TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Marinina L Ju*oslavilo- celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za »/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, tfredništvo ih upravntftvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon it. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v torek, dne 19. decembra 1933.
štev. 145.
Kai fr cs HOcdnifn
7
Te dani sp poročali listi, da. uvede Turčija svojo pietletko in da v Rusiji razpravljajo o novi petletki. Pa tudi v drugih državah prodira vedno bolj načrtno gospodarstvo in pred kratkim smo poročali o veliikem govoru zunanjega ministra da-. Be-neša, kako namerava Češkoslovaška z načrtnim gospodarstvom omogočiti uivoz žita, d* s tein doseže kompenzacije za izvoz svojih industrijskih izdelkov. Povsod na svetni torej načrtno gospodarstvo prodira in jasno je, da bo mogoče sedanjo gospodarsko krizo odpraviti le z načrtnim gospodarstvom. Kajti pravilna razdelitev produkcije, ko tudi pravilna razidelitev odjema in potrošnje blaga je mogoča le z načrtnim gospodaratvoim'. Cim bolj bo' katera diri»ya doma že sama izvedla naftno gospodarstvo, tem uspešneje bo tudi mogla nastopati na velikih mednarodnih gospodarskih (konferencah. Vama bo pred presenečenji in mogla bo tudi izpolniti obveze, ki 'jih bo sprejela, že samo to je dosti velik razlog, da tudi pri nas začnemo z načrtnim gospodarstvom.
Toda pri nas so še mnogo tehtnejši ra/.-logi, da se začne gospodariti po načrtu in po izdelanem sistemu. Z osto bojen jem in i zedinjenjem ®o za vsako pokrajino naše države nastale nove gospodarske možnosti; pa tildi čtsto' nove naloge. Spremenila se iti la «ner prometa, predrugačili se niso i*. pogoji produkcije in pogoji' prodaje, temveč tudi vse gospodarsko življenje ]*j d»bllo žiistor Aio>v «’«j. Ce je preje bila gospodarska osamosvojitev našega naroda le nedosegljiv ideal, je postal sedaj ta ideal nujna 'M. osnovna programa® točka vse naše gospodarske politike. Jasno pa je, da takšnega«, vse naše gospodarstvo obsegajočega programa ni mogoče kar 'iz rokava stresti, temveč da je treba z vso prid- i aostjlo dn z vsem kriticizimorn zbrati vse podatke o našemi gospodarstvu, da ti po-dartki poten* kar sami narekujejo, kakšen anora biti naš gospodarski program.
Vsega tega pa se pri nas ni delalo, temveč prepustilo 'se je, da slučaj odloča o ranjvoju našega gospodarstva. Kakor je pač naneslo, tako so se pri nas ustvarjale industrije, tako se je pri nas izvažalo blago, tako »e je. gospodarno na deželi in v mestih. Dokler je bilo 'še vsega dosti, je tudi tako Slo, a ko nas je le malo stisnila gospodarska »tiska, pa kar ne gre več. In ne znamo si niiti prav pomagati in morda ni dežele na svetu, kjer bi se podala taka kopica najraznovrstne j š'h predlogov za oadrav Ijenje vseh gospodarskih težkoč. Od samih predlogov je nastal nov kaos, ker je predlcg pobijal drugega.
Toda,' enkrat bo le ta&ba, da tudi pri nas začnemo gospodarsko 'politiko voditi po načrtu, da ne bomo na em&m kraju nekaj postavljali, kar na drugem m&imo. Pri vsem bogastvu naše aemilje vendar nismo tako begati, da bi samo mi smeli .pcrvetpai-ščati v#e le slučajnemu razvoju, še bolj bo sila predfa, če ne bcimo začeli s sistematičnim delom za diviig nagega gospodarstva.
Vijako de4o pa mora imeti glavo, ki to delo vodd. 'Prav tako tudi načrt za obnovo gospodarstva. Ne gre, da bi se vsak kar »proti zmlšljeval, kaj' treba ukreniti* tem-Več tu inera biti instanca, ki odloča o tem, kaj se bo delalo in kako se bo delalo. In ta instanca tae more biti nobena druga ko gospodarski gvet, čigar ustanovitev je z zakonom že sklenjena in ki so ga naši in-diusfrijailei prav te dni zopet zahtevali.
Na začetku m&Srtnega gospodarstva je gospodarski svet in zato se naj ta tudi že enkrat ustanovi. Ne'samo zato, ker je nujno potreben, temveč - predvsem zato, da se Inanifestira oaiočna volja sodelovanja z gospodarskimi sloji.
staUšU tuposfoi/cut. tc^ovsiva
Vazna konferenca zastopnikov zvez trgovskih združenj
v Zagrebu
brezposelnost še naraste vsled zmanjšanja tujskega prometa in nazadovanja avtomobilskega prometa ter drugih posledic, ki bi mogle nastati vsled novih davč-
Sredi preteklega tedna je bila v Zagrebu pomembna konferenca zastopnikov najštevilnejših gospodarskih združenj v državi. Konference so se med drugim udeležili: predsednik zveze trgovcev Savske banovine Ivan Prpič, predsednik zveze trgovskih združenj na področju beograjske in skopske zbornice Nedeljko Savič, predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani Josip J. Kavčič, podpredsednik zagrebškega združenja trgovcev in podpredsednik združenja trgovskih potnikov Anton Klein, predsednik zagrebškega združenja Rudolf Pasarič in tajnik združenja Stjepan Bogdan.
Zastopniki teh organizacij so se sestali, da razpravljajo o čim močnejši organizaciji trgovskega stanu v državi in o možnostih, da se sedanje težko gospodarsko stanje popravi. Zlasti pa se je razpravljalo o novih gospodarskih zakonskih načrtih in uredbah ter je bila v vseh teh vprašanjih konstatirana popolna soglasnost. Sklenjeno je bilo, da se store pri vladi in poslancih vsi mogoči koraki, da se ti zakonski predlogi modificirajo v smislu sklepov beograjske konference z dne 26. in 27. novembra 1933.
Soglasno se je nadalje povdarilo, da bi bila obvezna trgovska združenja zlasti poklicana, da bi ta predlagatla oblastem davčne kategorije, kakor se to že uspešno izvaja pri nekaterih davčnih upravah. Konstatirana je bila tudi velika nevarnost, da
nih predlogov.
Nato se je razpravljalo o industrijskih prodajalnah in je biflo soglasno sklenjeno, da bodo vse, na konferenci zastopane organizacije delale na to, da se morajo smatrati industrijske prodajalne kot samostojne trgovine in je zato treba z njimi kot takšnimi postopati in to tudi pri individualnem obdačenju.
Zastopniki omenjenih organizacij se dobro zavedajo svoje odgovornosti do države in do gospodarskih krogov, katerih zaupanje uživatje. Vedno so pripravljeni pomagati naši narodni državi in pripravljeni so k vsakemu sodelovanju, če se dela racionalno in v korist splošnosti.
Tudi ta konferenca dokazuje, da je gospodarska situacija zelo resna, zato tem bolj upajo gospodarski krogi, da bodo s svojimi lojalnimi in upravičenimi predlogi našli pri kr. vladi in narodnih poslancih popolno razumevanje. To tem bolj, ker na tej konferenci zbrani zastopniki zastopajo nad četrt milijona organiziranih gospodarstvenikov.
predsednik trgovskega združenja v Osijeku Bernardo Krešič, ki je bil iste dni slučajno v Zagrebu, se je popolnoma pridružil vsem sklepom konference.
voz na eno četrtino, dočim je jugoslovanski izvoz ohranil 2/3 prvotnega obsega.
Ne da bi so spuščal v podrobnosti, navajam konkretno, kar smatram za potrebno.
I. Gospodarstvo evropskega vzhoda
(vključno z Jugoslavijo) ne more konkurirati s čezmorskim kmetijstvom. In če »e ne posre3i zajeziti ameriške hiperproduk-cije, bedo vzhodne države Evrope vedno čutile uničujočo posledico nizkih čezmorskih oem. Zlasti za revne države je v tem velika izguba.
II. Iz tega sledii, da se mora agrarni vzhod orientirati v prvi vrsti napram srednje in riasti zapaduo evropskim državam.
