nameščancev in uradnikov v Sloveniji ter drugod po Jugoslaviji. Pod West-nom se je pričelo sisterhatično pronicanje hitler j evskega kapitala v slovensko narodno gospodarstvo. Westnovo gospodarjenje predstavlja tipično delo pete kolone na. slovenskih tleh. Toda vsi poprejšni režimi v Jugoslaviji so bili za njegovo početje zločinsko slepi. Naj omenim, da so stanovali dosledno najvišji vojaški funkcijonarji v hišah tega petb-kolonca, da je bil ta petokolonec eden glavnih dobaviteljev čelad in minskih okvirov za bivšo jugoslovansko vojsko, ki pa je dobavljal predmete sabotirano. Kot značilnost navajam, da je bila večina čelad izdelanih za otroške glave ter za vojsko seveda neuporabna. Naj navedem še kuriozno dejstvo, da je ta zločinska tvrdka hlineč socialno čustvovanje do delavstva pred napadom nacističnih hord gradila v bliži)^ Celja športni stadion in h gradnji naga-njala svoje delavstvo z nadurnim delom. Športni stadion pa je bil dejansko maskirano letališče za pristanek nacističnih avionov. Vojaške oblasti predaprilske Jugoslavije so sicer za to vedele, toda korumpiranost vojaških funkci-jonarjev, ki so pozneje brez izjeme postali ustaški kolovodje, ni dopustila, da bi dobil narod z razkrinkavanjem tega zločinstva zadoščenje in da bi se mu utrdila vera v možnost obrambe pred hitler j evsko drhaljo. Takih primerov je mnogo. Tvrdka Westen je podarila Hitlerju 60 milijonov dinarjev, izmozganih iz krvavih žuljev slovenskega delavstva in to takoj ob nastopu nacizma leta 1933. Hitler sam je pohvalil skupino celjskih veleizdajalcev, češ, da je to najboljša skupina v inozemstvu. Ko je po nastopu Hitlerja neka delegacija izdajalskih celjskih hitler-jancev bila sprejeta pri Hitlerju, je Hitler izrekel za današnji proces pomembne besede: "Grussen sie meinen Freund Westen!" (Pozdravite mi mojega prijatelja West-na). Vsakemu razumnemu človeku in tudi visokemu sodišču bo to dovolj. Drug Avgust Westen se nam pokaže na ljubljanskih tleh. Nemški veleindustrijalec se znajde v Kreditnem zavodu s 25,500 delnicami in'postane največji privatni delničar Kreditnega zavoda. Toda tukaj Westen ne nastopa sam, temveč ima svoje zveste oprode Praprotnikovce, ki so im^li še ostale delnice združene v Gospodarski družbi. Leta 1931, ko se je govorilo o nacionalizaciji Kreditnega zavoda, dajo Westen, Luckmann in njegovi Praprotnikov-ski oprode že večino 69,250 delnic. V upravnem svetu nacionaliziranega Kreditnega zavoda vidimo imena Westen, Karel Noot, Westnov eksponent Josip Luckmann, ljubljanski Nemec, Andrej Gassner, nemški veleindustrijalec iz Tržiča ter dr. Karol baron Born, nemški fevdalec iz Tr- Euclid, Ohio. — Ko sem izvedela, da so naši Amerikanci zajeli italijanske vojake in jih pripeljali sem v ameri-kansko ujetništvo, sem se taka j pričela zanimati za njih imena, misleč da se med njimi nahaja kak moj vaščan, ali celo morda tudi kateri od mojih treh bratov, ki so in še služijo v italijanski armadi (eden, srednji, že ta osmo (8) leto). In tako sem tudi res kmalu dobila pismo od sedaj našega dobrega prijatelja Franka Lulika iz Gradišča pri Ajdovščini. Od takrat smo si tudi pričeli redno dopisovati. Potem pred letom dni sva šli s hčerjo Margareto obiskati ga v taborišče "Perry"; tam smo se še bolje spoznali in si postali še večji prijatelji. Letošnjo spomlad smo zopet šli pa cela družina ga obiskat, kamor so gp, pozneje preselili v taborišče Rossford v Toledo. Razveselili smo se ko ga ugle-damo, ko je izgledal veliko boljše in bolj vesel kot lansko ji'-sen. Imeli smo zelo veselo nedeljo in ob času odhoda ob 5:30, smo se ločili s solzami v očih. Frank me je še posebej lepo prosil naj j&z pišem na njegov dom njegovemu očetu, ter mi je tudi veliko pripovedoval o njemu. Takoj drugi dan sem tudi izpolnila njegovo željo. Sedaj pa petnajstega septembra se je že podal proti domu in tudi njegov zadnji pozdrav smo prejeli iz New Yorka. Naj še to omenim, da vsi v družini pogrešamo njegova prijazna pisma. To moram tudi pripomniti, da je Frank prava slovenska kri, mlad, šele 23 let star, rojen pod jarmom fašizma, ali vkljub temu piše in govori čisto naš materinski jezik. Včeraj pa sem prejela sledeče pismo, da naj ga izročim njemu, ki se sedaj že nahaja nekje tam daleč na oceanu. Pismo se glasi: Ajdovščina 15/8 1945. "Ljubi brat! — "Pred dnevi smo dobili vest, da si živ, ter da se nahajaš v Ameriki, kar nas je močno razveselilo, ker menili smo, da si šel kam na fronto ter da se ti je kaj hudega pripetilo, kaj ta- ko hudega, kar ti bom morala jaz poročati. Sprejmi kot božjo voljo. Namreč, da