Sped. in abb. post. II. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Ut. 20.— VIDEM, 1.- 15. SEPTEMBRA 1952. Leto III. — Štev. 48 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 400.— lir, 6 mesečna 200.— lir. Za pravičen sporazum Tam, oh tam so bratje, tam so sestre mile, ki so me iz spanja dolgega vzbudile IVAN TRINKO V zadnjem času se zdi, da se razvija mednaroden položaj na tak način, da daje novo upanje tudi beneškim Slovencem. Zdi se namreč, da skušata obe sosednji državi odpraviti vse ovire, ki se stavijo na pot prijateljskega sodelovanja in ki so v škodo tako eni, kakor drugi. Italija in Jugoslavija sta državi, ki imata takšen gospodarski ustroj, da se medsebojno izpopolnjujeta, ter se koristi ene države skladajo s koristmi druge. Na eni strani imamo zelo gosto naseljeno prebivalstvo, na drugi pa velika naravna bogastva, ki čakajo, da bi jih izkoristili s skupnim delom ljudi in strojev. Na eni strani prevladuje industrija, na drugi pa poljedelstvo in rudarstvo. Vsekakor pa si ne Selimo, da bi prišlo do kakšnih sporazumov na škodo tretjih in zlasti, -da bi ne bili ti tretji prav mi. V tem oziru so nas že marsikaj izučile izkušnje iz preteklosti. Ko so sestavljali mirovno pogodbo z Italijo, niso v njej nikjer izrecno omenili beneških Slovencev in njihovih narodnostnih pravic. Res da imamo tu člen 15, v katerem se govori v precej nejasni obliki o splošnih pravicah narodnih manjšin, ki živijo v Italiji, vendar pa se niti to ni praktično izvajalo v korist slovenske narodne manjšine v Italiji, zlasti pa ne kar se tiče beneških Slovencev. Nimamo tukaj namena delati kakšne očitke glede na preteklost,' bodisi o tem, kar se je delalo med vojno ali o postopku italijanske politike nasproti nam. Nočemo niti ustvarjati kakšne razlike med državo zmagovalko in poraženo imperialistično državo. Hočemo se omejiti in govoriti samo o sedanjem dejanskem stanju v luči naravnega prava. Sporazum med obema državama lahko postane učinkovit samo, če se pride do njega s pravilno ureditvijo vseh spornih o, tv tcčk, ki še obstojajo med obema država- ' , ma. Le če bo sporazum dosežen na tay* način, se ne bodo več o prvi priliki po- ' javili spori in očitki, ki bi bili še hujši od prvih. Zoro je potrebno, da se v sporazumu med obema državama prouči tudi naš položaj, da se upošteva dejstvo, da živi v naših krajih več desettisočev Slovencev, ki nimajo niti najosnovnejših državljanskih pravic, čeprav so dejansko italijanski državljani, delovni in lojalni. I-Zato imamo pravico, da se postopa z nami kot s posebno etnično skupino, ki živi v sklopu države druge narodnosti. vali mirovne pogodbe, ki jo je podpisala poražena Italija. Kot smo že rekli, želimo tudi mi, da pride do sporazuma. Toda ta sporazum mora biti pameten, biti mora tak, da bo dal našemu ljudstvu možnost svobodnega življenja in razvoja. Italijanska vlada v.aj nikar ne računa, da bi bil uspešen nek sporazum, ki bo potisnil v pozabo deset,tisoče Slovencev, njenih državljanov, ki so preganjani in kateri še vedno nimajo najosnovnejših demokratičnih svoboščin. Za letošnji Veliki šmaren smo imeli posebno hudo vročino. Zato je bil po vsej Italiji velik dotok turistov in izletnikov k morju in v hribe, da bi tam v prijeti-nem hladu prebili nekaj dni počitnic. Tudi iz Vidma, Gorice in Trsta je velika množica meščanov iskala osvežila po gorskih dolinah. Naše doline so sicer imele tiste dni precej izletnikov, vendar pa njihovo število niti zdaleč ni bilo tako veliko kakor v Karnji, kjer je bilo z njimi vse natrpano. In vendar bi naši kraji zaradi svo- li im 11 lil i ii i iiiii im ni mili i m milnim miiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiimii imi iii'iiiiii in umili: LIPO STUJ Vsaka rešitev ali sporazum, ki bi tega] ne upoštevala, bi bila samo škodljiva. Ce ] kdo misli, da se lahko doseže sporazum j med tema dvema državama s tem, da] se žrtvuje na oltarju prijateljstva ljudstvo Beneške Slovenije, je v zmoti. Tako 1 dejanje bi bilo nasprotno pravici in to-lej obsojeno na neuspeh, ker pravica koncem koncev vedno zmaga. Tako vidimo, da princip narodne svobode triumfi-ra tudi na bližnjem Vzhodu, proti volji ki al jev in velesil. Takšno zapostavljanje in nepriznavanje narodnostnih pravic bi vedno viselo nad sporazumom kot grozeča senca in bi klicalo po maščevanju. Na tak način doseženi prijateljski odnošaji, bi bili ta-korekoč vsiljeni. Tako na eni, kot na drugi strani, ne bi mogli živeti v miru, ker bo ljudstvo Beneške Slovenije še vedno nadaljevalo z borbo, kakor se je borilo doslej. Borilo pa se bo, dokler ne bo končno zmagala pravica, tudi če si Italija domišljuje, da bo s časom uspela raznaroditi vso našo pokrajino s tem, da nam vsili italijanski jezik in da vzgaja naše otroke že od prvih let v italijanskem nacional-šovinističnem duhu. Borba se bo nadaljevala tudi če ne bodo upošte- Ob koncu šolskega leta, ko otroci odhajajo na počitnice, je navada, da pošiljajo pozdrave svojim učiteljem. Tako se je zgodilo tudi letos med učenci v Beneški Sloveniji. Ob koncu šolskega leta je marsikateri učenec prijel za pero in poslal svojemu učitelju ali učiteljici razglednico s pozdravi. Slučajno nam je prišla v roke neka takšna razglednica. Na videz nič nenavadnega. Običajna voščila, poslana priljubljeni učiteljici. Toda pod znamko je bilo skrito majhno iznenadenje. Preden nadaljujemo moramo pojasniti, da je med našim preprostim ljudstvom običaj, pisati v tisti mali pravokotnik, ki ga potem zakrijejo s poštno znamko. Ta način uporabljajo zlasti mladi zaljubljenci, ko si izmenjujejo svoje prve ljubezenske razglednice. Na razglednici so zar pisane običajne fraze, toda pod znamko povedo kaj več. Ce dekle ne misli na mladeniča, se tudi ne briga, da bi šla pogledati, če je kaj zapisano pod znamko. Toda če tudi ona čuti ljubezen do njega, tedaj previdno odstrani znamko v upanju, da bo našla tam nekaj, kar jo bo razveselilo. Le