Juq&dwcut$lu^cu/stciisUL leg-, odnašali
Iz predavanja bivšega predsednika avstrijske vlade prof. dri Streeruivitza v Jugoslovansko - avstrijski trgovinski
zbornici na Dunaju
Da poveča :zaniimanje za Jugoslavijo; je priredila Jugcstavansko-avslrijska trgovinska zbornica na Dunaju predavanj« bivšega avstrijskega predsednika vlade in znanega gospodarskega • strokovnjaka univ. prof. dr. S'treeruwitza, ki je dne 15. t. m. predaval v veliki svečam dvorani Industrijskega doma na Dunaju o »Avstriji iu Jugoslaviji v okviru evropskega gospodarstva«.
Predavanja se je udeležila najodličnejša dunajska publika, in številni zastepniki jugoslovanske dunajske kolonije s poslanikom Nastasijevičem na čelu. Predavanje dr. Streeruw;itza, ki ga objavljamo v izvlečku, je posebno važno zaradi tega, ker podaja v jasnih besedah program in nabiranje avstrijskih gospodarskih krogov. V smeri glavnih misli tega predavanja se bo po vsej verjetnost razvijala tudi avstrijska gospodarska politika.
V uvodu svojega predavanja je omenil dr. Streerumtz, da so narodi Podonavja pozabili, da obstoje poleg 20 letnih na-sprotstev v zadnjih letih tudi stoletja skupne kulture in gospodarskega sodelovanja. Zaradi sedanjih nasprotij pa ni treba, dia bi živeli naredi vsled nezadostnega sodelovanja še leta v pomanjkanju in bedi.
Vsakdo mora razumeti, da nalagajo težki dogodki zadnjega čaisa Avstriji neko re-»ervo. Ge hočemo kljub temu priti do normalnih edmošajev s sosednimi državami, potem zato, ker čutimo 'lastno nadlogo in ker so dogodki dokazali, dia ni avstrijske nadloge, ki je ne bi občutili tudi sosedi Avstrije. Do gospodarskega sporazuma hočemo zato pniti ne sarnio zaradi svojega lastnega položaja, temveč itudi zato, ker se zavedamo skupne odgovornosti za usodo vse srednje Evrope.
Tudi oboževalci novodobnega svetovnega gospodarstva spoznavajo, da ni sedanja kriza le prehoden poijav, temveč da pomeni dolgotrajno nazadovanje v razvoju. Vedno težje bomo krili svoje potrebščine v čezmorskem blagu, ker se more sedaj
blago plačevati samo z blagom; ne pa več z denarjem, še manj pa z denarjem, ki bi se nam posojeival. Naše blago pa se v svetu ne uvaža več v onih količinah, kakor nekdaj in tudi moremo manj uvažati. To nas siili v evropsko zajednico in samo vprašanje je, če bomo to spoznanje pravo časno .izkoristili
Na jasnem si moramo biti, da morejo naše države sorazmerno 'le malo doprine sti k ozdravitvi krize. Ustvarjanje velikih avtarkičnih področij (v Rusdjii, britanskem imperiju in U. S. A.) na eni strani ter uničenje valutnega sistema v večini držav na drug; strani, vse to ustvarja stanje, ka teremu nismo dorasli. Malo pa je tudi upanja, da hi se velesile sporazumele in s tem omogočale "pameten režim1 tudi v srednji Evropi. Tudi ni dosti upanja, da bi se mo glo sredinje-evirepisiko vprašanje rešiti v okviru Društva narodov, ki samo preživlja zelo težkoi krizo, t . ■, .
Prejšnji teden je zasedala na Dunaju panevropska unija, ki je ne bom ostro kritiziral, ker je treba pospeševati vsako voljo za sporazum. Med drugim' se je na konferenci predlagalo, da ee zgradi monumen talna cesta od vzhoda na zapad za transport žita, da bi se na 'ta način premagala konkurenca čezmorskega žita. Je to nalivna ideja in utopija, ker nima smisla lizdaiti milijarden ?neeek m investicijo, ki že obstoji Saj imamo že ladje in železnice za prevoz žita in te predstavljajo narodno premoženje, ki ga ni uničevati.
Glede avstrijsko-jugoslovanskih trgovinskih odnošajeiv bi 'bil pogoj za zboljšanje ustanovitev svobodnega donavskega režima, ki bi favoriziral medsebojno zamenjavo blaga. Dočimi ©e v drugih državah grade inovii kanali, se je v Podonavju raztrgalo na kose naravno podonavsko omrežje.
Kljub nazadovanju avstrijskega izvoza v Jugoslavijo, je bila avstrijska trgovinska bilanca z Jugoslavijo do 1. 1930 skoraj iz enačena. Sedaj pa se je stanje z* Avstrijo zelo poslabšalo, ker je padel avstrijski iz
III. Če pa je tako, potem mora vzhod ohranjati pri zapadmih in srednjeevropskih državah ne samo voljo, da pri njem kupujejo, temiveč jtiim tudi omogočiti, da morejo pri njem kupovati. Kupna sila srednjeevropskih držav mora zato ostat i. v:soka, da morejo čez svojo iast.no agrarno produkcijo kupovati tudi tuje agrarne proizvode. Osiromašena dežela ne more za daljšo dobo vzdržeyati trgovinskega prometa, ki bi ga vršila z zamenjavo blaga za denar.
Avstrija, Iki je država v srcu Evrope, ki je odrezana od morja in ki ni na nobeni strani zavarovana, se ne more odreči te pravice, da si zagotovi. široko podlago za svojo prehrano. To zahteva že samoobramba diržave. Pa tudi v avstrijski industriji zaposleno prebivalstvo mora živeti. Zato avstrijska industrija potrebuje sosedni vzhod za plasma svojih izdelkov, ker ni dovol j ■ mečna, da bi en masse konkurirala a »velovno industrijo. Prav tako pa tudi vemo, da se. nobena država ne more odre*d postopni irtdustrijalizaoiji in tako tudi Jugoslavija ne.
Obstoji pa srednja, pot, ki bi bila v tem: Če more Avstrija pa starih potih prodajati svoje finalne izdelke, potem se poveča kupna moč njenega mestnega prebivalstva, ki bo moglo zato več uvažati agrarnih pridelkov, pa čeprav bo domače kmetijstvo zaščiteno, če pa se bo še zahtevalo, da cene pridelkov iz vzhoda ne smejo škodovati cenaim domačih pridelkov, potem bo imel od tega tudi uvoznik z vzhoda dobiček. Ker bo več dobil za svoje pridelke, bo megel kupiti tudi v«5 industrijskih lizdel* kov. Zamenjava blaga bo med obema državama živahnejša.
Zavedam se, da nisem povedal nič novega in tudi nočem povedati nič novega, ker glavno je to, da je to, kar se pove, resnično. Želim, da bi se moje besed« sprejele tako, kakor so bile mišljene, nam-neč nepciliitiično iinl iskreno.
Poteg odgo vornosti, ki jo imamo, imamo tudi to dolžnost, da delamo na to, da S® enkrat neha sedanja doba borbe in nezaupanja in da preprečimo, da bi se spremenila vsled teh borb hiša, v kateri stanujemo, v razvalino.	.
ANGLEŠKA KONCESIJA V TREPČI
Poročali smo že, da je imela družba Mineš Limited Co iz; Jugoslavije v Londonu svoj letošnji občni zbor. Poročila/ so bila zelo ugodna in se Jih objavili vsi angleški in Jugoslovanski dnevniki. Tako piše »Near East and India« o velikem napredku koncesije v Trepči, Cisti dobiček leta z dne 30. septembra Je znašal 221.333 funtov, dočim Je billeta 1931/32 samo 114.348 funtov in .predlanskim samo 109.825..Produkcija je v preteklem letu dosegla 535.896 tpn (lani samo 397.963 ton). Družba je skoraj,ves pridelek kovin izvozila. Svinca so prir dobili 58.852 ton, kositra 83.297 ton. Lani je bil pridelek 48.566 in 62.192 ton, Ta napredek je dokaz, da bo družba lahko delovala še nadalje s primernim dobičkom in je Trepča angleške pohvalne izjave popolnoma zaslužila. Kakor čujemo, bo ista dnižba prevzela še nekatere jugoslovanske rudnike.
(f&zdovi Ut. fru/M dajatve
Iz referata inž. Otmarja Miklaua
(Nadalje vanje.)	•
Ce pregledamo, katere davke se plačuje od gozda, potem vidimo, da v Dravski banovini obremenjujejo čisti gozdni dohodek ti davki:
1. državna zemljariaa;
2. banovinski splošni -prirez na zemlja-rino;
3. banovinski cestni prirez na zemlja-rino;
4. zdravstveni prirez na zemljarino;
6. občinski prirez na zemljarina;
7. občinski kuluk, oziroma odplačilo za kuluk.