je naš ljubi oče umrl že 43. leta v aprilu. Smo ti že večkrat sporočili, toda v več tvojih pisem, ki smo jih prejeli, si tožil, da ne dobiš nikakega sporočila od doma. To ti je moglo biti težko, ko nisi vedel ničesar od doma. "Prve čase tvojega ujetništva, smo dobili tvoja pisma, sedaj pa bo že skoro dve leti, ko nismo dobili nič. Zato smo bili tudi zate v skrbeh. No, hvala bogu, da si še živ. "Težko te obvestim o hudi usodi, ki nas je še doletela. Naš Mirko je padel pri partizanih, pa že skoraj pri koncu vojne. Sedaj ga želimo v kratkim spraviti v domače pokopališče, "ker pokopan je v Trnovskem gozdu. "Želimo, da bi ti prišel, ko ti bo mogoče, ker mama željno pričakuje kdaj se povrneš. Sedaj smo same ženske pri hiši; je Joža tudi doma, pa že gre. Tukaj je sedaj mir, vmes so še razne nerednosti, kar upamo, da se bo sčasoma vse uredilo. "Zelo žalujemo, ker se je pri nas tako naredilo, ali vedi, da tukaj je skoraj sleherna hiša prizadeta, ker bile so hude preizkušnje. Ubogi Mirko je dosti pretrpel, sedaj že počiva, Bog mu bodi milostljiv! "Milka je še vedno v Ljubljani, ter se kar dobro počuti, Tina je na Rakeku, Francka pa v Ajdovščini. Ko se boš povrnil domov, boš zvedel dosti. "Vsi te željno pričakujemo ter prisrčno pozdravljamo Mama, Francka, Joža in Mici." "Ako ti^e mogoče, opiši nam kako je tvoje življenje, ker nas zanima." OPOMBA: — Temu pismu*je bilo priloženo tudi pismo moje sestre in njene družine Merkelj, ter kratko pisemce od mame, ki mi sporo&jo, da so doma vsi zdravi ter da so samo ženske doma, ker moški so proč. Pišejo, da so bili domače zelo veseli, ko so zvedeli, da je Franc Lu-lik zdrav in v Ameriki v ujetništvu. Lulikovi so stanovali pri naših v Ajdovščini, dokler je bila njihova hiša v popravilu v Gradišču. Njegov pokojni oče in moj oče sta bila prijatelja. Mrs. Olga Matyazic. Grozote, katere so trpeli Slovenci, so nedoumljive; mladina gori za Tita (Nadaljevanje s 1, strani) bil malo osumljen, vse v imenu Kristusa. Pobijanje in uničevanje našega življa na debelo po tajni policiji domobranskih izdajalcev—črni roki. Skratka: slovenski človek, tisti, ki je ostal pošten Slovenec, je bil postavljen izven zakona. "Oborožene hijene so delale z njim, kar se jim je zljubilo. Najhujše mučenje, niti španska inkvizicija tega ni poznala, poboj, pokolj. Imeli so ti vragi mučilnice z naravnost satanskimi napravami in metodami. Vse to je vodila hi si izmišljala muke naša pokvarjena duhovščina. To, dragi moji, je bilo nekaj tako groznega in strašnega, da se ne da doumeti. "Vzporedno s tem so nas pa tudi fizično strojili. Toliko so dali, da človek ni mogel več vzdržati. Umirali sq ljudje od izčrpnosti. Če bi mi ne imeli znanih ljudi v Preserju, ne vem, kako bi jo izvozili. Jaz, na primer, sem shujšal 16 kilogramov, kar bi mi postalo gotovo usodno. na in nepozabljena sestrica Marija Logar "Bog vas živi in pozdravi tudi družino našega Toneta." * "Predragi mi vsi skupaj: "Po tolikem času vam naznanim, da se živi in zdravi nahajamo, tako upam, da ste tudi vsi. Pišite mi kako ste vi drugi prestali v tem žalostnem času. Ali ste vsi živi in zdravi: In kaj pa od Toneta in njegove družine. Pozdravi ga in naj mi kaj piše. Kako je z vašo hčerko, je že velika in lepar Tudi moja je večja kot jaz, mož je tudi zdrav. "Srčno vas pozdravljamo vsi skupaj in pišite nam kaj hitro, da vemo, da ste živi. "Ivana Bettini in družina." 84-letnega očeta so internirali na leparskih otokih Mr. Joseph Logar, 448 East 157 St., in Mr. Anton Logar, E. 67 St., eta prejela pisma od svojih dveh sester Marije Logar in Ivane Bettini, ter od brata Poldeta, ki jima opisujejo kaj vse so morali prestati vsled šikaniranja domačih izdajalcev, fašistov in nacistov. Niti njih 84-letnemu očetu ni 'bilo trpinčenje in gorje internacije priza-nešeno. Pisma so bila pisana 28. julija v Trstu in se glasijo; "Predragi bratje in ostala družina. "Po dolgem času našega žalostnega življenja, se vam zopet javimo, da smo vsi živi in zdravi. Samo od našega Rudolfa ne vemo kje in kaj je ž njim. Bil je interniran v Nemčiji in je minulo že leto, odkar nimamo več glasu od njega. Mi drugi pa smo prišli tudi ta teden iz internacije v Italiji. Jaz, oče in Polde smo bili tri leta internirani in sedaj pa nimamo več kam iti. Ali ni to velika žalost? Saj vam ne morem niti popisati koliko je ta svet trpel, ali tak, ki ne izkusi, ne veruje. Sem bila v Harijah, tam so tudi. pogoreli, a jim je vendar ostala hiša. V Koritnicah od kjer ima Tone ženo, jim je tudi vse bombardirano, tako da smo vsi siromaki. Po vsej