v takem primeru besede pod znamko ne pridejo v pozabo. Tako je bilo tudi pod znamko na razglednici, ki je bila poslana učiteljici Beneške Slovenije, nekaj zapisano. Neokretna otroška roka je zapisala tam dve besedi: »Lipo stui«. Tako je učenec želel svoji učiteljici naj prebije dobro svoje počitnice in želel ji je to v svojem materinskem jeziku, v katerem se najlažje izražajo misli in želje, ki so iskrene in prihajajo iz srca. (Omenimo naj, da je bila učiteljica opozorjena, naj ob prejemu razglednice pogleda tudi pod znamko). Zakaj je bilo to voščilo, pisano v slo-vneskem jeziku, skrito pod znamko, čeprav je bilo slično kot voščilo, ki je bilo napisano na vidnem mestu na razglednici? (To skrito voščilo je bilo seveda za- pisano v pravopisu kot ga je zmožen deček, ki nima niti deset let in ki je prisiljen obiskovati samo šolo z italijanskim učnim jezikom). Verjetno je zapisal učenec ti dve besedici na skrivno mesto iz strahu, da bi drugi ne opazili to dejanje, ki je po trditvi učiteljstva graje vredno, ker je tako voščilo pogrešeno ne samo slovnično in oblikovno, ampak tudi jezikovno. Toda z voščilom v svojem materinskem jeziku je hotel napraviti otrok v resnici dobro in iskreno voščilo, lri. ne bo samo nekaj konvencionalnega, kot je vsa tista vzgoja, ki jo vcepljajo našim otrokom v italijanskem jeziku in je "zito abstraktna, ter ne pride do srca in do razuma našega ljudstva. Tudi vsi drugi učenci so napravili tar ko. Vsi otroci so se sporazumeli, da bodo napravili veselo iznenadenje svojim učiteljem. Ne moremo sicer reči, če je bilo za učitelje tako iznenadenje res veselo, ker si težko predstavljamo, da bi taka voščila ugajala nekomu, ki proti vsakemu principu apolitičnosti šole razdeljuje med učence listič, ki je pisan v italijanskem jeziku in ki ima namen boriti se proti našemu prizadevanju ter je prenatrpan z nacionalističnim strupom. S tem, kar smo zgoraj povedali, pa nismo hoteli reči, da po naših dolinah ne obstojajo spisi v slovenskem jeziku. To, kar so pred kratkim napravili vsi učenci neke italijanske šole v naših krajih, je vsekakor zgovoren primer, Predvsem je dokaz, da se materinski jezik ne izgublja, čeprav vlada noče poskrbeti in dovoliti, da bi se naši ljudje naučili pisati v svojem jeziku. Materinski jezik pa ostane še vedno zasidran v srcu in kadar se hoče zapisati kaj res iskrenega in prisrčnega, tako kakor se čuti, tedaj se to zapiše v materinščini. To je vse kaj drugi ga kot je Mussolini nekoč in kot bi hotel De Gaperi sedaj naučiti naše ljudstvo. je lege in svojih lepot lahko učinkovito tekmovali z dolinami Karnije. Predvsem pride tu v poštev njihova lega. Beneška Slovenija leži severo-vzhod-no od Vidma v smeri proti Gorici. Zato je mnogo bližja kot katera koli izletna točka v Karniii za turiste iz Vidma, Gorice in Trsta. Dostop vanjo ni samo po eni cesti, kot je to stvar v Karniji, ampak peljejo vanjo številne ceste, v vsako colino po ena. Na ta način se razdeli promet in cesta ne pride zatrpana z avtomobili in drugimi prometnimi sredstvi, ter se s tem zmanjša nevarnost cestnih nesreč. Tudi privlačnost dolin je izven vsakega dvoma. Tu je obilo zelenja, tu so potoki bogati na postrvih za tiste, ki ljubijo ribolov, tu so studenci, kjer se lahko pobirajo raki. Tudi za lovce je ta predel vabljiv, saj je precej bogat na divjačini, čeprav se je njeno število v zadnjem času znatno znižalo. Poleg tega pa imamo tukaj še to po-sebonst, da živi po naših dolinah miroljubno prebivalstvo, ki pa ima drugačen jezik in drugačne običaje, kakor prebivalstvo po drugih deželah Italije in ima tudi svoje folkloristične značilnosti, ki vzbujajo zanimanje turista. če že imamo vse te prednosti, zakaj se potem pri nas turizem ne razvije v večji meri? Predvsem manjka pri odgovornih krogih volpa, da bi se razvil turizem v to smer. Zato niti z najmanjšim ukrepom nočejo valorizirati podzemskih jam pri Zavrhu, ki bi lahko v sedanjih razmerah nadomestile Postojnsko jamo. Tako se ničesar ne ukrene za ureditev in izboljšanje cest, ki peljejo v naše kraje. Predvsem pa se ničesar ne stori za primerno turistično propagando. Iz navedenega moramo sklepati, da oblasti ne vidijo rade, da bi prišlo do turističnega razvoja v Beneški Sloveniji. Vzrok za to bi bil, ker bi s takim razvojem prišlo v doline Beneške Slovenije vedno več ljudi, ki bi se lahko na lastne oči prepričali, da občevalni jezik v teh krajih ni italijanski, ampak neko slovensko narečje. Tudi bi se vsi ti ljudje na lastne oči prepričali, kako zapostavljena je naša narodna manjšina. Zato skušajo odvrniti dotok turistov v te doline, da bi potem ljudje še vedno verjeli to, kar jim servira demokrščanska propaganda. Ta primer nam zopet jasno pokaže, kako nacionalistična miselnost italijanskega imperializma povzroča spore in nesoglasja med narodi in je vzrok gospodarskega nazadovanja nesrečnih narodnih manjšin, ki živijo pod njegovim okriljem. ............................................rumuumim,m,m,miiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiumnim,...........nuni n ■umiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii Beneški Sloveniji zadostuje naziv „ Italianissima" I 190000° BENEŠKA SLOVENIJA : Zame gospuod, ki sem narbuj potrjebna u Italiji, al’ GOSPUOD : Sa vi sta »italianissimi« an tiste vas zadost pita. Pomuoč muoram ne bo nobedne pomoči? dat tistim, ki so samo Italijani. PRI NAS IN PO SVETO STAVKA VOJNIH INVALIDOV — Približno 300 vojnih invalidov je stavkalo tri dni na svojem sedežu v Rimu. Policijske sile so obkolile zgradbo, ki je v središču mesta in niso dovolile nikomur pristopa. Vojni invalidi so zahtevali zvišanje pokojnin. MINISTER PACE V FURLANIJI — Ameriški minister za vojsko Frank Pace je prispel v Italijo in se sestal z obrambnim ministrom Pacciardijem nato je z letalom prišel v Furlanijo, kjer je priso-stoval vajam italijanske vojske. Na kraju se je pa zadržal samo štiri ure in