Odi časa do časa pa še doklade za cerkvene občine, vodne zadruge itd.
Poleg tega je gozdni kosmati dohodek (gozdna taksa od panja) še neposredno obremenjen z 2% banovinsko doklado za seČo ter 2% državnim dodatkom za pogozdovanje.
Posredno pa je gozdni dohodek obremenjen z davkom za izredno uporabo državnih, banovinskih in občinskih cest. Nadalje pa v primeru, da predeluje okrogel les na svoji žagi v rezan les, po tolmačenju davčnih uradov v Dravski banovini še e skupnim davkom na poslovni promet v višini 4% prodajne fakturne cene.
Zemljarina je urejena po predpisih zakona o neposrednih davkih iz leta 1928. Zemljarina se deli v dva dela: v osnovni davek in dopolnilni prirez, ki se odmerja od čistega katastralmega dohodka zemljišča. Davčna stopnja za osnovno zemljarino se vsako leto odreja s finančnim zakonom in je znašala leta 1929 12 odstotkov, leta 1930. 12 odstotkov, leta 1931. 10 odstotkov, leta 1932. 8 odstotkov in leta 1933
10	odstotkov čistega katastrskega dohodka. Dopolnilni prirez se odmerja po progresivni lestvici, določeni po zakonu o neposrednih davkih. Ta lestvica se začne z ,2 odstotkoma in se povzpne na 8 odstotkov. 7.a srednje velike gozdove znaša torej pri-
bližno j odstotkov. Na dopolnilni prirez se ne smejo nalagati nobeni samoupravni prireži.
Katastrski dohodek se je v krajih, kjer je že obstojal kataster zemljišč, določil na ta način, da se je stari, v kronah izraženi dohodek spremenil v dinarje v razmerju ena krona je en dinar. Ta znesek se je pomnožil s količnikom, ki so ga določile posebne komisije. Znašal je od 18 do 30 odstotkov. Kot podlaga so pri izra-čunanju služile cene v letih 1925 do 1926, torej v časih, ko je vladala za les in deželne pridelke dobra konjunktura.
Katastrski čisti dohodek znaša v Dravski banovini za 1 ha najboljšega gozdnega zemljišča 364-80 Din in se potem polagoma niža na nič. Tako je n. pr. za Maribor I določen čisti katastrski dohodek v prvem razredu na 295-6 in pada v 2. na 194-8, v 3. na 138-2, v 4. na 90-4, v 5. na 55-6, v 6. na 31-2, v 7. na 17-2 in v 8. na
0	Din. Povprečno znaša v Dravski banovini čisti katastrski dohodek 75 Din za ha. Ce računamo, da znaša povprečni letni prirastek na ha en kubični meter lesa — in v trajnem gospodarstvu se izkorišča samo ta množina prirastka — potem je imela ta množina lesa v času konjunkture vrednost od 200 do 600 Din, d očim ima sedaj komaj 45 do 180 Din. Da dobimo dejanski či^t dohodek od ha, moramo odbiti stroške pogozdovanja, uprave in čuvanja gozda, kar znaša najmanj 25 Din Zu časa konjunkture je tori>j znaša! čisti dogodek od 175 do 575 Din. dotim znaša sedaj l< 20 do 155 Din. Oi t^ga dohodka pa nuni plačati gozdni lastnik davke, ker se večinoma predpisujejo na temelju osnovne zemljarine. Poleg tega se stopnja samoupravnih prirezov za časa krize tako povišuje, da ostaja vsako količkaj sLabejše posestvo brez vsake čiste rente in da celo postaja pasivna.
(Konec prihodnjič)
ZtCfM/ske vesti z Dunaja
Dunaj, 13. deoemibra.
Za predavanje bivšega kancelarjaStreeru-witza, dne 15. t. m. v veliki dvorani Društva industrijalcev vlada v vseh intereso-vanih krogih izredno zanimanje. Povpraševanje po vstopnicah pri jugoslovanski trgovinski zbornici je namreč jako živahno. Odlični predavatelj je pač v Avstriji jako uvaževana osebnost in vsako predavanje o Jugoslaviji je posebno Dunajčanom simpa-■tično! Menda bo to predavanje prenašala tudi ljubljanska radio-postaja.
•
Avstrijska železniška uprava je izdatno znižala vozne tarife za jugoslovanske tranzitne pošiljatve skozi Avstrijo v Švico do Buchsa, St. Gallen-Margarethen in do Lin-dave-Reutin, in sicer za jajca do 5000 kg 18%, za 10.000 kg pa 23%. To je jako izdatno znižanje, ki utegne pospešiti izvoz v Švico.
*
Ker je bilo pri nas jako malo grozdja, a so posamezniki ipak imeli posebno sme-derevščine nekaj vagonov, so zadrževali izvoz do zime, češ, tedaj bo na Dunaju kolosalna kupčija. Ali ko je pričelo prihajati to zapoznelo grozdje na Dunaj, je nastopil tu strašen mraz, tako da po trgih nimajo nikjer stojnic niti odprtih, vse zmrzuje, in zmrzuje ob enem tudi volja kupovalcev, da bi v teh časih kupovali grozdje. Tako j 3 bilo tu te dni krasnega grozdja, ki ga niso mogli prodati za noben denar, niti po 50 grošev ni šlo. Ta špekulacija se torej ni obnesla.
«
V	jeseni so pisarili in govorili, kako da bo letos malo jabolk. Ali doslej se te govorice niso uresničile, kajti jabolk Je strahovito veliko, in to ne samo ameriških, ki 90 tu po vsaki ceni (okrog 60 grošev kilo), marveč tudi domačih in jugoslovanskih. Zadnje dneve dežujejo iz Jugoslavije ponudbe po 4 dinarje ali za zdaj še ni kupčij na tej podlagi. Pravijo pa, da utegne biti po novem letu bolje, ker baje hamburške avkcije ameriškega blaga jako ponehujejo.
Z našimi orehi letos ne bo res nič kupčije, kajti blago, kar ga je došlo, se ni obneslo. Daje premalo jedrc, preveč je še vlažna ta roba in mnogo blaga kar zeleni
c ■
v skladiščih. Tudi te spekulacije se niso obnesle. Po moji misli je najbolje, ako naši izvozniki sploh ne računajo na dunajske trge. Doma dosežejo najbrže boljše cone.
V	»Tiraniji« so Se vedno predstave o Dalmaciji s tamburaši in pevci Slovenskega krožka. Vedno je hiša zasedena. Za naš tujski promet se dela tu ogromna brezplačna reklama.
*
Za nameček pa bo v četrtek 21. L m. ob pol 8. uri zvečer predavanje znanega prijatelja Jugoslavije prof. Karla Koniga pod naslovom: Križem Jugoslavije (Kreuz und Quer durch Jugoslavien) s skioptič-nimi slikami, ki jih je okrog 200. Začne pri Mariboru in konča v Skoplju. Predavatelj je že žel veliko pohvale v nekaterih kinih. Tudi ta reklama je brezplačna. Vse to je znak, kako živo je na Dunaju zanimanje za Jugoslavijo in njene lepote.
A. G-k.
Brsojavi: Ktlipercolonlale Ljvbllana Telefon it 8263
Ant. Krisper Coloniale
Laminih, s Josip Verlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Milni za dišave
UUBL/ANA
DUNAJSKA ČUTA U
Zaloga fipirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne ▼ode
Tota mtntta — CmIM n ratpc Ustanovljeno leta 1840
f Ravnatelj Ciril Dolenec
Dotrpel je... V soboto popoldne so ga spremili njegovi številni prijatelji k zadnjemu. počitku iu se s tugo v srcu spominjali vsega onega velikega trpljenja, ki ga jp pretrpel v zadnjih iletih pokojni Ciril Dolenec. Malo je ljudi, ki so tako zelo občutili pezo življenja, kakor pokojni Ciril. Malo pa je tudi ljudi, ki 90 tako zelo spoznali nehvaležnost, kakor je bilo to usojeno pokojniku. Tem bolj živ bo zato ostal nanj spomin v srcih njegovih prijateljev, ki so poznali pokojnika ne le kot res zvestega piijatelja, velikega ljubitelja slovenske književnosti in moža, ki se je zanimal za vsa sodobna vprašanja, temveč (tudi kot človeka, ki je vedno xad pomagal.