bitki je pa še suša, tako da bo vse zgorelo. "Zdaj ko sm6 se vrnili, sem jaz pri. Johani, oče je pri ženi od Rudeta, in Polde pa povsod, kamorkoli pride, tako da smo vsi raztreseni. Rada bi vas prosila, ako vam bi bilo mogoče kaj pomagati, vsaj če bi bilo mogoče mi poslati malo robe, da se oblečemo, ker nimamo ničesar; nam je vse zgorelo, ker si nismo mogli nič rešiti. Najbolj bi m| bilo potrebno za zimo en kappt. "Še k sreči je, da smo še živi ostali. Pisala sem še na 9. junija teti v New York, a ne vem če je pismo dobila ali ne. Pisala •sem ji iz internacije v Italiji, ter sem pismo oddala nekemu ameriškemu vojaku, da ga odda na vojaški pošti. Prosim te, ako imaš naslov tete, da ji sporočiš, in jo zame pozdraviš. Oprosti, ko li pišem za robo, a vedi, da ko mi ne bi bila potreba, ne bi nobenega prosila za ničesar. "Za sedaj končujem in vam bom drugič nadalje pisala, saj vem, da slabega ne marata slišati, dobrega pa ni. Najsrčnejše pozdrave in poljube vam, kot tudi celi družini pošiljam skupno z mojim starim očetom, uda- žiča. Pridružil se jim je še Westnov odvetnik dr. Georg Skoberne, celjski voditelj Kulturbunda, ki je bil nedavno obsojen zaradi veleizdaje na smrt. "Draga mi brata Anton in Jožef, "Najpreje vas vse pozdravim. Oče so stari 84 let, pa so jih imeli dve leti ha leparskih otokih in so vsega polomili. Rude, naš brat, je od Nemcev izgubljen. - "Jaz sem pri partizanih služil; sem komaj ušel belogardistom, tisti, ki so jo vodili nekateri mašniki-izdajalci. Zato so šli? v Rim. To naj bo, ljuba brata, belo na črnem, da boste vedeli v Ameriki, da je bila največ krivda farške reakcije, saj veš, da smo pri nas vsi katoličani, pa so ga strašno polomili božji učenci, da so naš narod izdajali in sami vodili drhal, da je poži-gala hiše in žive ljudi v ogenj metala. "Pri nas so bile uničene vasi Poštenje, vse Mereče, vse Maine, vse Topolec, tričetrt Rate-čevo brdo, vse Kilovče, tri-četrt Prem, polovica Ostrovžnega brda, vse Janeževo brdo, kjer je le par hiš ostalo. V Pregar-jih je čez sto hiš uničenih, in pol ljudi so Nemci pobili. V To-minjah so hudo razdejali, in večina ljudi pobili. Podbevže je večina uničeno in večina so uničena Harije, mala Bukovca in velika Bukovca in vse te vasi okoli nas v Brkinah. Na Pivki je uničeno in bombardirano, Knežak, zagorje Radahova, vas Palče. "To je vse največ delo domačih izdajalcev, katere so vodili nekateri svečeniki. Ne vsi, dosti jih je bilo dobrih, ki se ni-30 vtikali v izdajalsko stvar, Pa kot slišimo, imate par listov v Ameriki, ki to ravno narobe priobčujejo in rabeljne zagovarjajo. "Dragi Tone in Jožef, vas najlepše pozdravim, vaš brat "Leopold liOgar." "Kadar mi bo prilika nanesla, vam bom vse popisal, tako bodo tudi drugi pisali svojim." spričo mojega zdravstvenega stanja, če bi ne bilo že konca. In drugi ravno tako. Otroka; Marijan, 17-letni, je večji od mene, me je že prerastel, in Milena, 15-letna, si še danes ne znata odrezati kruha; nista se mogla naučiti, ker kruha ni bilo . . . kar vedno še prosita mene ali mamo, naj odreževa. Mesa po cele mesece nismo prejeli niti grama, sladkorja pa četrt kilograma na osebo za cel mesec. Maščobe smo dobili vsi skupaj toliko, da bi se jo porabilo lahko z enim samim prežganjem, če bi hotel, da bi bila jed re-s zabeljena, itd. No, pa to je že za nami. Sedaj bo bolje. Ni še tako, kot bi človek želel, pa 2 dneva v dan se boljša in —SVOBODNI SMO! ■ "Ta scrašna mora je izginila. S časom bo vse lepo in dobro, Mjiib vsem spletkam in nagajanju zapada. Naša velika Rusija nam je za to porok. Tja smo uprli pogled, le od njih, naših resničnih bratov-prijateljev pričakujemo pomoči. In pomagali nam bodo, ker le ti nam stoje in bodo stali zvesto ob strani. Tako misli danes ogromna večina našega naroda. "Prehrana bo pri nas v do-glednem času gotovo zadovoljivo urejena, razen morda maščob in sladkorja. Težko pa bo z obutvijo, obleko in perilom. Tega pa ne bo tako hitro, ker vsega manjka, surovin in strojev. Edino jaz sem preskrbljen z zimskimi suknjami, ker imam dve. Obleko pa imam samo eno, katero gulim za petek in svetek. Tudi vsi drugi so reveži, kar se tega tiče. Saj če bi bilo moči kje kaj kupiti, bi se kupilo. Pa ni nikjer dobiti. Nakazilo za nakyp nove srajce dobiš za enkrat le, če imaš samo eno in še tisto slabo. Tako je z vsemi stvarmi, potem si pa kar misli, kako krpamo in se ribamo. "Tudi Bonačevi so glede obleke, posebno vsakdanje, delavni-ške slabi; ravno tako čisto na koncu s perilom, zlasti toplim. Pokojna Lojza je imela spravljene še nerabljene celo skrinjo