nato je odletel proti Solnogradu. ZNIŽANJE VOJAŠKEGA ROKA V GRČIJI — Grška vlada že dalj časa pioučuje možnost revidiranja načrtov o obrambi, predvsem pa znižanja vojaških sil in skrajšanja vojaškega roka od 30 na 24 mesecev. OSEM MILIJARD ZA OLIMPIJSKI STADION — Švedski olimpijski odbor, ki upa. da bo lahko v Stackholmu organiziral olimpijske igre leta 1964, je razpisal natečaj za načrte za olimpijski stadion, za 80.000 oseb. Zgraditev tega stadiona bi stala približno 75 milijonov kron (približno osem milijard lir). SNEŽNI ZAMETI NA TIROLSKEM — Južni tirolski kraji so hudo prizadeti od snežnih metežev. Po hribih je dosegel sneg višino enega metra. Tako zgodnje zime ne pomnijo niti najstarejši domačink DIPLOMATSKI ODNOŠAJI MED AVSTRIJO IN KANADO — Na Dunaju je bilo uradno razglašeno, da sta se avstrijska in kanadska vlada sporazumeli o ureditvi rednih diplomatskih odnošajev in o ustanovitvi poslaništev v glavnih mestih obeh držav. EKSPLOZIJA V SARDINSKEM RUDNIKU — V premogovniku blizu Carboni-je v Sardiniji je eksplodirala mina, kar je povzročilo, da so se vžgali jamski plini. Pri tej nesreči so izgubili življenje štirje rudarji. Ker so bili rudarji prepričani, da je r.esreča nastala tudi zaradi zanemarjenosti varnostnih naprav v rudniku so več dni stavkali in zahtevali, da se takoj pregledajo in izboljšajo varnostne naprave v rudniku. VELIK USFEH SLOVENSKEGA FILMA — Slovenski firn »Kekec« je dobil na filmskem festivalu v Benetkah prvo nagrado v kategoriji filmov za otroke od 9 do 14 let. V italijanskih filmskih krogih kažejo veliko zanimanje za nakup tega filma. DR. KURT SCHUMACHER UMRL — V Bonna je umri dr. Kurt Schumacher, predsednik social-demokratske stranke v Zahodni Nemčiji in poslanec zveznega parlamenta. Zadela ga je kap. MANEVRI V SEVERNI EVROPI — V Severni Evropi bodo od 13. do 25. septembra veliki kombinirani manevri kopnih, mornariških in letalskih sil Belgije, Kanade, Danske, Nove Zelandije, Francije, Holandske, Norveške, Velike Britanije in ZDA. SEDEŽ JUGOVZHODNEGA POVELJSTVA ATLANTSKEGA PAKTA — V štabu Atlantskega pakta v Parizu so uradno objavili, da je turško mesto Smirna izbrano za sedež sil Atlantskega pakta za jugovzhodno Evropo. Verjetno bo tam tudi središče zavezniških letalskih sil. TEHNIŠKA POMOČ VELIKI BRITANIJI — Velika Britanija je prejela od ZDA po programu vzajemne varnosti 350 tisoč šterlingov za znanstveno raziskovanje. Ta znesek bodo porabili za proučevanje elektronskih naprav v kovinski proizvodnji. Menijo, da bodo te naprave znatno zboljšale in pocenile industrijsko proizvodnjo. IZ NAŠIH .c: J2Z2B VASI REZIJA Letošnje leto je za našo dolino zares modno. Pozimi so snežni zameti in plazovi napravili zelo mnogo škode, sedaj v poletju pa delajo škodo hudi nalivi in nevihte. Meseca avgusta je bila pri nas tako huda nevihta, da je že več let ne pomnimo. Reka Rezija je zelo narastla in je odnesla s seboj, ker je preplavila bregove, več skladovnic drv, ki so bile tam pripravljene za prodajo. Računa se, da je voda odnesla približno 400 stotov drv. Tudi ceste so utrpele precejšno škodo, ker jih je naliv popolnoma razril in je bil zaradi tega na večih krajih prehod z vozili onemogočen. Na cesti, ki vodi v Režij uto so se tudi utrgali plazovi. Pridelek je skoraj ves uničen. Kame-nite njivice že itak rode slabo in po večkratnih nevihtah je ta uničila še to kar bi sicer mogli pridelati. Zaradi nenadnega padca temperature je tudi letošnji tujski promet pokvarjen. Mnogi letoviščarji, ki so nameravali ostati pri nas tudi septembra, so predčasno odšli. Torej vsi naši predvideni dohodki so splavali po vodi zaradi neviht in zato se nam obeta trda zima kot še nikoli. BELI POTOK — Ni dolgo od tega, ko so pričeli popravljati naše šolsko poslopje. Naša šola je bila zgrajena takoj po prvi svetovni vojni in od takrat ni bila nikdar popravljena in zato je bila res v že obupnem stanju. Kakor je razvidno iz načrtov in iz že napravljenega dela, bodo vse prostore popolnoma preuredili in pravijo, da bo po končanem delu naša šola ena najbolj modernih zgradb v naši občini. Vsi smo zadovoljni, da se bodo odslej naši otroci učili v lepih prostorih toda pri vsem tem vidimo še eno pomanjkljivost in ta je vprašanje stanovanja za učitelje. Pri nas učijo tri učiteljice in vse tri stanujejo skupaj v mali sobici, ki ni niti primerna za stanovanje. Ta sobica, kjer bivajo, je bila prvotno namenjena za šolsko drvarnico, ker pa v naši vasi Ili sob na razpolago, ki bi jih mogli oddati učiteljstvu, se morajo pač zadovoljiti s tisto zatohlo sobico. Če je država namenila že toliko denarja, da se bo izboljšalo šolsko poslopje, bi lahko rešila tudi problem stanovanja za učiteljstvo, ki je enako važno kakor šolsko poslopje in morda še bolj, kajti v tisti sobici morajo tri učiteljice tudi prenočevati in kuhati. GORJANI Fašisti no štampuajo tu Vidme dan žornal, ki on se predstavlja ta pred našimi ljudmi tu oučji koži, kot branilec naših interesu. Te žornal e posvetiu tu njega tim zadnjim numarju kar dvje koloni oré čez naš komun an še z nami dctakniu, češ, de mi čemč pokazati, ki gorjanski komun on je slovejski zatuo, ki ve pišemo Gorjani na puošt Montenars. Po našem mi ve kličemo Gorjani, zak’ takoviš e bi simpri kličen od naših ta Starih an zak’ usi naši slovejski bratri no poznajo ta pod to ime naš kraj. Uconji ki no te žornal pišejo no se loži-ta tu glavo, ki usaki on je ospodar pisati imana tu njega jeziku, takoviš tej, ki so ospodarji Taljani pisati Pers na puošt Brjeh. Pers tu našim jeziku o nje poznan, Brjeh pa e poznan po vsej naši zemji. Fo svjetu no vjedo kuo smo mi, še če nacjonalistična taljanska Stampa na bi tjela pokazati drugače. BREG — Pretekli mjesac so tu Barde se spravili usi konsejerji tega komuna za spekat pregledati našo domando za od-cepiteu od Gorjan an prključiti našo vas bardskemu komunu. Tej, ki to je usjem znano so konsejerji Barda pred mjesci