Pokojni Ciril Dolenec je bil sin uglednega ljubljanskega trgovca in meščana ter se posvetil gospodarskemu življenju. Zlasti v bančnih krogih je slovel po svojem strokovnem znanju in zato tudi postal ravnatelj Obrtne banke, ki jo je v težkih časih vodil nad.vse spretno. Ni mu pa bilo usojeno, da bi plodove svojega dela tudi užival. Prišla je nato še težka in dolgotrajna bolezen, kateri je po težkih mukah podlegel, a ji s svojo duhovno silo kljuboval do zadnjega.
Bodi mu ohranjen svetal spomini
25 LETNICA »JUGOSLOVENSKEGA LLOYDA«
»Jugoslovenski Lloyd<, naš najstarejši gospodarski list, praznuje te dni svojo petindvajsetletnico izhajanja: Mesto s posebno številko proslavi svoj jubilej z izdajo velikega dela »Jugoslovanska privreda«, katere avtor bo njen lastnik in urednik Josip Lakatoš. — V tem ogromnem delu (400 strani kvart oblike z nad 200 grafikoni in z okoli 500 statističnimi tabelami) bo popisan razvoj in stanje vsega jugoslovanskega gospodarstva od zedinjenja pa do danes in primera z razvojem drugih gospodarstev.
2e danes opozarjamo na to zelo pomembno publikacijo in upamo, da se bodo tudi naši gospodarski krogi naročili na to veliko gospodarsko delo.
SSm
TRGOVINSKA POGAJANJA JUGOSLAVIJE Z DRUGIMI DRŽAVAMI
V	zadnjem času vodi naša država celo vrsto pogajanj za sklenitev trgovinskih pogodb. Nekatera pogajanja se bližajo že koncu, druga pa so komaj v začetnem stadiju. Tako so pogajanja z Nemčijo in Avstrijo že končana, z Madjarsko, Albanijo in Italijo se še vrše, dočim se bodo pogajanja s Turško in Grško šele pričela. Prav tako se v kratkem prično tudi pogajanja z Bolgarsko. Podrobnih vesti o uspehu teh pogajanj še ni, le za pogajanja z Albanijo se sporoča, da bodo v kratkem uspešno zaključena.
fomidk.ptmtiminl]
Tvrdka V. E. Hass&a, Tripoli (Africa) cas. post. 543 se zanima za izvoz rezanega jelkinega lesa iz Dravske banovine. — Ponudbe jo poslati direktno prej imenovani tvrdki. — (Korespondenca v francoskem jeziku.)
Tvrdka Henri Saada, Tunis, 58, Avenue de Londres, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki suhih gob. Ponudbe (v francoskem jeziku) je direktno nasloviti na prej imenovano tvrdko.
NARAŠČAJOČE CENE V NEMČIJI
Državni gospodarski minister Schmitt je izdal 1. decembra ostro svarilo nemškim tvrdkam, posebno v kovinski industriji, proti dviganju cen, ki se je zadnje tedne trajno vršilo. Opozarja jih na svoja svarila v avgustu in septembru, naslovljena na vodilne kupčijske organizacije, naj ne ogražajo z dviganjem cen namere narod, soc. vlade, da ustvari delo z« nezaposlene in da oživi kupčijo. Grozi z ostrimi ukrepi proti onim tvrdkam, ki s 9vojim delom nasprotujejo vladi.
1 Minister pravi, da ne želi splošnega znižanja cen, temveč da se cene držijo na prejšnji višini. Odločno pa je proti splošnemu dviganju cen, ker bi to sčasoma izzvalo zahtevo po višjih mezdah, čemur se je treba v sedanjih razmerah izogniti. Dviganje cen povzroči padec kupne moči kon-sumentov. Kriza pa se da rešiti samo z dviganjem kupne moči,
Kraljev rojstni dan je proslavila vaaj Jugoslavija, pa tudi vse jugoslovanske kolonije v tujini, z izredno prisrčnimi slovesnostmi. Povsod, kjer žive Jugoslovani, je bil letošnji 17. december dan spločne manifestacije vsega jugoslovanskega naroda za svojega kralja. Posebno svečana in pomembna je bila proslava v Zagrebu, kjer biva sedaj kraljevska dvojka. Znova je dokazal Zagreb, da je jugoslovanska prestolnica, mesto StroMmajerja in Račkega.
»Demokratičeski zgovorc pok. Ljapževa pravi v svojem komentarju, o obisku bolg. kraljeve dvojice v Beogradu med drugim naslednje: »Nihče v Bolgariji in ne v Jugoslaviji naj ne zahteva, da bi se žer pri prvem koraku doseglo nekaj definitivnega. Postopno, zato pa tem bolj zanesljivo bo prišlo do zbližanja med našimi in jugoslovanskimi interesi. Ko bodo urejena gospodarska vprašanja, se bodo uredila tndi bolj pereča...<
Komandant kr. garde general živkorM je povabil 200 bolgarskih oficirjev v gost« jugoslovanske vojske. Tudi več kulturnih društev obišče Sofijo, oz: Beograd.
Bolgarski »Junak« je bil sprejet v slovansko sokolsko zvezo.
Ministrski svet je sklenil razdeliti med brezposelne 600.000 Din podpore, vsaka banovina dobi 60.000 Din.
Za dovoljenje, da smeta ustanoviti novo Jugoslovansko (kmetsko stranko, sta zaprosila prof. Moštrovič, bivši radičevski poslanec in Rude Bačinič.
Regulacija Savinje se bo izvedla v desetih letih in je prvi obrok za regulacijska dela že vnešen v državni proračun. Regulacijska dela se prično še to pomlad.
Ko so hoteli v Zagreba legitimirati pri običajni raciji policijski agenti neko sumljivo trojico, je eden od njih začel streljati in enega agenta ubil, drugega pa ranil. S pomočjo občinstva so bili vsi trije aretirani.
Ob priliki Beneševega bivanja v Parizu se je ugotovilo, da Francija prav tako odločno odklanja revizijo mirovnih pogodb ln kršitev načela enakopravnosti V DtUStVU
narodov, ko države Male antante.
Csl. minister za socialno skrbstvo je zahteval od vlade takoj Sen kredit 50 milijonov Kč, od katerega bi porabil 10 milijonov za prehrano otrok brezposelnih, 40 milijonov pa za sanacijo strokovnih organizacij, ki ne zmorejo več brezposelnih podpor.
Novo špansko vlado je sestavil vodja centruma Lerroux. Zunanje ministrstvo je prevzel Pitro Romero, rojno Barrioe, mor nariško Rocha, notranje Avello in finančno Lara.
Anarhistična revolucija v Španiji se je
ponesrečila in je v vsej Španiji zatrta.
Dollfusa in Starhemberg sta se sestala v prisotnosti podkancelarja dr. . Feya. Starhemberg je stavil celo vrsto predlogov, ki pa jih je Dollfuss odbil, ker iz zunanje-političnih razlogov ue more biti za fašizacijo Avstrije.
Avstrijski preki sod, ki je ie začel funkcionirati, je obsodil na smrt na vešalih morilca Breitwieserja, a ga je predsednik republike na prošnjo zagovornika pomilostil na dosmrtno ječo.
Nemškega generala K und ta, ki je vodil bolivijsko ofenzivo proti Paragvajcem in ki se je končala s popolnim polomom, so Bolivijci na mestu odpustili.
Isenačenje časopisov v Nemčiji je imelo le ta uspeh, kakor je izjavil predsednik zbornice za tisk Amonn, da so vsi nemški listi sedaj enako dolgočasni.
Z vstopom fiohma, šefa napadalnih oddelkov Hitlerjeve stranke, v vlado, Je bilo deklarirano, da je nem&ka vojska bila pomnožena za tri milijone vojakov, toliko namreč štejejo ti in njim sorodni oddelki, dočim MacDonald, Chautemps In drugi debatirajo, če se naj Nemčiji dovoli 100.000 novih vojakov. Tako pije nemški emigrantski list, ki pač Nemčijo dobro pozna.
MacDonald pripravlja nov razorožit veni načrt. Podrobnosti njegovega načrta že niao znane.
Vse stavke, pa tudi vsako izprtje delavcev je prepovedala turška vlada.
Rimski Ust »Imperlo« je pri Sel v kon-kurz. Aktiva znaSaJo 57.000 lir, pasiva pa 2 milijona lir.