bale, perila in drugo. Sedaj bi jim to prav prišlo, no pa so vse pokradli Italijani, ko so plenili in požigali po Kamniku. Ljudje so si rešili le golo življenje z begom v gozd. Bonač je bil interniran na Rabu. Doma so ostali trije otroci pri stari materi. Lojzka, 17 let; Janez, 15 let, in Pavla, ki je bolehna na pljučih, 13 let. Lačni ravno niso bili, na deželi tudi sedaj niso. "Če imate tam kaj že takega rabljenega odveč, ki bi lahko pogrešali, to bi nam tu vse prav prišlo. Malo bi se predelalo, pa bi bilo dobro. Prenarediti se da vse in vse porabiti, le čevljev se ne da predelati. Če ti pa niso prav, jih pa nositi ne moreš. Cvirna tudi ni mogoče dobiti. Vse, prav vse, s čimer bi nam mogli pomagati, bomo zelo hvaležno sprejeli. "Po štirih letih jetništva, ko 3o odprli žično ograjo okrog Ljubljane sem bil zopet v Preserju. "Tako, dragi moji, sedaj vas pa vse prav prisrčno pozdravljam v upanju, da se zopet kaj kmalu oglasite. Vaš "Jože." X0. oktol"^ v kjer bo mogoče »J zdravnika, piše sledeč®' "Dragi stric! "Jaz Te sicer ne bi rad videl, da bi moje sestrične in jih tudi še ne pozna®. ^ lu k nam. Vsa slove#^^i; # ^ % nt na gori za Tita m --prav gotovo zelo tudi Ti esel: _ dal to nepopisno na^d^ ^ bi bil Ti ob osvobodit ^ Ijani, jokal bi, Iz svobodne SloveW]® prisrčno pozdravlja^ jeruzalemski mufti in njegov EKSTRADICIJA j LONDON, Radomir živkovic, ski predstavnik na misiji zedinjenih kaznovanje vojnih 0"^^ povedal včeraj na časnikarji, da je p?' be zedinjenih Tadž Amin BI Huss jgp mu velikemu niuf^ lemu, na razpravi krogih prizadetih v a ^ Dodal je, da n' svoje vlade nobeni bi zahteval izroči e muftija JugoslaviJi" da je temu tako, pred nekaj dnevi v tudi v Washington^' gO IvOpd Vesti iz iivli^^^^. ameriških Duluth, Minn. Marys j Hubert, ci St. Marys je John Hubert, nec na Elyju. relec se je nahajaJ ^ na železnem jugoslovanski s ' jjuii Bogdanovič je ob ce bertom in EveletP® Memonam of r v sevelt — 1882—1 pokojnemu predse 334 Erie Ave., W. AUquippa, Pa. JJJSOKv Route No. 4, Princeton, 111. h *676 Washington St., Denver, Colo. g^EBE, 223—57 th St., Pittsburgh 1, Pa. g 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn. J 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. KVi^!.5®AINz, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. U station St., BridgevUle, Pa. ■ ^*G5 Lakeland Bivd., Noble, Ohio. ' ^64 Menahan St., Brooklyn, N. Y. Vli R6 ^I'^CICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. *658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. tr m 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. y ••vFj, iv%u XN« noiiuvS AVI.»> ,/ k5EW vin 1634 Cedar St., Pueblo, ' t(< Jfii.?'*' '®6 Forest Ave., Johns Colo. Johnstown, Pa. A. F. U. Bide., Ely, Minn. 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111. ^^ovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, 11. septembra 1945 v gl. uradu KSKJ v Joliet, Illinois 'SS, predsednik ''v. sejo ob deseti uri ^^^ikar j a je imenovan Pr'S" sledeči; V. '■ SNPJ, J. Za- ^SKJ, J. N. Bo-J"iik Sr)7 J. Gornik, y ' "Josephine Eria- -< VfeSZz,L,j„,j„4e, fOP" F. J. Wedic, kk, ?, oprostila: J. 5, rr^ ^ vstopnica PS in J. SMZ. Nena-®rmenc, zastop- , nsove podružnice. CO suhem ter so več ali manj se sedaj, dasi je ondotno ljudstvo pridno na delu s popravljanjem cest in mostov in si jugoslovan ska vlada na vse pretega prizadeva, da spravi vse to v pravi tir čim prej mogoče. Manjka pa jim potrebnega orodja in materiala ter drugih takih reči, zlasti železa, ker jim je sovražnik vse pokradel ali drugače uničil. Poslednje čase pa smo doznali za nekaj, s čim mislimo, da se bo dalo prav uspešno premagati vse take potežkoče in zapreke. Kot že znano, je štiriletno bojevanje z najstrašnejšim sovrami-kom ter večno stradanje, zmrzovanje in silno trpljenje našega ljudstva v starem kraju zapustilo tudi veliko bolezni, zlasti j etike. Kakor je razvidno iz po ročil zavezniških strokovnjakov, je večina mladih ljudi okuženih s to boleznijo. Menda ni nobene hiše, da bi ne bil kdo j etičen in to dela oblastem, pa tudi zavezniškim zdravniškim izvedencem silno skrbi. Potrebna je torej posebna in skrbno organizirana akcija z modernimi inštrumenti in drugimi tehničnimi pripravami in pripomočki za zatiranje jeti-čne bolezni, in ameriški Slovenci tako razvi- i^hko pri tem veliko pomagamo. Kot vam je več ali manj že znano, se UNRRA, oziroma ko- odobrili, zaeno pa sklenili, da še najprej poizvedujemo in dobimo več podrobnosti, in ako bodo ugodne, se skliče seja celega odbora, da o tem nadalje razpravlja in