Dopisi. r. Iz Trsta. Pozno sicer, pa še upam ne prepozno pridem ,,S1. Gospodarju" in vsem znancem, rodoljubom z voščili za srečno novo leto! ,,Gospodaiju" pred vsem želim, da se mu raztegne število naročuikov od 1600 na 2000. Zakaj nebi četirje stari navočniki vsaj po enega uovega vjeli ? Vzlasti dabovniki, ki nosijo na svojih ramah veliko družbo sv. Mohorja, zakaj nebi vedeli privabiti tudi v sedanjib razniciah sila koristnemu ,,Gospodarju" več privržencev, da bi vsaj brez skrbi in strabu živel? Nadjam se, da mi bo mogoee v pribodnje Ijubim rojakom vcasib podati kakšne novice iz Trsta *) iz prvega, največega in najbogatejšega mesta cele slovenske zemlje in ktero jc v trgoviui najimeuituejše v celem cesarstvu. Prištevajo Trst tudi najlepšim mestotn, popcbuo zarad njegove mične lege na obrežju jadranskega ruoija. Stanovnikov ima okoli 120.000, ljudi izrned vseb uarodov. Lahi so sicer v večini, a tndi Sloveucev je blizu 30.000; Nemci ne dosežejo števila 10.000. Za njimi sledijo Srbi, Hrratje, Grki, Turki, Angleži, Francozi, in drngi; vsaki dan dobaja in odhaja mnogo tujcev, bodisi v svetek a!i petek; tukaj je vedno živahno gibanje, gomazenje, voženje, ropotanje, kiičanje, da človeka, dokler se ne privadi, prehaja omotica. Bolje, kakoi- druga mesta, zadeva Trstznani prigovor: «51ovek toliko velja, kolikor ima. Zdatno je število racstjanov, ki imajo po milijonib premoženja; nekdo *) Zahvalivši se za niični dopis lepo prosiino za prilično liadaljuvanje. Ured. mi je djaf, da je med temi ,,kralji denarja" tudj okoli 15 Slovanov. Toda zraven nahaja se tndi velika revščina ; na tisoče jib je, ki živijo ,,iz roke med zob6", — in capinov. Veliko število je tukaj raznih društev in časnikov; pa tudi v Av-  striji za nje ni nikder ve6je svobode, kakor v  Trstn. — Slovani imamo žalibog edin časnik ,,Edi-  nost", ki se z vso marljirostjo trudi za narodno  reč, a po občni malomarnosti dobiva premalo pod-  pore. Enaka je z društvi, med kterimi omenim ,,Čitalnico". Lehko bi imela 500 udov, a vpisa- nih je le 140. Mnogo tukajšnjih Slovencev ima bliže pri srcu materijalne dobičke, kakor duševne in narodne zadeve, in zatoraj na ,,ČitaInico" še ne zmislijo ne. Sicer gre odboru vsa hvala; kajti skrbi za časnike, za petje, gledališčne predstave in druge zabave, kolikor mu moč. Zima je letos tukaj tako topla, da imatn vsaki den okna odprta, in se na peč ne zmislim. Od sv. Križa na murskem polju. (Šola — poata — tatovi). Naša šola šteje v prvem  razredu nad 160, v drugern nad 120otiok; tedaj veliko nad postavno število. Iz tega se vidi, kako potreben bi bil 3. razred, na kterega naj naši šolski očetje skoraj resno mislijo. Potem fantotu izstopivšini iz drugega razreda ne bo treba v viši razred v Ljutoiner hoditi, ampak se bode pri primernem razdeljenju otrok in dosledno tudi gradiva že doma lehko toliko naučili, kar jim je v živ ljenju treba; kar zdaj se vč ni mogoče; kajti, da učitelj otrok v spodnjib razdelih ne zanemari, se ne more z otioci v visem razredu zadosti pečati. Po takem bi se tudi leži red in mir ohrauii. Da črez 160 otrok v šoli imeti in vendar vse v reda in niiru obraniti, ni lehka reč, bo vsak obstal; in da je pri tako velikera številu otrok sopub zlasti ob zimskib daevih strašansk in moriven otrokom in učitelju, bo zopet vsakdo sprevidel. Zares, učitclji, ki sc imajo s tolikimi otroci vkvarjati, bi večo plačo zaslužili od onib po mestib, ki pogostoma še niti pol toliko otrok nitnajo; razmerje plače pa je ravuo nasprotno. Ljutomerska soia pri našib to šolo obiskavajočih otrocih nima zaželjenega vspeha; čemur se ni čuditi, kajti zjutraj, ko bi se imel učenec učiti, mora lJ/» nre »H se daljno pot v Ljutomer storiti, in ko večer po tako dolgi poti ves vpehan domil pride, mu tudi ni za uk. Zato tretji razred pri sv. Križu! — Pošte pri sv. Križu jako pogrešamo. Lani smo prosili za njo, imamo tadi tukaj sposobnega moža, ki je že več let pri pošti služboral, pa vse zastonj, ni ee nam dovolila; in veadar bi stroški le majbni bili, ker pošta iz Ljutomera v Radgono ima svojo pot skoz sv. Križ; zdaj imamo v tednu le dvakratno zvezo s pošto v Ljatomeru in to po listonoši pač v pravem pomenu, ki po več dui list nosi, predno ga dotičnemu preda. — Pretečeni teden je bila v Celju obravnava s tatovi, ki so pred 2 letoma svoje dolge prste po