zavarnili našo domando zavoj tega, ki naš komun o ma maso debite an tako-viš če bi naša vas bla priključena Bardu na bi tjela njih bilanco maso obre-pneniti. A kar so se naši judje zauzeli impenjo, ki no če sami plačati debit, konsejerji Barda so spekat pregledali rj.eč an to se zdi, ki no če končno nas sprejeti pod njih komun. BRDO VISKORSENI NO BI TJELI PRITI POD NAŠ KOMUN — Naš šindik, tu ti zadnji riunjoni komunskega konsejà e povjedu, ki na delegacija Viskoršene ne se njemu predstavila za prositi na ime judi te vasi, ki no bi tjeli radi se odcepiti od tajpanskega komuna an se priključiti našemu. Tej, ki to e znano, Vi-skorša na nje deleč od našega komuna an tu nje rapuarte z Cento, ki to e center naših vasi, na ma pasač skuozdre naš komun. Ce to e voja Viskoršene priti pod naš komun, zak’ Tajpana za te judi na e maso deleč, mi ne moremo druzega koj por mati inicjativi. Bi tjeli pa rado povjedar ti našemu komunskemu konsejó, ki no bi muorli prej vidati šistemacjon Brega, ki to je žej ljet, ki on se toučč za priti pod bardski komun. NJIVICA — Pred kratkim e naš komun deliberou za narditi no novo hišo, blizu komunskega oficiha za impjegade. Graditeu nove hiše na rientra tu programa piana Fanfani, ma tej, ki smo čuli, so že obrjetli te parve difikoltadi. Zatuo naj boju mjerni naši impjegadi, zak’ hiša zanje to more biti, ki no če jo narditi čez kake desat ljet. Rječ na stoji takole: konsejerji Barda an Zavrha no majo šperančo, ki komun on če biti spekat prenešen tu ki e bi prej, zatuo oni no bi tjeli jo na dougo ulačiti, za hišo narditi tu Barde. Intant za taboto na če riščati, ki piano Fanfani on če finišati njegà fonde an takoviš to ne bo hiše ne ta na Njivici ne tu Barde. TER — Stampa an radio no saldo djelajo propagando, ki kar to obrenče po njivah an senožetah neeksplodirane bombe, to avizej hitro najbližje karabinjerje, zak’ no teli prevedajta avizati spečjali-ste, ki no tuo poberita. Par nas takih bomb to se puno obrenče po senožetah an to nje dougo od tega, ki naš vaščan Vito Kulino, tu kraju Dubja e obrjetou neeksplodirano granato. Kulino e sobeto povjedu karabinjerjem, ma tezjelé so se ioke umili an povjedali, ki ta kraj on ne spada ta pod njih okrilje. Takoviš e muoru Kulino se drugim obarniti od ti-kerih e móu sikuracjon, ki granata na če biti pobrana. Dua mjesca so pasali prej, ki so paršli artificjerji neeksplodirano granato pobjerat. Zatuo ve uprašamo autoritadi, ki tu takih reč j ah no hitro uzomita provedi-mente, za impediti nesreče, ki par nas no njeso pred ljeti mančale. Soudadje, ki no hodijo usako ljeto tirje an manovre djelat tu naše kraje no puščajo po U KRATKEM ČEMO M JETI GOZDARSKO KOOPERATIVO — Skupina naših gozdarskih djelouceu so sklenili riarditi u kratkem času gozdarsko kooperativo. Ideja na je zlo dobrà, zak’ takoviš naši djelouci no ne bojo mjeli bi-zunjo hoditi oku se ponujat za mjeti djelo, ma ne če sami ašte batiti an dje-lati za suoj kont. Tej, ki to je usjem znano, tu našim komune so škuaži usi djelouci gozdarji, ki no djelajo po Karniji an Kanalski dolini pod gospodarji, ki no plačujejo zlo malo. Takoviš, če usi te djelouci no boju organizirani tu njih kooperativo no če mjeti sigurno djelo usako ljeto an njih djelo to če biti plačano ljuše, zak' uo-danj on če biti razdeljen med djelouci narent djela, ki so nardili. Take inicj aktive no meritajo biti pomagane an usi djelouci no bi muorli tu take organizacije stopiti. Naši judje no muorejo se tu glavo lošti, ki samo če no se organizirajo tu kooperative no če mjeti šperančo priti do djela an do zaslužka. VISKORSA — Smo zvjedali, ki preče no če organizirati tu naši vasi dan kors, ki no če učiti kako no se pobjerajo zdravilne trave an rože. Lekcije na tjem korsu on je če daržati znani profesor erboristerije Pozzo iz Vidma, ki on če biti poslan od Inšpektorata od agrikulture. Tale inicjativa na je zlo ljepa an zatuo ve rakomandamo usjem našim judem, ki no pojtà ga poslušat. Ne smi-jemo uzabiti, ki naši kraji so zlo bogati zdravilnih rastlin an če judje no boju znali pobjerati te trave an rože, no če morjeti se uodinjati ljepe soude. H korsu no morejo priti se učit ženč an možji brezplačno. DEBELEŽ — Žuan. Talpin e umar —• Po kratki an hudi boli e umar naš val-ščan Žuan Tomažin-Talpin. Ranci žuan e bi ljepo poznan tu cjelem našim ko- niivah an senožetah pouno bomb an granat. MUZAC — Je preteklo že tri ljeta odkar e naš komun naredu prožet za par-pejati tu našo vas električno luč an na žalost fin donàs to nje blo še neč nareto. Tu usjeh votacjonah so partidi šfrutuali tele problem za njih propagando an obe-čuvali nam luč. Kar so mjeli potim naše vode an se s temi usednili na njih stolé, so nas ljepo pozabili an od luči to nje več čuti besjedice. Zatuo Mužčenji no‘če vjedati drugo ljeto se regolati pred temi judmi, ki no pridejo spekat obeču-vat luč za mjeti vode. TORJAN SKORAJ TRI MILIJONE ZA NAS KAMUN. — Iz Rima so sporočil na naš kamun, de je governo stancju za djela, ki bi se mvorli nardit po naših vaseh za cjeste popravit dva milijona an 811 taužent lir. Troštamo se, de boju hitro začel z djelam, ker je puno djelucu, ki čakajo, de bi se mogli zaslužit kruh. SV. PETER SLOVENOV U zvezi s povišanjem družinskega dau-ka u našim kamune so pred kratkim po-šjali r.a videmsko prefekturo prošnjo s 360 podpisi družinskih poglavarjeu. Podpisniki prašajo prefekturo, de naj pregleda an popravi daučne elenke, zak’ par nas so kraji, ki ljudi ne morejo pia-čuvat takih velikih daukou. BOMO IM JEL SLOVENSKE SUOLE? — U zadnjih cajtah u špjetre se puno brigajo šuolske oblasti glede šuol. Zdi se, de Ijetos boju začel učit tud po slovensko u našim učiteljšču. Takuo je povjedu nek profesor iz Laškega. Če bo tuo rjes, naši ljudje boju zlo veseli, zak' njih otroc se boju ljeuš takuo naučil. Sa italijanski jezik jim je buj težkuo zastopit, zak’ pod domačo strjeho ga ne nucajo. Domači nacionalisti tega