sklepa. Največ radi tega—bratje in sestra—smo se danes tukaj zbra^ li. Jaz sem pisal po več informacij na dotični urad, obrnil sem se tudi do drugih izkušenih in zaupanja vrednih oseb za nasvet, in od vseh strani so samo dobra priporočila, zakar vam bom lahko predložil pismene dokaze, ki jih imam seboj. Jaz mislim, da boste po preči-tanju predloženega programa istega mnenja tudi vsi ostali odborniki. Načrt predvideva veliko in plemenito delo, ki bo trajnega pomena in jaz si ne morem predstavljati bolj idealne stvari za investiranje po JPO-SS zbranega denarja, kot če ga obrnemo v to svrho. S tem bomo odpomo-gli eni največjih potreb v starem kraju, kajti brez zdravega naroda ne more biti blagostanja ne srečne bodočnosti za staro domovino. Tako bomo obrnili zbrani sklad za potrebo in v korist vseh enako in z nobene strani se nam ne bo moglo upravičeno očitati, da smo delali po prijateljsko ali bili pristranski. Kajti je tika ne pozna razlike in pobira svoje žrtve med rdečimi prav tako kot med črnimi in belimi ali karkoli že se zovejo. Potrebno je predvsem, da narod živi in da je zdrav, predno more uživati hrano in nositi obleko, katero bi mu lahko poslali namesto zdravil. In na ta način bomo tudi najlažje izpolnjevali ob ustanovitvi JPO dane obljube, ter najbolj točno izvajali svoj program in vse, kar smo tako svečano povedali svoji izjavi na ustanovni seji. S tem bo naša pomoč največ zalegla in to bo ostalo kot trajen spomin ameriškim Slovencem. Kot že povedano, je ta program . pametno in dobro zamišljen ter praktično izvedljiv. V odpomoč bo eni največjih potreb in največje važnosti nove Slove- nije; zaeno pa je idealna zamisel, katero mi lahko brez odlašanja sprejmemo in zaključimo, da bo ideja kmalu postala tudi "meso in kri," in jaz toplo priporočam, da na tej seji zaključimo, da se to izvede. Vincent Cainkar ga, odkar smo spet poslali eno tono stare obleke na naše rojake v domovini. V enem letu smo poslali šest tonov obleke. Moja edina želja je, da bi se s to obleko in denarjem rešilo kar največ človeških življenj v domovini. Stavljen, podpiran in sprejet I je predlog, da se poročilo sestre podpredsednice sprejme. Sledi poročilo brata tajnika, ki se glasi; (Nadaljevanje) 3 , K J jg 1 , odbornik predsednik ,.a4v 'cilo .-.Lte. ^^®ds6dnika Knjigovodkinja dobi službo v trgovini s pohištvom in hišnimi potrebščinami. Pokličite MU 4112. Farma naprodaj v Perry, O., na Turney Rd., obsegajoča 20 akrov; hiša s 5 sobami, vse udobnosti kot v mestu. Hlev, kokošnjak in garaža; sadno drevje in 7 akrov hoste. Se proda ali zamenja za dobro hišo. Istotam se proda 100 bušljev koruze, in 10 ton sena. Proda se radi bolezni. Vpraša se na 21950 Miller Ave., Euclid, O., v petek in soboto. Oglasi Dekle,' stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se poročilo predsednika sprejme. Sledi poročilo podpredsednice, sestre Josephine Erjavec, poroča sledeče: Ni mi znan vzrok današnje seje, radi tega nimam kaj poročati. Lahko pa poročam, da sta bila naš lokalni odbor JPO,SS št. 1 in podružnica SANS-a, oba zelo aktivna zadnje čase. Imeli smo prireditev dne 19. avgusta na farnem parku, kije vkljub raznim zaprekam prinesla $1000.00 dobička. Prireditev je bila dobro obiskana od prijateljev iz Chicago, La Salle-a ter rojakov iz Jolieta, ki so prihiteli na dan v zavesti, da pomagajo našim po trebnim v domovini. Da je ta j prireditev tako dobro uspela, gre zasluga vsem našim organizacijam v Jolietu, moškim in ženskim društvom. Posebna .zasluga gre odboru, katerega je vodil brat Louis Železnikar, tajnik je kombinacij ska peč na pre-našega lokalnega odbora in po-jmog in plin. Poizve se po pe možni tajnik KSKJ, nato pred- zvečer na 5002 Harlem sedniku J. L. Jevitz-u sv. Petra i . i-r-ir-r-o^L it t-., i in Pavla št. 66 ABZ, istotako^^e., od E. 55 St., blizu Rich- bratu Louisu Kosmerlu, pod-i^^^ Bros. tovarne, predsedniku društva sv. Jožefa št. 2 KSKJ, potem bratu F. J. | Vranicarju, glavnemu nadzorniku ABZ in sestri Emi Planin-šek, lokalni predsednici Slovenske ženske zveze ter mnogo drugim uradnikom. Ni dolgo od te- staro 17 let, zanesljivo in pošteno, želi dobiti službo za varstvo otrok, čez dan ali ob večerih. Pokličite GA 1945. Za delavce Pridite in oglejte si načo zalogo novih spomladanskih zastorov In "draperies." PARKWOOD HOME FUSNISHINGB 7110 Bt. Clalr Ave. Odprto ob večerih EKSPERTNA POPRAVILA NA PRALNIH STROJIH 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 Odprto od 11. zj. do 11.30 zv. Išče se OSKRBNIK za čiščenje in oskrbovanje kor^ poračnih prostorov v