Zadaje »Službene novinec objavljajo prečiščeno besedile. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev.
denacsh/a
ORGANIZACIJA SAMOUPRAVNIH HRANILNIC
Pretekli teden je bila v Zagrebu konferenca samoupravnih hranilnic iz vse države.' Iz Slovenije so se udeležili konferenca senator Ivan Hrihar, gerant ljubljanske Mestne hranilnice, dr. Boži*, ravnatelj hranilnice Dravske banovine, Hiter, ravnatelj ljuhljanske Mestne hranilnice in tajnik Mestne hranilnice, v Brežicah, M. Leber. Na. konferenci ae je razpravljalo o novih vladnih uredbah, zlasti o uredbi
0 zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov ter o uredbi o maksimiranju obresti i. L d. 0 vseh teh vprašanjih je bila sprejeta cela vrsta sklepov. Nato se je razpravljalo o pripravah za kongres samoupravnih hranilnic, ki bo maja 1934. v Beogradu in katerega se udeleže tudi delegati iz Češkoslovaške in Poljske. Za kongres je pripravljenih že več aktualnih referatov. Končno je bil na konferenci dosežen sporazum, da vstopi v Savez štedionica kraljevine Jugoslavije tudi Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. Savez bo vsled tega dopolnil svoja pravila na izredni glavni skupščini, ki bo dne 20. t. m. v prostorih Gradske štedionice v Zagrebu. S tem bo Izvedena organizacija samoupravnih hranilnic, ki so dovolile pod najugodnejšimi pogoji že desetino milijard kreditov in to zlasti revnim slojem. Pomen teh samemp ravnih hranilnih se vidi tudi iz tega, da imajo vse skupaj okoli 230.000 vlagateljev. _
PRED DEVALVACIJO LIRE?
Italijanski proračunski deficit je znašali od L julija 1932 do 30. junija 1933 skoraj Štiri milijarde Ur. V zvezi s tem se je začelo v Parizu govoriti o možnosti devalvacije lire. Posledica teh govoric je bila, da je italijanska Ura nazadovala, a se. kmalu nato popravila. Nekateri listi poročajo, da namieraiva italijanska vlada muzati že itak nizke uradniške plače, da v.nifa preogromni deficit v državnem gospodarstvu.
amkrika bi mogla število bankovcev podvojiti
Zastopniki Federal Resecve Roardsa so konaiatirali, da inmjo federalne banke toliko zlata, da bi moglo povečati obtok bankovcev za 50 odstotkov. Tudi na podlagi stare zlate cene v višini 20-37 dolarjev bi mogle federalna rezervne banke izdati za tri milijarde novih bankovcev in bi imele za te bankovce še vedno 50 odstotno kritje. Če bo, nastala kreditna potreba, bodo banke tudi izdale te bankovce.
AMERIKA TROSI SVOJ PRIHRANJENI KAPITAL
Hranilne vloge v ameriških bankah so znašale koncem prvega polletja 21-4 milijard dolarjev in so se v primeri z istim časom lani zmanjšale za 11 odstotkov. V primeri s koncem prvega polletju v 1. .1930 pa so nazadovale za nad 7 milijard.
J,,	‘	.	v..',	*
idnjcm. iakaait Avstrijske narodne
banke »e jo obtok bankovcev znižal za 25 na 889 milijonov šilingov, zlata zaloga je ostala neizpremenjena (188-7 miUjonov), devize, ki ne spadajo v podlago, so se povečale za £r3 na 13, menična posojila za 2 na 220,- druge aktive pa so se zmanjšale za 2-4 da 185-&, milijonov šilingov. Zakonsko kritje brez zveznega dolga se je dvignilo od 19-V na 19 5. odstotka, z vračunanjem
1 veznega dolga pa 04 25-7 na 28-1 odstotka.Po tem izkazu, j* banka zamenjala žef«** devize, ki so spadale v podlago, v zlato. ’	■. f .
Francoski finančni minister namerava razpisati novo notranje posojilo v višini 10 milijard frankov.
Angleška vlada je predlagala vsem vladam, da se moratorij po vzhodnih reparacijah podaljša od 15- decembra do 15. junija 1934.
Madjarske banke za leto 1933. ne bodo fcplatfevale nobene dividende, kakor po-fočajo madjarski Jjsti.
Hranilne vloge^ab v pruskih hranilnicah iarasle v oktobr*. za 25*3 milijonov mark.
V Avstriji je bilo leta 1929 ustanovljenih 13 delhtokik.dcužb z osnovnim kapitalom 17-81 rniiHom* šilingov, L 1932 fsem družb z 601 In letos 2 družbi s kapitalom 1»5 milijopsv šilingov. ;
Avstrijske pošte so 'določile tečaj šilinga za tuje valite takole: 1 Kč * 27 grošev, j, funt = 31 šilingov in 1 dolar '*? 5-4 lilinga.
Wadi„. B------------- w
vesti o stabilizaciji dolarja.
Važnejše- določbe i finančnega	z
Finančni minister je predložil, skupščini poleg proračuna finančni »atom, iz katerega posnemamo nekatera najvažnejša dotočila.
Pooblastilo za finančnega ministra
Finančni minister se pooblašča, da Izda za' 500 milijonov blagajniških zapisov; ki se bodo obrestovali po 7%. V to vsoto se ne vštejejo boni, izdani Narodni bunki, ko tudi ne podloga za bivše predjeme državi na podlagi pogodbe med državo in Narodno banko.
Na breme proračunskih rezervnih kreditov more finančni minister iz obratnega kapitala glavne državne blagajne plačati drž. dotacijo samoupravam za kritje izdatkov, ki jih ima vsled prenosa drž. funkcij na samouprave in sicer v višini določil proračuna.
■Primorski, Zetski in Vnbaski banovini more finančni minister izplačati zneske, ki so po njih potrjenih proračunih za leto 1934./35. določeni za kritje proračunskih primanjkljajev.
Iz doseženih prihrankov, oz. večjth dohodkov se sme izdati: na zahtevo notranjega ministra občini v Skopi ju za doviršitev poslopja za policijo 1,500.000 Din;
na zahtevo trg. ministra za zgraditev klavnice v solunski svobodni coni '700.000 dinarjev;
na zahtevo pravosod. ministra 5,000 000 dinarjev na račun osebnih in materialnih izdatkov pri izvajanju zakona o sodnem postopanju v civilnem procesu;
na zahtevo prometnega ministra 3,000 000 dinarjev za pripravljalno delo za most čez Donavo na progi Beograd—Bukarešta in
3.000.000 Din za nadaljevalna dela na tunelu Saranovo.
Razliko med borznim tečajem in vrednostjo kupljenih deviz od 29. VIII. 1932 dalje more fin. minister izdati v breme obratnega kapitala drž. blagajne.
Nadalje se pooblašča finančni minister:
1. da more dovoliti upravi monopolov za materialne izdatke, če ne bi bil proračun dosežen, večje izdatke po dejanski potrebi;
2. da more dovoliti upravi‘monbpofov tudi posebne izdatke za petrolej, Če bi ga nabavljala in prodajala v svoji režiji;
3. da začasno določa vrednost državnim in od države garantiranim obveznicam, če se morajo te sprejemati v jamstvo po borznem kurzu, vendar pa njih vrednost ne sme biti večja od njih nominalne vrednosti in ostaja v veljavi za ves čaa trajanja jamstva.
4. da vse obveznice drž. posojil, ki pripadajo drž. blagajni od propadlih kavcij ali p* iz drugega razloga, uporabi za amortizacijo dotičnega posojila.
5. da more zamenjati kupone 2H% obvoznic-vojne škode za nove, o čemer predpiše podrobna določila 9 posebnim pravilnikom. Zamenjava je obvezna. Stroški za tiskanje novih obveznic gredo na breme rezervnih kreditov.
6. Če ne bi skupščina odobrila predložene spremembe carinske tarife, potem se ne-more zahtevati nazaj razlika med predlagano in staro carino.
7. More oprostiti od plačila taks in poslovnega prometa nabavo soli, ki jo naroči monopolska uprava na Poljskem, če bodo monopol«ki upravi priznan* od Poljske enake-ugodnosti.
Določila o drž. posestvih
Finančni minister se pooblašča: da more prodati na javni dražbi drž. posesbva, ki ne dajejo čistega dohodka, a se ne morejo uporabiti za drž. potrebe ali ki ne dajejo njih prometni vrednosti primernega dohodka ter posestva, ki se že več .let,neprestano izkoriščajo brezplačno °d drugih oseb.
če je prometna vrednost teh posestev manjša od 100.000, odtoči končno o pro-
1 riln ™ miniBter* fe anaša vrednost do
1.000.000, potem ministrski svet, če pa presega 1,000.000 potem ministrski svet v soglasju • finančnim odborom parlamenta.