nejčejo vjervat. Teli muorajo pa vjedat, de Italijani, ki živijo u Jugoslaviji imajo njih Suole italijanske an zavoj tegà italijanski governo je par- mune, zak’ to bo malo može tako dobrih tej on. Tu cjelim njegà živenju e poma-gu judem, posebno kar te šlo za obrjesti djelo našim djeloucam. Ranci žuan e več koj tikerega pejou tu Švico kar e tu tej nacjoni direžou no djelo. Zatuo on če reštati simpri tu naš rikordo. Fu-neral e bi naret tu Vidme na tikerem te bo dosti judi od usjeh krajou. Naj počiva tu pažu an fameji ve izrekamo naše kondoljance za tako veliko izgubo. PLATIŠČE — Smo zvjedeli, ki naš konsej komunal e deliberou pred kratkim za narditi telefon Viskorši an Debeležu. Inicjativa na je ljepa, zak’ je prù, ki no bodita naše vasi povezane s telefonam, ma mi čemo povjedati, ki te bo buj ju-što če so bli prej telefon postavili tu naši vasi, ki na je najbuj deleč od drugih centrom. Mi Platiščem imamo več potrje-be po telefonu kot Viskorša, zak’ smo od komuna oddaljeni več koj 8 kilcmetrou, medtjem ki Viskorša na je deleč od Taj-pane koj 4. Poleg tega, Viskorša an De-belež so povezani s korjero, ki na djela servicih dvakrat na dan an no majo dve autorimese, dno tu Debeležu an dno tu Viskorši. Zatuo upamo, ki to se telefon loži še tu našo vas. Za telefon parpejati tu Viskoršo komun on če Spendati dan milijon an 800 taužent lir. BREZJE — To je več koj no ljeto, ki smo nardili hišo za tu njej narditi lata-rijo an konzumno kooperativo an šnje do donàs to nje začelo funcjonati ne dnó ne to druge. Tuole to je zlo žalostno, zak’ smo zgubili no ljeto brez potrjebe. Naša latarija, če smo bli usi kop loženi tej takrat kar smo jo nardili ne tjela dje-(ati žej od lani sem an takoviš kaj utili tadi smo tjeli mjeti. Zatuo ne stuojmo pustiti takolé. Spravimo se an začnimo jo storti funcjonati an za n j on še konzumno koperativo. mucran dat slovenske šuole usjem SJove-njam, ki živijo u naši dažel. DOLENJI BARN AS — Smo še pisali, de cjesta čez katjero vozi vlak od cementarne u Čedadu, nje zavarovana kadar gre vlak skuoz, an de je zavoj te-gà zlo nagobarno, de kakšnega vlak povozi, zak’ tud’ tista tabla na c j est se ne vid lepuo. An rjes nje dugo cajta od tega, de zavoj tiste malomarnosti bi hmal paršlo do zlo hude nesreče, šofer Anton Stanič iz Špjetra je vozu auto iz Špjetra po tisti cjesti an nje vidu vlaka an zatuo ga je ta zadéu an mu zlo poškodvii auto. Na srečo šoferju se nje neč hudega godilo. De ne bo paršld do nesreč je trjeba, de naš kamunski poglavarji pa-skarbijo, de se tist prehod zapre kar privozi tam čez vlak. UMARU U BELGIJI — Pretekli mjesac je umaru u Belgiji naš vaščan Cic-cone Tilh, star 25 ljet, ki je biu tam na djele kot rudar. Njegovo truplo so par-pejal u njegou rojstni kraj, kjer so ga pokopal. Stroške za prevoz iz Belgije do naše vasi so jih plačal naši djeluci u Belgiji an s tjem so pokazal, de jim je biu ranci Tilh zlo parjubljen, Na pogrebu je blo dost ljudi. Par odpartim grobu je imii govor domači famošter g. Bertoni an je povjedu, de mladi fant je zapustiu svojo domačo zemjo, de se je lahko na juški zemji zaslužiu kruh, zak’ u Italiji ga nje mogu ušafat. U manj kot atìnó ljeto je ranci Tilh deseta žrtou rudnika iz naše dažele. AŽLA — Končno so popravili naš vodovod, zak’ prejšnji ni dajau zadost vode za cjelo našo vas. Muoramo pa povje-dat, de je potrjeba postavit curek vode tud’ na križišču cjest, ki peljejo po Re<-čanski in Sovodenj ski dolini. PODBONESEC MARSIN — Kakor druga ljeta tako smo tud’ ijetos odgnal našo živino čez poljetje na planine past. Tud’ Ijetos smo razdelil živino u dve skupini, adnà je šla u Gorenjo planino, ra druga pa u Dolenjo. Povjedat pa muoramo, de je šlo Ijetos zlo zlabč s sjerom u ta Dolenji planini. U ta Gorenji planini so djelal sjer dosti bujši, zak’ so se runal po ta starih metodah, ta Dolenja planina pa je uzela adnegà mladega mlekarja, ki je djelu usé po svoji glav an mislu z novimi metodi napravit bujši sjer kot so ga do sada djelal. Pa mu nje ratalo, zak’ skoraj vos sjer se je pofrdjerbu an smo ga muoral zmetat u rupo. Takuo je šu vos pardjelek 40 krau u nič, še zgubu smo mjel, zak’ smo muoral djelat cjelo poljef-tje za nič. De se na bo tud’ drugo ljeto napravila taka velika škoda bi bluo pru, de če mislijo djelat sjer z novimi metodami, de se kliče novega mlekarja, ki se je šuolu za znat djelat mlekar, drugač je pa buojš, de se djela po tim starim, takuo kot so napravli tu ti Gorenji planini. ARBEč — Kakor je usjem znano u naši vasi imamo že par ljet za duhovnika g. Župančiča, ki je begunec iz Ljubljane. Mi ne v jemo za njegovo pretek’ost an zatuo ne moremo o tej guoriti, še manj pa ga obsojat, vjemo le, de od kar je med nami nimar zvjesto opravlja svojo siužbo an kar je za nas narbuj važno, de zastop naš jezik, zak’ je Slovenec kot so usi ljudje naše fare. Ne muoremo zatuo zastopit zaki ga nekatjeri ljudi par nas souražijo an zaki so šli u videmsko škofijo prosit, de naj bi ga proč pošjal. Tisti ljudi ne bi smjel pozabit, de če za-rjes pošljejo proč g. Župančiča, težkuo bo, de škofija nam bo pošjala potlé slovenskega duhovnika, sa vjemo tuo iz izkušenj, de kjer je biu drugam pošjan slovenski duhovnik je paršli na njegovo mjesto taljanski, ki nje zastopiu našega jezika, če par nas ne zna duhovnik slovenskega jezika vjemó kako je težkuo se z njim poguariti an de djela tuo zlo velike težave posebno starejšim ljudem, ki se ne morejo niti spovjedat, zak’ ne zastopijo po taljansko. Zvjedli smo tud’, de nekatjeri ljudje mislejo začet pobjerat po hišah podpise, de buodo potlé jih pošjal škofiji, za de tista prošnja za u druh kraj pošjat našega duhovnika, bo buj višno uslišana. Venč part naših faranou je pruot temu, de bi se tisto prošnjo podpisalo, zak’ vje- do, de je ta indicjativa paršla od tistih šterih domačih odpadmkou, ki bi tjel izgnat slovenski jezik tud’ iz cjerkve. ČRNI VRH — Pretekli tjedan je adnà