Sloven-« skem domu na Holmes Ave. Delo stalno in plača po dogovoru. Na zahtevo je poleg dobre plače tudi stanovanje, vključivši elektrike in plina. Lepa prilika za posameznika ali zakonca srednjih let. Zglasiti se je vsak večer med 8. in 10. uro pri TAJNIŠTVU KORPORACIJE. Naprodaj žensko za likanje ob petkih. Poizve se na 15702 Waterloo Rd. IV 9611. Oglašajte v Enakopravnosti Dajte vaš fomez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. For-nez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba sirom mesta FAirmouni 6516 samska ali poročena brez otrok, dobi gospodinjsko delo. Želi se, da bi tu ostala. Majhna družina. Za podrobnosti pokličite — br 2529, med 9. uro zjutraj m 1. uro popoldne. JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 East 152nd Street Tel.: KEnmore 3118 George Tomasir Cement Contractor Izdelujem hodnike, dovo ze (driveways), zidam kleti in položim tla v garaži 5338 St. Clair Ave. HE 9721 Imamo 39 let izkušnje v, temu delu v? odborniki: \ 9 ^^^"0, shio zadnjič t. L, kar je C Se? tega, in če bi t"''J bi se že zaradi iiiF ®st, ki smo jo dali ^^odu ko smo pre-"Zborniška mesta, Medt, 'i % J pomoč stari C l' smo organi- vaJ" _L % if, ' samo mogo-trpeči bratje C^io, ^^3 tudi že težko 1; ,..]e > ^ sta~ časa, kar ^ i 1 ^ rojaka— HvHebsi^^ pomagali z|? Se. in takoj, ^ strašno pri da hitra po domovina osvo-vseh—vsake- > smo to '^tino smo med- lif X / Zal, '^li. Ug/, Razvoj razmer iti ^'^oviti potrebne > knf pomoči tis-'v ^^-Sr ob usta- nr. ^^"^islili in za-S^am. To pa ni W Bn osvoboditvi 'O 5> Prenehanju so-*!it). &0 jv, ^P^eke so bile s in vsled raz-^ cest tudi po / K Koncerti '""ok , "k!.. 8.30 " program dvorani CE 7300 misija te ameriške organizacije za rehabitulacijo po vojni utrpe-lih dežel že resno bavi s tem problemom v Jugoslaviji. Tukaj pa je skupina zdravniških strokovnjakov na pobudo od ekseku-tive Združenega odbora Ameri-kancev jugoslovanskega porekla i že tudi izdelala nekak analitični program za kontrolo tuberkulo ze v starem kraju, katerega kopijo sem prejel tudi jaz kot predsednik vaše organizacije. Kot boste lahko razvideli po zneje, se ta program deli v tri različne sestave in vsak sestav vrši drugačno funkcijo, ki pa so naravno v svojem namenu tesno povezani drug z drugim. Po skrbnem prečitanju tega pro grama sem prišel do zaključka, da vsebuje nekaj idealnega za tamošnje potrebe in kar bi morali verno podpreti vsi ameriški Slovenci, in kar je prišlo kot nalašč za naš JPO. O tem sem ta koj sporočil še br. tajniku in br blagajniku, nakar smo imeli se stanek nas treh in stvar skupno razmotrivali. Dopadla se nam je vsem in v principu smo jo takoj M N Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016,ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 I v V Isce se Ženska Išče se ZIDARJE IN TEŽAKE Dobra plača Kdor se zanima, naj se oglasi na 960 E. 185 St. Naprodaj je hiša za 3 družine, 6 sob s ko palnico, spodaj; vse nanovo papirano; prsna kopel, for nez na v»očo vodo, avtoma tični grelci, zimska okna; zgoraj za 2 družini po tri sobe, posamezne kleti, podstrešje po vsej hiši, zidana garaža za 4 avte, plinska, vodna in električna napeljava; zelo praktična delavnica, ograjen vrt 40x140. Cena zmerna. Zglasite se po 3. uri popoldne pri lastniku na 16016 Saranac Rd., zadaj, zgoraj. Oglašajte v - ■ • Enakopravnosti POLNOMOČNO SEDAJ: Naš V poslovalni urad zapremo OPOLDNE v soboto. -Behind- Your Bonds Lies the Might of America DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno raz ven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Mali oglasi B. J. RADIO SERVICE 1383 E. 45 St. HE. S028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Uradne ure Od ponedeljka do petka vključno—od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. V soboto—od 8. ure zjutraj do poldneva. Naprodaj je hiša s 10 sobami, 5-5 sob, s sobo in kopalnico na 3. nadstropju. Kokošnjak,* velika lota. Cena $7,200. Pokličite LI 9837, ali se zglasite na 14315 Darley Ave. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. RICHES IN LAKE BEDS A hunter, wading into a. shallow lake in North Dakota tq retrieve a fallen duck, discovered sodium sulphate. A .FERA survey; disclosed vast quantities of the mineral that is used for cattle, in paper-making and medicine. Bringing $20 a ton now, it promises substantial' profits to add wealth to the Nation and surety for Victory Bonds. V. S. Treasury Department Dve opremljeni spalni sobi se odda v najem. Pripravno za dvoje deklet. Si lahko tudi kuhati. Vpraša pe na 1127 E. 72 St. Pohištvo naprodaj in dobi se tudi stanovanje s 4 sobami in kopalnico. Ogledate si lahko med 10. uro zjutraj in 1. uro popoldne, ter v soboto in nedeljo dopoldne. Vpraša se na 6718 St. Clair Ave., zgoraj. Stanovanje iščeta Priletna človeka iščeta stanovanje s 3 sobami. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) Dva krepka udarca sta padla na Lizin zadek. Kravi sta se takoj ločili in vsaka je šla svojo pot. Kazimir je divje pogledal za njima in se vrnil v kočo. "Mrcina je," je dejal Leon-hard, ki je sedel s Terezo in Emo na klopi pri surovo zbiti smrekovi mizi, pil kavo in jedel velike rezine kruha s sirom. "In nikdar ne miruje. Človek bi mislil, da bo teža njenega mleka umirila žival." Strahovito star mož po imenu Karli, skelet z obrazom mumije, ki so ga gibale kite, se je iz svojih ustnih kotov čudno za-grohotal. "He! He! Hi! Na rep bi ji obesil velik kamen. Hi! Hi! In drugega še večjega na njeno grbo in zvezal* bi ji noge." Sončni žarek je prodrl skozi vrata in razsvetlil kočo. Tiho so sedeli, ko je Leonhard nenadoma dejal: "Poslušajte! Kaj je to?" Vstal je in odšel ven. Sledile so mu Tereza, Ema in tretja ženska, Hermina, žena Fritza Mahderja, velika ženščina močnih kosti, stara približno štirideset let in kislega obraza. Iz daljne, daljne daljave je donel glas ali morda odmev lovskega roga, na katerega je nekdo igral koral. "O nebesa, kako lepo je to!" je vzkliknila Tereza. "Iz gozda prihaja!" je pripomnila Ema. "Res je," je dejal Leonhard, "to je: Zdaj hvalite vsi boga." Leonhard je pobožno poslušal, oči je upiral v ostro klesan Terezin profil; stala je rahlo odprtih ust, medtem ko se je svetla sončna luč svetila skozi njene .nosnice. Čutil je, da je ljubezen v njegovem srcu razdeljena v ljubezen do boga in ljubezen do ženske. Oseba, ki je zmotila veličasten planinski mir, je bil visokorasel mlad mož, rdečega obraza in napihnjenih lic, ki je stal kakih tri sto metrov niže ob robu pečine in pihal v svoje pihalo z ravnodušnostjo virtuoza. Ime mu je bilo Pavel Werdemann. Bil je študent z baselske univerze. Za njim sta stala dva druga moža: Prvi, Theodor Straub, temnolas, debeloglav fant vedrega pogleda, drobnega telesa in duhovitih, prijaznih oči, in drugi, Gottfried Sixtus Muller. Ko je Pavel Werdemann dokončal koral, je obrnil svoj lovski rog, da je iztekla slina, njegova dva prijatelja pa sta z energičnim kimanjem mrmrala: "Izbomo! Izborno!" "No, Pavel," je dejal Teodor Straub, ''zdaj pa patriotično pesem." "Zdaj nič več. Rekel sem, da vama bom zaigral vsako uro. Vsaka ura, ki nas privede bliže vrhu Gamfluhja, naj bo zaznamovana z muzikaličnim in-termezzom." "Kako krasno vreme!" je vzkliknil Teodor. "Zdaj zahvalita boga! Našega vsepričujoče-ga gospoda." "Da moraš biti vedno tako prokleto teološki!" se je rogal Pavel. "Napotili smo se, da bomo • plezali na to goro, ne pa poslušali izpoved o tvojih odnosih do ljubega boga." "Božanstvu ne boš ušel," ga je opominjal Teodor. "Zelo tolažijivo!" je lahkot- no pristavil Gottfried Sixtus. "Gremo naprej!" Vrgli so nahrbtnike preko ramen in počasi plezali navzgor skozi ogromno katedralo borov, ki jih je objela s svojimi življenja polnimi stebri. Gottfried Sixtus je korakal naprej v goro, ob katere vznožju je tekla njegova zibelka. Od časa do časa je postal in njegove ostre plave oči so pogledovale z velikim ponosom skozi vejevje dreves. Bilo mu je pri duši, kakor bi kazal prijateljema svojo zasebno lastnino. Ni bilo še kasno zjutraj, ko so se vsi trije študentje prika- zali-iz gozda na prosto in ugle- vprašal Pavel. Pavel in Gottfried sta začudeno pogledala. "Dober dan, gospodična, kako je kaj? je spregovoril Pavel veselo s svojim močno baselskim naglasom. Ni mu odgovorila. Gottfried Sixtus se je ozrl in srečal njen pogled. "Pojdita zdaj," je zaklical Pavel. "Naprej!" "Da, naprej," je odsotno ponovil Gottfried Sixtus. "Naprej! Zbogom, gospodična!" Odšli so proti koči. Nenadoma pa je Gottfried zaostal. Okleval je in korakal za svojima prijateljema. Nekaj ga je vabilo. "Kaj pa je, Gottfried?" ga je dali pred seboj širne planinske pašnike. "Geaudeamiis!" je zaklical Pavel. "Juhu!" Prislonil je svoj lovski rog na usta in zatrobil budnico. "Zdaj poglejta naravnost," je dejal Gottfried Sixtus. "To so naše krave!" Korakali so proti koči. Po par korakih so dospeli do male globeli. Gorski potok je klokotal v njenih globinah in skakljal v veselih karkadah od skale do skale. Na bregovih je rasel mehak, lep mah in cvetoče trobentice. Brezštevilni svišči so odpirali svoje modre zvezde in, tu in tam je kukala