Posestva, vredna nad 100.000, se prodajajo na javni dražbi, izpod te vsote še morejo prodajati samoupravnim telesom in dobrodelnim ustanovam tudi direktno. Za takšno prodajo pa je potreben sklep ministrskega sveta.
Kupnina mora biti plačana v 5 letih in po plačani kupnini preide šele posestvo
v rolke ‘kupca. Podrobna določila se določijo s pravilnikom.
V primeru potrebe se mor* drž. posestvo tudi zamenjati 9 posestvom enake ali večje vrednosti.
Finančni madiater mora potrditi zakupe manjših drž. posestev in to za največ tri leta, če enoletna zakupnina ne presega 100.009 D hi.
V soglasju z ministrskim svetom more odstopiti Vji. minister posamezna drž. zemljišča za zgraditev sokolskih domov.
Vsi drž. uradi in ustanove morajo dati na razpolago fin. ministrstvu posestva ali njih dele, ki jim niso potrebna.
Določila zaradi drž. monopolov
Samostojni upravi državnih monopolov se dovoli 15,0001000 Dip Iz njene obratne glavnice v investicijske namene: za: nakup zemljišč in .poslopij, za zgradbo skladišč in za nabavo strojev. Ta znesek se vrne s posojilom ali pa z amortizacijo investicij.
Določba o davkih, taksah, trošarini in carinah
Kotarske pomožne blagajne se oproščajo vseh davkov in drugih drž. trošarin za svoje posle.
Neposredni davki se od drž. posestev ne pobirajo.
§ 16. Zemljarina za 1. 1984 znaša 10% čistega katastralndga dohodka.
§ 17. Na ime izrednega prispevka za to proračunsko leto plačajo vri obrezanci uslužben&kega davka 1% od onih brutto dohodkov, ki podleže temu davku. Od tega davka se izvzemajo: hišna služinčad, nekvalificirani delavci in dninarji, orožniki, graničarji, podoficirji in upokojenci, ki 90 bili upokojeni prod 3L VIL, im
Železniški material, ki se nabavlja na, Poljskem na račun monopolske uptave po kompenzacijskem dogovoru se oprošča Carine in taka.
Ministrstvo za javna dela
Minister za. javna dela se pooblašča:
da more star material, od porušenih mostov in stav h. uporabiti za zgraditev barak in skladišč, vrednost tega materiala pa mora ugotoviti posebna kolavdacijaka komisija. Če se ta material ne bi mogel izkoristiti, mar© minister odstopita ta maite-rial revnim občinam za popravilo obstoječih ali zgraditev novih mostov.
Prav tako mor© odstopiti občinam in banovinam za zgraditev mostov one železne konstrukcijo, dobavljene po nemških reparacijah, ki so bile dodeljene samoupravam, a jih te niso izkoristile do določenega roka.
Za izvršitev obrambnih nasipov in regulacijo- rek ter potov more odrediti gradbeni minister v primeru skrajne sile kuluk. V tem primeru veljajo §§ 38 do 47 zakona o samoupravnih potili, vendar pa se sme uporabiti delovna sila, oz. plačanje kuluka, le največ za tri edinice.
Dovoljuje se ekspropriacija zasebne lastnine, oz. obremenitev s servituto za napeljavo vodovodov, električnih vodov v korist podjetij splošne koristi. Odškodnina lastniku se določi na način, ki je predpisan za druge razlastitve.
Kmetijsko ministrstvo
Zakupnikom drž. posestva Vrana se dovoljuje, da plačajo zakupnino z delom s čiščenjem kanalov in drugih melioracij 'na posestvu.
Na predlog kmetijskega ministra more lin. minister izplačati 5,000.000- Din kot akontacij© na ime neplačanih zaostankov vodnih zadrug za 1. 1933, za zemljo, ki j« prišla pod agrarno reformo.
Vsi posli po zakonu o občinskih icošnjatr, ki.spadajo v pristojnost kmetijskega ministrstva, se pr*nd3*§o v pristojnost banskih uprav.	: *
CIKORIJA
laš pravi domači fetdclck
OUZD v novembru 1933
Povprečnina članov:	moških 48£12
(-r-079), lanskih 29.685 (+1.468), skupaj 77.877 (+489); bolnikov: moških 1.109 (+285), ženskih 653 (+97), skupaj 1.827 (+382); povprečna dnevna zavarovana mezda Dih: moških. 26'— (—1-05), ženskih 18-86 (+012), skupaj 23-07 (-072); *aio-kupna dnevna zavarovana mezda Din: moških 1,253.508-40 (-76.896-80), Jenskih 542L867-20 (+32.573-20), skupaj 1,796.375-60 (—44.825-60). Številke v oklepajih pomenijo prirast >+« oziroma padec >—« od lanskega leta, t. j. od novembra 1932.
Zaposlitev delavstva je biila v novembru 1933 neznatno povoljnejša neg* lansko leto. Prirast članstva OUZD-a j© znašal 489 napram 807 v oktobru. Trenotno narašča še vedno samo število ženskih delavcev. Moških delavcev je še vedno manj kot lansko leto. Vzrok temu je — kakor 3mo že ponovno poročali — nazadovanje stavbne industrije, katera zaposluje pretežno moške ddlavce in napredovanje tekstilne ihdustrije, katera zaposluje pretežno Ženske. Radi pregloda navajamo letne razlike zavarovanih delavcev za zadnjih 6 mesecev.
	Letna razlika		
mesec	moških	ženskih	skupaj
junij >	-4.211	+ 134	-4.077
julij *	-3.351	+ 763	-2.588
avgust	—2.600	+ 1.001	—1.609
september	—1.492	+ 1.280	- 212
oktober	- 544	+1.351	+ 807
november	- 979	+ 1.468	+ 489
Iz teh statističnih podatkov je razvidno, da o poslabševali ju zaposlenosti ne moremo več govoriti. Ne velja pa ta trditev za delavske plače, kakor |e razvidno iz letnih razHlik povprečno dnevne zavarovane mezde, ki odgovarja približno faktičnemu zaslužku povprečnega delavca za zadnjih 8 mesecev.
.Letna razlika
mesec
junij,
julij
avgust
september
oktober
november
moških
-1-75
-1-32
-1-13
—1-06
—1-05
-1-05
ženskih -0-76 +0-02 +0-16 + 622 +629 +612
skupaj -1-58 Din -103 „ -0-85 „ -0-74 „ —668 ,, -0-72 „
Celotna dnevna zavarovana mezda vseb članov 0UŽD-a, katera odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku vseb zavarovanih delavcev je radi manjših plač Še vedno nekoliko nižja (ca 2-5*/«) nego lansko leto. Vendar se tudi ta razlika polagoma zboljšuje, kakor je razvidno iz sledeče tabele.
Letna razlika
mesec
junij
julij
avgust ; september oktober -
november
Din
-225.512-40
-143.557-20
—103.85640
— 64.034-40
— 34.310-80
— 44.823-60
»SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave DrtrvSke banovine z dn« 16. decembra objavlja med drugi*: Zakon
-rrr
(Dalje prihodnji«) * m*a«jinu me« Jugoslavijo in Francijo
jHtferiaShem postopanju z jugoriovam ako pNMBA — Zakon « »poromam • ure.
<*tv
»2° drža
■Kas malt »Mrii*. klobuke itd. 8krbM ia •▼•delil* iraiM, orrataike la maaiete. Pere, laii, moaga ia lika domala perilo
tovarna JOS. REICH
PolJaaeU aaiip 4—4.
Velela* It »71,
1 trgovinskega prometa med Jugosla-ih Italijo. — Pravila o organizaciji rž^vne -razredne loterijo kr. Jugoslavije* — 'izmenjavo ratifikacijskih instrumentov o trgovinskem sporazumu (preferenci na žito) med Jugoslavijo in Ftanefjo. — Razne mednarodne ratifikacije in konvencij*. — Razne razgteee sodišč in uradov ter rasne druge objave.
Xj«l»ljjnaha liana
Lesno tržišče
Povpraševanja;
Več vagonov ne obrobljenih bukov ib plohov,
1., 11., lii., uuuate, suh m.
Več vagonov ueobrobljenih (javorjevih plohov (beli javor;, 1., brez gre on napan, z raivnaou vibBiiviau. jUoizma 2 2U—2 70 in, 14 oni Širine naprej, 27—70 nun debeline.