komisija paršla tu naš kamun za preštu-d.ierat za zgradit cjesto, ki bi peljala u našo vas skuoz Arbeško dolino. Tista cjesta bi paršla koštat več milijonou lir an bi lahko mjel djelo 100 djelucu za cjelo ljeto. Ta cjesta bo rjes koristna za našo vas, zak’ smo je potrjebni an u tistem cajtu bi tud’ naši djeluci mjel djelo brez potrjebe hodit deleč po svjete. ŠT. LENART Novica, de fabrika cementa Cemurja bo pred zimo zaparta zavoj tega, ki »Italcementi« ne misli jo uzdaržat kadar bo paršla u nje roké, se je hitro razširila po vsej naši dolini. O tisti zadevi je biu informiran tud’ naš šindik. Mi mislemo, če bo naš šindik rjes se zauzeu za rešit tisto zlo važno zadevo, zak’ zapreti far briko cementa pomen, de ostanejo u našim kamune več kot 50 djelucu brez kruha. Zatuo naj šindik preskarbi an naj gre u Videm an kamor je potrjebno, an povje kaj velike važnosti je za naš ka-mun tista fabrika. Naš šindik muoru vjedat, de naši djeluci imajo samo do njega zaupanje, de bo kaj nardiu. GRMEK Preteklo soboto je šu u Čedad po svojih opravilih naš vaščan Trušnjak Zanet. Kar se je uraču nazaj damù s Kručijovo korjero, je med potjo od Sinčjurja do Skrutovega zgubiu takuin, ki nje bluo malo denarja notar. Prosi se najditelja takuina, de naj povarne buozemu človje-ku kar je zgubiu. če pa ima pru takuo tardo sarcé, naj prebere mjedihove recepte, ki jih takuin tud’ usebuje an prepri-ču se bo, de Trušnjak Zanet je zlo po-trjeban, sa se že pur.o ljet zdravi zavoj hudi boljezni an zatuo tist denar, ki ga je zgubiu mu bo parnesló veliko škodo zdravju an svoji hiši. Zapuomne naj se najditelj tistega takuina, de ukradeno blaguo še domačijo snje. Tuole so nam nimar pravli naši ta stari. LJESA — Naš duhovnik g. Artur Bla-sutto je organizira 40 ljudi, ki so šli na božjo pot na Sv. Višarije u Kanalsko dolino. Pejala jih je do žabnic Kručiljova korjera. Na Sv. Višarije so naši romarji prenočil, dragi dan so se pa darmi varnil. Preča bo naš gospuod organizira božjo pot tud u Vicenzo na Monte Berico. Predvideva se, de se boju upisal za tam jeti 50 ljudi naše fare. * * * Ker se oblasti nejčejo odločit za začet popravljat naš turan, je začela naša cjer-kvena komisija hodit okuol po družinah naše fare pobjerat denar, zak’ če se bo še napri čakalo, Iješki turan se bo zvar-pii. Troštamo se, de buodo hitro začel tud’ z djelom. DREKA Pretekli tjedan je paršla u naš kamun adnà komisija za poprašat okuol, če je še ljudi par nas, ki majo orožje par sebé. Tuole je zlo razburilo tiste dva domača trikoloristična bandita, ki so okuol orožje dajal, zak’ takuo, ki se zdi, boju zaperli u paražon use tiste trikoloriste, ki so mjel orožje al ki ga še imajo par sebé. Tuole boju nardil, zak’ je dan lec, ki strogo kaznuje tiste ljudi, ki nosijo orožf-je al ki ga daržijo skrito kjerkoli. Šobit potlé ko so tuole tista trikoloristična par-vaka zvjedil so začel nejšne Žaklje nosit po senožetih u katjerih je blo use puno orožja. Cajt bi biu, de se odpravi od naše zemlje nepotrjebnih branilceu »italjanstva« dreškega kamuna an pru je, de jih dajo u paražon use tiste, ki so mislil bit gospodarji na naših tleh. Cedajska pretura an videmski tribunal je že začeu sodit an u paražon spravljat take ljudi, zatuo se troštamo, de boju preča pred tribunal šli tud’ tisti, ki majo orožje po naših vaseh. Lee muora bit glih za usé. Mi njemamo potrjebe oboroženih ljudi na naši zemlji. Smo dost karvi prelil u obeh svetou-nih vojnah. ........ POŠTA S. M. — Brezje — Za sprejem vašega ctroka v slovensko srednjo šolo v Gorici se morate obrniti na tajništva slovenskih srednjih šol v Gorico in predložiti sledeče dokumente: otrokov rojstni list, spričevalo o dovršenem petem razredu ljudske šole (pagella), spričevalo o cepljenju koz in prošnjo za sprejem v šolo na kol-kovanem papirju. m u n 11 in u 111111111 u lin n iiiniiiiiiiiiiiiilililililiuiilililililililiiilililil i ii iiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiininiiimuniminiiiiiiiiiiiliimimiiiiiiiini i' TAJPANA Il hrathem čemo mjeti našo gozdarsko Kooperativo Dobri inicjativi naj usi naši gozdarji pomagajo, zak’ samo s kooperativo no če mjeti stalno djelo j Štev. 48 MATAJUR Stran 3 OPIS ČEDADA IN OKOLICE O izviru Slovencev v Furlaniji Slovenska bratovščina v Vidmu v XV. stoletju Napisal Ivan Trinko v „Forumjulii“ leto Vlil - št. 33 Kot najstarejša zgodovina vseh ostalih Slovanov, tako nam ni jasna tudi zgodovina Slovencev, ki so zasedli Kranjsko, del štajerske, Koroške, Primorske, Istre in od katerih se je okrog 34.000 naselilo tudi na gorah in po dolinah furlanskih okrajev Sv. Peter, Čedad, Tarčent in Moggio, ter tvorijo najzapadnejši slovanski narod. Kdaj so se ločili od velike slovanske družine in so zapustili obširne sarmatske ravnine, kjer se je ta, pod raznimi imeni nahajal že od pradavnine, nam zgodovina ne ve povedati nič točnega. Ni verjetno, da bi slovanski rodovi zasedli Ilirijo že v času Rimljanov; dobi se tudi kdo ki trdi, da so bili Slovani stari Benečani. Vendar je stvar zelo negotova. Kar je znano pozitivno je to, da so živeli Slovani v pokrajinah onstran Donave, v današnji Spodnji Madžarski še pred našim štetjem. Ko so jih napadli in premagali Kelti, so se deloma umaknili onostran Karpatov, deloma pa so ostali na mestu in se držali na višinah. Te slednje so pozneje podjarmili Avari in jih potisnili v Panonijo, ki so jo zapustili Langobardi, kateri so tedaj (leta 568) odšli v Italijo. Od tu so se Slovenci pomaknili toliko proti Zapadu, da so v zadnjem desetletju VI. stoletja prebivali že na mejah Italije in Bavarske vojvodine. Posamič so prišli v Italijo in so občudovali njene lepote in njeno lagodno življenje že prej ko so Avari organizirali svoje vpade in so se kot njihovi podložniki morali boriti v njihovih vrstah. Na povratku s teh vpadov so pripovedovali rojakom o tem, kar so videli v Italiji in vzbudili v njih željo, da bi šli tja. Ta želja je bila še