skromna spominčica. Nekoliko više je ležala velika, ploščata skala, ki se je morda pred stoletji odkrušila z gorskih sten. Na tej skali je sedela Tereza in zvonila z, od sonca ožganimi nogami. Temne lase je imela povezane z rdečim robcem in konce si je zavozljala na zatilku. V rokah, ki jih je imela v naročju, je držala knjigo. Ustne je imela nabrane kakor rožni popek in njene oči so opazovale z očitnim, nerazumljivim začudenjem te tri popotnike. Mladi teolog jo je prvi ugledal. "Glejte!" je dejal. "Trenutek moram z njo govoriti," je odvrnil Gottfried Sixtus. "Trenutek, takoj bom zopet za vama." Obrnil se je in korakal naravnost k Terezi. Poskočila je, si naravnala krilo in se zavihtela s skale na zemljo. "Kdo ste?" "Tereza Etienne." "Ah! Vi ste ona iz Sittena!" "Da, to sem jaz. Odkod veste to?" "Slišal sem v Gamu." "V Gamu? Ali prihajate iz Gama?" "Gottfried Muller sem." "Slišali ste o meni v Gamu?" je ponovila s tihim glasom. Nenadoma se je zdelo, kakor da ne diha. Gottfried je opazoval njeno svileno rjavo kožo in bledordeč soj na njenih licih. Nato je povesil oči. Njen pogled se ni umaknil od njega. "In kaj ste slišali?" "O nič, mademoiselle Etienne. Rien du tout." "Znate francosko?" "Oui." ram teči in Ija." Mimogrede je ujel naslov knjige, ki jo je držala v roki. "Les Miserables", Viktor Hugo! Bil je docela presenečen. Poklonil se ji je s prav majhnim poklonom, kakor se je bil naučil nasproti vsem ljudem, odkar je postal študent. Nato je brzih korakov odšel. Tereza se je naslonila na skalo in gledala za njim, dokler ni izginil. Nekaj časa je tiho premišljevala. Nato je zlezla zopet na skalo, legla po dolgem in bra- ujeti svoja prijate-1 Gamfluhja, zdaj njegova prijatelja svojo namero. igra na mojo harm k nam, Terezika!" ^ "Nočem," je ^ "Kaj se je zgo«'"' kaj storil?" "Ne, ne, toda ne tja." . Leonhard se je ^^ji) (Dalje j,. . . . , ,_Ia naprej, pri čemer le s kazal-Nadalievala le francosko; to ^ ^ '' ' cem počasi sledila tiskanim vr- je bila čudna, italijansko po- j Toda zdelo se ie da ie > ^ v v • //t ^ « I «5 Lil/diii• JL. Uvid bc « Udr barvana francoscma. "Rada bi i,_____, _____,______. _____ vedela, kaj ste slišali o meni," je skoraj ukazala. "No — da ste zdaj v planini. To je vse, kar sem slišal. Da ste v očetovi službi in da ste v planini." "Kdo je to pripovedoval?" "No, Rothlisberger in ostali." "Ali je to vse, kar so vedeli povedati o meni?" "Da, to je vse. Veseli me, da sem vas videl, toda zdaj mo- izgubila zanimanje za povest, kajti strmela je preko knjige v droben sviščev cvet, ki je ra-stel iz skalne razpoke. "Terezika," je nenadoma zaslišala Leonhardov glas. "Terezika, pridi! Mladi gospod je prišel z dvema prijateljema. V hiši sedijo in pijejo mleko. Prinesel nam je zavitek cigar. Najprej je hotel se danes na vrh NOVA Angleško-sto^ besednj^'^ (English-Slo*^ Dictionary^ Sestavil Dr. F. j vo: Ji k Cena Dobi se ENAKOPRAVJ^H^ 6231 St. Clair A Oglašajte^ SKEBE & ULLE Labor Management Talks Industrial Peace PLUMBING AND HEATING CO. #4 15601 WATERLOO ROAD Nanovo položimo vodne cevi in sčislimo odvodne '''filed'?" ' še naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj prodajamo plumberski in grelni materijal ter istega mo. Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614 I? KUHINJSKE PEČI Vsem gospodinjam naznanjam, da sen» veliko zalogo KUHINJSKIH PECI do: ,l)il Tappan - Grand - Magic Chef v kratkem bomo dobili G. E. elektric®® Shown around the table are, left to right: Sec. Henry A. Wallace, Sec. Lewis B Schwellenbach, William Green of the AFL, Eric A. Johnston, president of the U. S. Chamber of Commerce, Charles Symington, J. Paul Douglas, Robert L. Watt, Joyce O'Hara, Ray Smithurst, Ted Sil-vey, Ira Mosher and Philip Murray of the CIO, as they talk labor peace. G. E. električne ledenice. Se pripo'®' ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD. RUPOUGO! Fino pivo znanih izdelkov Vsem cenjenim gos+ilničarjem, trgovcem, druš+vom In posameznikom naznanjamo, da sedaj vam zopet lahko postrežemo z dovažanj®'^ boljšega piva raznih dobrih in priznanih izdelkov, kot GRO *0] «), d' VATER {Spring water Pivo Ale - Half Se priporočamo za naročila za pivo in mehke pijače za veselice, zabave, godovanja in druge priredbe na domu ali v dvorani- žal nam je, da je nam bilo za časa vojne, nemogoče postreči odjemalce z pivom in mehkimi pijačami kot bi želeli, toda sedaj smo zopet v stanu nuditi točno in zadovoljivo postrežbo Half itd. Double Eagle Bottling Co JOHN POTOKAR IN SINOVI, lastniki 65i7 ST. CLAIR AVE. HEnderson 46^^ 5. h % k