žitu, pnranih, kokoših itd. kiiževskib posestnikov stegovali. Vsi šesteri bo bili obsojeni k 1 teden do 18 mesecev zapora poojstrenega z postom. Po takib postnih dnevih bi želeli, naj jim še to, kar dobijo, zabelijo z brezovim oljem, po drugib dnevih pa jirn naj eno nribto" več dajo, tisto, kterej je ime: batine! Iz Ijutomerske okolice. (Občinske volitve — kmetijska poddružnica.) Pri uas so se nedavno vršile občinske volitve. V trgu imaio starega, prejsnjega žapana; mož je sicer nemškutar (ali bolje Nemec), vendar eden najrazumnejših in mirnejšib nemčurskih mož v varožu. Ko bi Slovenci v trgu le več sposobnih mož za občinsko predstojuištvo imeli, ne bilo bi težko priboriti si narodne večine v občinskem predstojništvu. V okolici so si v nekaterih občinah izvolili nove in to boljse predstojnike, n. pr. v Babincih, kjer je izvoljen narodni kmetovalec g. Kšela. Na Cvenu se je za žnpanstvo in sploh za javne zadeve zaslužni občinski predstojnik g. Rajh župauovanja navelical. Zeleti bi bilo, da bi se na ujegovo mesto razumni mož Špindler na Krapji izvolil. V Pristavi bode se daljc županoval g. Novak, razumen narodnjak in izversten čebelorejec. V Presiki je zopet izvoljen g. Poljanič, ki že nad 25 let županuje; na Podgradji so izvolili čvrstega kmeta Antoliča ; kajti vrli narodnjak g. Moborič se je bil odpovedal volitvi. S temi volitvami občinskih predstojnikov smemo popolaem zadovoljni biti in le to željo izrekanio, da bi oni vselej in vtsikdar Ie v slovenskem jeziku uradovali in nemškib odlokov od glavarstva se sprejemali ne. Vsaj so vsi edino le slovenžčine do dobrega zmožni, torej že iz tega uzroka, (ako bi že ne bilo §. 19.) niso dolžni spfejemati nemških pisarij, a se manj^ poročati v neruščiui. Na Stefanovo je bil v Ljutomeiu občni zbor kmetijske poddružnice, ki je bil od kmetov iz trga in okolice v obilnem številu obiskovau. Do sedaj se pa uijeden Sloveuec za njo nič brigal ni. Kako tor1 V njem so gospodovali samo neiueurji, ki so le nemščino mlatili; zato pa nobeuega kmeta v tako netnško družbo mikalo ni. A naposled so se nemčurji sami mcd seboj sprli in se razšli, t. j. izstopili. Sloveuci pa niso hoteli te sramote storiti takajšnjemu kraju, da bi ruu poddružnica preuehala; zato so pa v obilueiu številu pristopili in izvolili v odbor narodnjake. Ti bodo pa kmete sklicovali v večkratne sbode, v katerih se bodo kmetijske zadeve v doinačem jeziku razpravljale. Dobajajte torej kmetje v obilnem stevilu k takim shodom, kedar se bodo vam naznanjevali. Iz Koroškega. (Razne novosti). Naša dežela ima strašno visoke deželue doklade uamreč 78 %> sosedna Štajerska jih ima 38%, klerikalua Tirolska pa saino 29%- Jaseu dokaz, kako umc na Koroškeni gospodariti večiua libeialnih in nemčurskih poslancev! — V državneru zboru na Dunaju 8C jc nckoliko goldinarjev vrglo tudi koroškej deželi: za delauje in popravljauje ccst 170.000 fl. za reguliranje Drave 10,000 gld., za giiunazije 38.900 fl. za realke 23.800 fl. in za reguliranje Zile prvi donesek 30,000 fl. — V Celovcu iu njegovem mestnem zastopu gospodarijo že mnogo let sami liberalci in piusaki, a sreče nimajo velike. Nedavno so zgubili pravdo zoper g. Weinlander-ja, predstojnika pri št. Ruprtu; celovski gospodje bodo morali dragi vodovod Satuiški zopet predelati. — Sedanji minister Stremajer je že dokaj sladkih besed spregovoril gledč narodne ravnopravnosti in potrebe sv. vero varovati; toda šolske gosposke in učitelji hodijo svojo pot. Nedavno je eden izmed učiteljev v Bleiburgu v pričo duhovnika in dveh cesarskih uradnikov grozno psoval in z svojim ostudnim jezikom blatil presveto Rešnje Telo tako, da so ljudje močno pobujsali se in strmijo, kako je mogoče, da se tako bogakletno obnašanje in predrzno žaljenje katoliškib vernikov uekaznovano pušča. Kaj čuda tedaj, ako se katoliški stariši čedalje bolj bojijo, takim antikristom in grabljivim volkovora svoje nedolžne otrociče dopošiljati, rajši paščajo šole — prazne! Okolica  bleibuiška je vsa slovenska in v mcstu je mnogo otrok, ki ne razumijo ne besede — nemški. Ali vkljub temu so nastavili tani ačitelja in učiteljico, trda Nemca, ki ne razumita besedice — slovenski.  Šolarji in učitelji z učiteljico vred se debelo gle dajo, drug drugega ne razumeva. — 0 blagi §. 19, ki govoriš o narodni jednakopravnosti! kde si, kam si prešel ? !