tembolj živa, ker so že dolgo česa bili siti avarskega jarma in so se ga končno hoteli otresti. Začeli so torej rabiti orožje na lastno pest in prodirati v Furlanijo. V nekem pismu naslovljenem duhovščini iz Solina (Dalmacija) v juliju leta 600 je papež Gregor Veliki, ko govori o njih, dejal: »Contur-bor quia per Istriae aditum jam Italiani intrare coeperunt«. (Jaffè, Regest. št. 3320). Iz nekega drugega pisma istega papeža, naslovljenega dve leti prej na eksarha Callinica, je razvidno, da so Slovenci že prišli v Italijo, toda so bili zavrnjeni od omenjenega eksarha (Mansi, Concil. Coll. X-117). Leta 604 najdemo Slovence, ki so jih poslali Avari v Italijo, ko se borijo za kralja Agilulfa, kadar je ta skušal polastiti se bizantinske posesti. Leta 610 jih zopet najdemo združene z Avari, ko so vdrli v Furlanijo, kjer so plenili in požigali, se polastili Čedada in oslabili moč vojvode; iz tega vzroka so Slovenci v naslednjih letih imeli lažji dohod v Italijo, kar so izkoristili še tembolj, ker so se takrat ojačili in zedinili pod lastnim kraljem Samom, ki mu je uspelo združiti jih v velikem kraljestvu. Okrog leta 720—725 so se prikazali, tokrat sami, blizu Lauriana, katerega Rutar (Ljubljanski Zvon III. str. 55) zelo modro smatra za današnji Lavarian, kjer jih je le s težavo) premagal vojvoda Pennone, kateri je sklenil z njimi mir kar na bojišču. Ta dogodek kaže, da oni niso imeli mnogo strahu nad langobardskim orožjem kot trdi Pavel Diacon (1. \I,—44). Vpadi na Goriškem so se nadaljevali kljub krepki obrambi in kmalu se je zgodilo, da so polagoma številni Slovenci zasedli tiste dele čedadske ravnine, ki so bili zapuščeni, ker so rajši ostali pod langobardsko nadoblastjo in v miru obdelovali polje, kakor pa da bi se vrnili z večjim delom svojih bratov v svoje prvotne, manj rodovitne dežele. Zato je bila Furlanija posejana a številnimi slovenskimi kolonijami, zlasti »bed Cormorom in Tilmentom. Od teh se 5e najmočnejša skupina zbrala okrog Bel-8rada. V resnici so v teh krajih in skopaj v vsej spodnji Furlaniji številne vasi in drugi kraji, ki še vedno nosijo prvotna slovenska imena. Na tem mestu nimam dovolj prostora, da bi lahko navedel vsaj najbolj važne med njimi. Toda te kolonije, daleč proč od glavnice svojega naroda navezane na občevanje s Furlani, ki so jih obdajali od vseh strani, so izgubile kmalu svoj slovenski značaj in niso od njega ohranile ničesar razen krajevnih imen. Sčasoma so bila ta imena več ali manj spremenjena, vendar pa se v takih krajih še vedno odraža prvotni miren in pohleven slovenski značaj, ki te prebivalce v nekaterih krajih loči od ostalih Furlanov. Morda še prej kot v ravnini, gotovo pa še istočasno so se Slovenci, ki so verjetno prišli s Koroškega preko Predila, naselili po gorah nad Čedadom vse tja do Rezije, priznavajoč nadoblast Langobardov in plačujoč jim poseben davek. Ker pa so bili številnejši in kompaktnejši od onih, ki so se naselili v ravnini in poleg tega niso bili popolnoma ločeni od svojih bratov na drugi strani Alp, so ohranili in obdržali vse do današnjih dni slovenski značaj in jezik. Priznati je treba, da se trdno oklepajo svoje narodnosti (ta vztrajnost pa ne povzroča nobene škode Italiji), čeprav je proti njim naravna lega njihovega ozemlja, ki je obrnjeno v celoti in visi na to stran, ter morajo zato nujno in stalno občevati s sosedi velikih krajev in središč v Furlaniji. Kljub temu je meja Slovencev v glavnem tista, ki je bila pred tisoč in več leti in Slovenci segajo še sedaj do črte, kjer so postavili langobardski in bavarski plemiči gradove, s katerimi so hoteli zavreti njihovo nadaljnje napredovanje. Toda njihova zgodovina je malo znana zaradi pomanjkanja dokumentov, katerih večji del se je izgubil. V ostalem pa se ta zgodovina skoraj v celoti veže z ono ostale Furlanije. Najprej so bili podložni vojvodom, potem patriarhom, upravljali pa so se s svojimi lastnimi instituciami in tvorili tako rekoč posebno državico, ki je bila popolnoma avtonomna. Tudi oni so se skupaj s Furlani podvrgli Beneški republiki, katera je spoznala važnost zemlje, ki so jo imeli v posesti, kakor tudi njihovo hrabrost in preizkušeno zvestobo ter postopala z njimi vedno na poseben način in dopustila, da so se še naprej vladali po starem ter jih oprostila mnogih davščin, ki so jih morali plačevati ostali prebivalci Furlanije. Ker ni moj namen, da bi se še bolj razpisal z navedbo tistih maloštevilnih zgodovinskih listin, ki se lahko še dobijo, ali j da bi razpravljal o ustanovah in posebnih pravilnikih, ki so jih v preteklosti imeli naši Slovenci, ker bo to nekoč kdo drugi napravil bolje od mene, kot je že poskusil storiti, zato zaključujem te vrstice in izražam željo, da bi čimprej dobili obljubljeno drugo; popravljeno in pomnoženo izdajo »Beneške Slovenije«. Neka listina notarja Antona Belloma navaja leta 1507 seznam bratovščin, ki so obstajale v Vidmu. Take bratovščine so začeli ustanavljati že od leta 1300. Med njimi je bila tudi bratovščina tujcev, Slovencev in Nemcev. Kot znano so bile bratovščine ustanovljene zato, da bi delavce in ljudstvo, ki jih niso branili zakoni, zaščitila cerkev in raztegnila nanje svoje privilegije, ter tako obvarovala uboge ljudi pred nasiljem bogatinov in plemenitašev. Bratovščine, nazvar.e tudi udru-ženja lajkov ali šole, so morale imeti za svojega zaščitnika kakšnega svetnika in so bile dolžne spoštovati od cerkve določena pravila. Tako sta dne 25. septembra leta 1449 v višjem svetu v Vidmu, ko je bil luogotenente furlanske domovine Fantino Viai-ro, nek mojster Leonard iz Ljubljane, trgovec z vazami in nek Lovrenc, nemšk;': čevljar, predložila prošnjo, da bi dobila v uporabo občinsko kapelo pri srednjih vi atih (v severnem delu). Potem ko so poslušali poročilo komisarjev, so sveto- llll t l l l I I lil! I II I t i l I l.llllllll lllllllllllllllil l lllil lin III 111111 ■ III I t IM I 11111 I I 111I