1 vagon anirekovin letvuc, 24/30 rin 24/48 nun, 4 m douine, nemaj se toaerira 2 60 do 350 ni. — Zdravo, ineraantilno blago, suho. — Ceno stavki Iranko vagon dostojna.
1 vagon »mreKovan, jelovih desk, 111., /Urina 10 om naprej, debelina 18 nun, dolima 4 m. Ceno (je auavaui ea anJ Iranko vagon Postojna.
1 vagon bukovih neoorobljenili planov, I.,
11., lil., nnotnte, suliiii, 2 m dolžine naprej, debelina oO—100 nun, isi ruma 10/17 cm naprej. — Ceno atavlti za m-1 Iranuio vagon PioaiOjna.
1 vagon .bukovih neobronijenih, nepaijenih plohov, 1., 11., suha roba, dolžina 2 m naprej, 30, 40 lin 50 nwu debeline. Ceno »taviU za in" Iranko vagon Postojna.
Podmere in deske, III., debeline 12, 18 in 24 dim. Ceno je siaviti za m1 Iranko vagon Postojna.
bukovi plohi, I., H., III., unonte, oeobroib-ljeno blago, debelina 58 nun. Ceno je ataivuti za m3 Iranko vagon Postojna.
40—60 m* lipovih neobrobdjeaih plohov, I., II. od 2 m dolžine in 20 cm iirine naprej, v debelini 60—120 nun.
Javorovi neobrobijeni plohu v običajnih merah. V poštev pride samo beli javor.
Morala in potmorali smreka lin jelka, 78/78 mim, 88/78 mm, dolžina' 4, 5, 6 m.
100 m* ikratic smreka-jelka, debelina 13 nun; 50 m3 kratic smreka-jelka, debelina 18 nun.
1 vagon orehovih neobrobljenlh .parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 mm.
100 m* jelovih i/smrekovtih) desk, podmena, 24 mm debeline, 4 im dolžine od 8 do 17 cun Širine, kvaliteta I., II., III., morete.
Deske smreka-jelka, III., 18 mm, deske smreka-jelka, III., 88 mm, podmera 28 mm.
'Bukovi plohi, neohrobljeoi, sunovi, inonte, 27 mm.
Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 83, 35 mm.
Bukovi plohi, parjeni. 27—100 mm.
Bukovi hlodi, I.
60 m3 mecbrotbljene, surove, suhe bukovine
1., II., III., 27 mm od 2 m dolžine naprej; 20 m3 L, II., 40 lin 50 mm debeline, od 2 m naprej; večje količine jelovega lesa III. vrste, dimen zija 18 in 24 mm.
Madrieri: 150 m".
iFoderine,' 100 m3, I., II., 4 m dolžine.
Smreka (komisijska), 40 im3, I., II.
Smreka-jelka, III., 4 m dolžine, 18—48 mm debeline; podmere, III., 4 m dolžine,, 28 mm debeiltie; kratice, 1*60—3-50 m dolžine, 18, l8, 24 mm debeline; morali, 4 m dolžine. 3-50x7.
8X8, 4X4 cm.	r	„	■	.v	,
3 vagoni oreihoiviih plohov, I., II., suluh, od 27 do 100 mm i(120 mm) debeline.
Orehovi surovi, neobrobijeni iplohi, osušeno blago, 40—100, od 18 cm širine naprej.
Več vagonov desk, III., smreka-jelka, 12, 18, 24, 28, 48 man; kratice in podmera.
Ponudbe:
Več vagonov I. orehovega lesa.
I	vagon I. jesenovih in lipovih hlodov.
1 vagon I. javioujft od 2 m dolžine naprej.
Qd/Ua,ptaM,&
Mednarodni borzni indeks
Tudi v preteklem tednu ni bile razpoloženje na vseh borzah enotno. V New Yorku je zavladala zopet čvrsta tendenca, dočim je na evropskih borzah bilo večinoma mrtvilo, kakor se vidi iz teh številk: Koncem 1927	.18.11.	25.11.	2.12.	9.12.
= 100%	1933	.
London	70*6	70*1	69-6	70-6
Pariz	59-5	613	61*2	30-9
Berlin	267	28'0	28-7	273
Praga	54'5	54*3	52*9	529
Dunaj	27-5	28 2	27-1	264
Cuiih	42-8	43*6	43.2	434
Bruselj	265	27-6	286	287
Amsterdam	30*7	32‘5	327	32*2
Stockholm	10‘3	10*7	10‘5	10-3
New York	59-4	59'4	58*9	69-8
Na podlagi tečajev desetih svetovnih borz izračunani 'borzni indeks je ostal v preteklem tednu neizpremenjen. V primeri s tečaji v 1. 1927 znala 41*8%.
Direkcija državnega rudnika Kukanj
sprejema do 21. decembra ponudbe o dobavi 4000 m jeklenih vrvi, raznega električnega materijala, 10 zavitkov podkovnik žebljev, 100 kg brodarskih verig, 80 kub. metrov borovega in hrastovega lesa in 3 lanenih motvozov; do 28. decembra o dobavi 2000 m jeklenih vrvi..
Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. decembra ponudbe o dobavi 300 pol modrega »Bristol« kartona, 4000 pol knjižnega papirja, 10.000 pol konceptnega papirja, 5000 pellour papirja, 6000 konopnega papirja.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnie v Ljubljani sprejema do 22. decembra ponudbe o dobavi telefonskega materijala in 60 signalnih stekel.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. decembra ponudbe o dobavi 200 ton drv.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. decembra ponudbe o dobavi 200 metel, 50 pi jute platna, 300 kg kristalne sode; 300 krtač, 2000 kg modre galice, 240 lesenih spojk za izolirane tračnice, 800 žicovodnih koles 200 konzol, 12 kompletnih kavelj-nastih zapor, 200 fibrastih vložkov, 2000 kg cinkovih trakov, 500 kg cinkove pločevine, 400 žaginih listov, 30ČO vijakov, 24 medeninastih palic, 1000 kg jeklene pocinkane žice.	..	..
Direkcija državnega rudnika Kak&nj sprejema do 21. decembra ponudbe o dobavi 100 kg miniiium barvo, 5 kg aluminijeve bronze, 50 kg laka, 1 trofaznega elektromotorja, 6000 kosov opeke in 4000 m jeklenih vrvi.
(Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice T0I v Ljubljani.)
?iindn/A tUUU/UUš
Italijo' se 'je
Prevozne olajšave za avstrijski izvozni
les znašajo sedaj na italijanskih železnicah 20 odstotkov.
Kumunski izvoz živine v zelo povečal. V efc ko polovica vsega i*tt-munškega izvoza živine je šlo v prvih
9	mesecih tega leta v Italijo.
Minimalna cena za mleko je določena na Gornjem Avstrijskem na 27, v vseli drugih avstrijskih deželah pa na 30 grošev.
Na berlinski lesni konferenci, katere so se poleg' južnovzhodnih evropskih držav udeležili tudi zastopniki nordijskih držav in Rusije, je prišlo do načelnega sporazuma glede določitve izvoznih kontingentov za leto 1934. Številčno pa se bodo ti kontingenti določili šele na prihodnjem .sestanku. Nadalje je dogovorjeno, dia se sestanejo ti zastopniki vnovič ob priliki zasedanja lesnega odbora londonske konference v Ženevi.
Nemški izvoz v Brazilijo se je v letošnjem prvem polletju povečal za 66%.
Najmodernejšo trgovsko mornarice ima danes Norveška. 28% ladij še ni starih pet let, 42 odstotkov ladij je motornih. Tonažu norveške trgovske mornarice znaša 4*07 milijonov ton in je četrta na svetu. Pred njo so angleška, ameriška in japonska mornarica
Solitra je bilo izvožeuo iz Chile 300.000 ton, dočim je znašala svetovna potrošnja
800.000	toni Zaloge solitra so se zmanjšale od 850.000 na 350.000 ton.
Japonska industrija umetne svile bo koncem leta 1934 proizvajala na dan 160 ton umetne svile in postane s tem največji producent umetne svile na svetu.
Japonska tekstilna industrija plačuje delavcem za 10' urno delo na dan 2-2 do 2-3 jene, delavkam pa po 1*1 do 1*2 jene (okoli 15 Din). '
Madjarski transferni moratorij, ki poteče dne 23 t. m., bo podaljšan za eno leto.
špansko gospodarstvo v 3. četrtletju
V	poletnih časih v Španiji normalni zastoj v gospodarstvu se je le los v sl e d velikega poslabšanja gospodarskega stanja nad vse poostril, o čemer jasno priča spomenica vodilnih španskih trgovskih organizacij. Predvsem je zelo padel izvoz, kar je le deloma posledica zmanjšane kupne moči tujih trgov. Toda še bolj se je poslabšal položaj na notranjem trgu, kar je posledica slabe notranje politike. Posebno na socialnem polju izdani zakoni in naredbe se niti uajmanje ne ozirajo na to, če more gospodarstvo tudi prenesti vsa nova bremena, ki jih nalagajo ti zakoni in naredbe. Posebno težko zadevajo gospodarstvo odredbe, ki jih izdajajo mešane delovne komisije, tako imenovane Jura de mixtos, ki imajo tako velika pooblastila, da se ponašajo že kot majhni lokalni parlamenti.
Velike zmešnjave je tudi povzročila agrarna reforma, ker so njena določila tako nejasna, da so ustvarila pravi juri-dični kao3. Nezadovoljstvo z agrarno reformo je zato splošno in ne samo na strani veleposestnikov. Kmetijstvo se čisto očitno proletarizira.
Število brezposelnih je po uradnih podatkih narastlo že na 350.000. Negotove politične razmere so nadalje povzročile, da nima kapital nobene volje za investicije in da povsod primanjkuje denarja. Odjem industrijskih izdelkov se stalno manjša, posebno tekstilnih izdelkov. Gradbena delavnost je popolnoma prenehala, kar ima seveda usoden vpliv na vse gospodarske panoge, ki so odvisne od gradbene delavnosti.
RAZNO
Nemške državne železuiee so naročile pri nemških tvornicah za 122 milijonov mark železniškega materiala in sicer 199 parnih lokomotiv, 9 električnih, 585 majhnih in večje število osebnih in tovornih vagonov.
Železniški promet je na liški progi vsled velikih snežnih zametov ustavljen.
Silen mraz je zavladal na Krasu in v Primorju. V Trstu je bilo 10° C pod ničlo, poleg tega pa je divjala silna burja, ki je imela okoli 100 km hitrosti na uro. Več ljudi je zmrznilo, nesreč pa je bilo vse polno.
Ii	Avstrije se je v prvih desetih mesecih t. 1. izselilo v Rusijo 113 03eb, dočim se je lani v tem času izselilo 896 oseb.
Brzovlak v Croscen Citty v USA je zavozil v avtobus. 8 potnikov je bilo ubitih,
7 težko, 8 pa lažje ranjenih.
Blizu Poznanja sta trčila dva vlaka. 40 šolarjev je bilo ubiitiih, 50 pa zelo nevarno ranjenih.
Potniško letalo je v bližini Johannis-burga v Južni Afriki padlo na tla. 13 Rot-nikov je bilo ubitih.
V Rokavskem zaliva se je vsled viharja potopilo, več manjših ladij. Skupno pogrešajo 30 ljudi.	.
75.000 ljudi je bilo v zadnjih 15 letih ubitih v Angliji vsled avtomobilskih nesreč, Nekateri lordi predlagajo zato, da se uvede smrtna kazen za šoferje, ki bi vsled svoje nepazljivosti povzročili avtomobilsko nesrečo.	,	,,
V Parizu Dri beguncev: 22.000 ruBkih,
17.000 italijanskih, 13.000 španskih, 17.000 nemških in 5300 madjarskih, skupno nad
75.0000 beguncev. ,
V Franciji je 1-7 milijona radio-naročnikov. Njih število se veča stalno.
Maske proti plinom sr se začele v Pragi javno prodajati. Najcenejše maske veljajo 125 Kč, najdražje, ki učinkujejo 12 ur, pa 650 Kč.
Nova zrcala za dame se vidijo v pariških izložbah. Ta zrcaia so (na eni strani rožr nata, na drugi modra. Rožnata stran naj pokaže damam pp dnevi, Če so njih, obrazi previdno šminkanj, modra pa, Če so prav za večerno svetlobo.
TRŽNA POROČILA
LJUBLJANSKI TRG
Vsled snega je bil sobotni trg le slabo založen. Že pa se opažajo na trgu bližnji božični prazniki. Zelenjave je na trgu dovolj in so ostale v glavnem stare cene. Drobne zeljnate glave so po 2 Din, radiča' je precej in ga prodajajo po Din 1*50 merica. Tuja cvetača se je prodajala po 6 Din. Endivije je žemalo in se plačuje po 1. Din glava, koleraba je po Din 1-50. Na perutninskem trgu je živahnejše povpraševanje. Težki 'purani se plačujejo po do 70 Din za kg, piščanci mladi so po 20 Din; Precej »o ge podražila jajca, ki se prodajajo drobna po dinarju kos,- debelejša pa po 2-75 Din par. — Na sadfaem trgu se prodajajo jabolka po 7 Din boljše vrste, ore-hova jedrca pa so po 32 dinarjev za kg.
MARIBORSKI TRG
Na trg z dne 12. t. m. je bilo prignanih 10 konjev, 8 bikov, 120 volov, 358 krav in
10	telet, skupaj 506 glav, Povprečne cene za različne živalske vrste so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3"So do 4-—, potoebeii voli Din 2—3, plemenski vodi 2-25—3-25, biki za klanje 3-3-25, klavne krave debele 2—3-50, plemenske krave 1-75—2-50, krave za klobasarje 1-50 do 2, molzne krave 2—2-50, breje krave 2—2-50, mlada živina 3—4, teleta 5r-6, prodanih je bilo 253 komadov, od teh za izvoz v Italijo 14 komadov.
Mesne cene:
Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 10—12,
II.	vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic 5—7, telečje meso L vršte 14—16, II. vrste 10—12, svinjsko meso sveže 10—16. Prihodnji živinski sejem se vrši dne 27. decembra 1933.
:
VINSKI SEJEM IVANJKOVCI
Tukajšnja vinar. zadr. »Jeruzalemčan«:, priredi v četrtek, dne 4. januarja 1934., svoj deveti vinski sejem in razstavo v tukajšnji dvorani tik kolodvora. Navzlic le tošnji množinsko slabi letini se ta prireditev vsled izrečne želje mnogih vinogradnikov in interesentov kupcev ni opustila. Na ponudbo bodo vina iz leta 1932 in pa letošnji pridelek, ki se je prav lepo zgradil in je nad pričakovanje dober. Vsakdo bo imel tukaj priliko videti razna mešana in sortirana vina, vendar pa le iz ormoška-, ljutomerskih vinogradov. Železniške zveze
so zelo ugodue, da je poset prav lahko mogoč.	...
Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe
Jvan	Je
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Ljubljana
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
Zrgovei hi industrija/
Trgovski
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo 0 izvršuje po najugodnejših pogoilh £
Ivan GeniiSft
Telefon 22-67
Liubllavta
Igrifka ulica Stav. 10
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dne 19. decembra: Zaprto.
Sreda, dne 20. decembra: Praznik etate rib češenj. Red A.	‘
Opera, začetek ob 20.
Torek, dtte 19. decembri: Zaprta
Program ljubljanske radio postaje
Sreda, 20. dec.: 12-15: Reproduc. operne uverture. — 12-45: Poročila. — 13-00: Čas, Slavni pevci na gramofonskih ploščah. — 18 00: Komorna glasba, izvaja Radio kvintet. — 18-30: Radio orkester. — 19-00: O vzgoji (dr. Stanko Gogala). — 19-30: Literarna ura: Finska literatura (Miran Jarc). — 20-00: Vijolinski koncert Karla Rupla s spremljevanjem Radio orkestra.
— 20-50: Klavirski koncert gdč/ Jadvige Poženelove. — 21-30: Fantje na vasi. 22-00: Čas, poročila, Radiojazz.
Četrtek, 21. decembra. 12-15: Pevski jazz ansambli (reprcidiuc. koncert). —- 12*45: Poročila. — 13-00: Čas, Reproduc. Dvofa-kov ameriški kvartet. — 18-00: Infekcijske in nalezljive bolezni otroka (dr. Konvalin-ka-Tavčar). — 18-30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 19*00: Srbohrvaščina (dr. Rupel). — Plošče po željah. — 20-00: Božična ideja v glasbi (dr. Dolinar).
— 20-30: Orgelske božične skladbe izvaja Pavel Rančigaj. — 21*15: Radio orkester,
— 22-00: Čas, poročila, plošče.
Ureja ALEKSANDER 2BLRZKIKAR. — Za Trgovafco-iadustrljako d- d. »MERKUR« kot izdajatelja la Mokarje: O. M1HALKK, LjdMJaaa