I lili lil I I IIII lil 11 | llllllllllll LJUDSKA POPEVKA IZ ŠT. LENARTA 'No juhico imam No jubico imam, pa jo ne jubim sam, jo rajtam zapustit, k’je deleč u vas hodit. Po traunike ne grjem, po ejesti pa ne srnjem, ti šentrani so pucbči, k’ me zmirem čakajo. Sest godcu bom najeu, od jubce slovo uzjeu, to parvo ki zagodejo, bom drugo jubit začeu. Ki b’ jubca vjedela, da so godci za slavó, o zavišno bi ne plesat Sla, bi se zmjeram jokala. vaici soglasno sklenili, da se dovoli uporabo kapele za maševanje in za pokop članov bratovščine. Ti so se mora',1 obvezati, da jo bodo okrasili in vzdrževali v dobrem stanju, ter da bo ostala pod pokroviteljstvom videmske občine. Dne 22. septembra leta 1451 je dož Francesco Foscari odobril ustanovljeno bratovščino. Cez nekaj časa so se Slovenci odcepili od Nemcev rekoč, da so ustanovili zase posebno bratovščino, ker Nemci niso spoštovali nekaterih pravil tega združenja. Stvar je prišla pred luogotenenta, ker Nemci niso hoteli vrniti nekaterih predmetov za bogoslužje. Tedaj je bilo določeno, da naj mojster Lovrenc, mojster Mihael itd., ki so hranili knjige bratovščine iste izročijo mojstru Juriju, trgov>-cu z vazami, v prisotnosti drugih moj-1 strov, ki so bili vsi iz Ljubljane. Toda Nemci niso bili s tem zadovoljni in so vložili priziv. Po tem sporu, o katerem govori neka pergamentna listina notarja Matea je udruženje Sv. Trojice (tako je bilo njegovo ime) imelo za člane samo Nemce, ter obstojalo še nadalje pod imenom« »Fraternitas theutonicorum«, medtem ko o slovenski bratovščini nimamo več nobenega znaka. Viktor Podreka o soseskah v Ben. Sloveniji PRELAZ TANAMEJA V TERSKI DOLINI Inkvizicija proti Slovencem na Kobariškem »To prebivalstvo, ki živi v Italiji na obronkih Julijskih Alp, pripada veliki rasi, ki tvori ruski »mir« in jugoslovansko »zadrugo«. Ima torej izrazito nagne-nje h kmečki skupnosti; to nagnenje se izraža v Beneški Sloveniji v obliki soseske, vendar obstoja s privatno lastnino, ki je trdovratno prepirljiva. Soseske okraja Sv. Peter, ki jih je podrobno proučeval moj cče (odv. Karel Podreka), bilo jih je 36, so vodili dekani, ki so Si sestajali na »velikih soseskah« v Landar-ju (za eno dolino) in v Mjersi (za drugo dolino), kjer so razpravljali o važnejših problemih. Kadar so razpravljali o zelo težkih vprašanjih, zlasti o odnosih z drugimi deželami, so se sestajali na »Arrengu« pri Sv. Kvirinu.« Roman Franceta Bevka »Bog Triglav« je bil zgrajen in napisan na podlagi zgodovinskih podatkov in dogodkov, ki so se v resnici izvršili. Razširil se je glas, da imajo Slovenci, ki so prebivali med Čedadom in Kobaridom posebne poganske obrede: morda je bil to spomin na stara izročila, ki so jih prinesli s seboj; ostanek cerkvenih obredov, ki so se bolj zakoreninili med njimi in od katerih obstojajo nekateri še danes. Predmet oboževanja je bilo neko staro drevo in bister studenec, ki je izviral iz njegovih korenin, ne daleč od vasi. Ob veselih in žalostnih prilikah so se tukaj shajali v velikem številu prebivalci raz-stresenih vasi in bornih koč, ki so čepele na obraščenih grebenih Matajurja, da bi tu opravili tradicionalne obredne svečanosti. Pregovarjanja katoliških duhovnikov so bila brez uspeha. Tedaj je generalni inkvizitor, Francesco da Cioggia (tisti, ki ga Bevk imenuje Francesco de Ciugia), dne 16. avgusta 1331 ukazal, naj se v Čedadu oznani križarski pohod proti »Sciavi innu-merabiles«. Neka tolpa nahujskana po oglejskem kanoniku Vuorlicu, sinu Paola Boianija, je preplavila skomunicirano ozemlje. Toda Slovenci so predvideli nevarnost in se niso pustili presenetiti od križarske vojske; izkoreninili so drevo in zagradili z debelimi kamni studenec. Po tem dogodku Sveta stolica ni imela več pretveze niti prilike, da bi se bavila s to zadevo. I, Umrl ie najstarejši slovenski kipar Ivan Zajec Pred kratkim je umrl v Ljubljani najstarejši slovenski kipar Ivan Zajec. Dočakal je lepo starost — 83 let. Umetnosti se je posvetil že v zgodnji mladosti. Izobraževal se je na Dunaju in mnogo potoval po Evropi, kjer se je seznanjal s klasičnimi umetninami in velikimi umetniki. Nekaj časa je delal tudi pri mojstru Ivanu Meštroviču. Eno izmed njegovih najbolj znanih del je veliki kip pesnika Franceta Prešerna v Ljubljani. DON EUGENIO BLANCHINI : Kmečka posest v Beneški Sloveniji Vrline in napake beneških Slovencev (Iz monografije »Kmečka posest v italijanski Furlaniji in njene gospodarske in socialne potrebe«. — Videm, Tiskarna Patronato 1898.) ni. Družina in dedovanje Pri prebivalcih julijskega predgorja je v vsej Furlaniji navada, da prepusti gospodar polovico svojega razpoložljivega premoženja prvorojenemu ali najbolj sposobnemu sinu. Tako se ohranja mala posest. Ostali ' dediči največkrat ostanejo v družini in pomagajo starejšemu bratu pri obdelovanju polja in z zaslužkom pri sezonskem izseljevanju s katerim potem izplačajo doto sestram. Kadar se je sodedič naučil kakšne obrti, tedaj si s svojimi prihranki in z doto postavi hišico ter ustanovi svojo družino. Pri tem obdrži zase njivico, travnik ali gozd od svojega deleža. Gorje slovenski družini, ki mrzi delo ali ki začenja delati dolgove. Prav tako mora znati štediti v primeru bolezni ali nesreče, ker sicer gre direktno v propast in sin si ne bo mogel nikoli postaviti lastnega ognjišča, ker bo le s težav« našel očeta, ki bi bil pripravljen dati svojo hčer nekomu, ki nima svojega poklica, ali svoje hiše s koščkom zemlje za obdelovanje. To pomeni, da je v visokem čislu družinski duh in da zelo cenijo privatno lastnino, pa čeprav je zelo majhna. Družinski oče je največkrat spoštovan gospodar, ki ukazuje, vodi in odreja vse, potem ko se je posvetoval z brati če jih ima, ali s starejšimi sinovi. Vsi ga ubogajo in ponavadi točno izvršujejo kar je bilo sklenjeno in ukazano. Vsi gredo na delo na isto njivo, samo družinski oče lahko izostane, ne da bi bil dolžan komur koli opravičevati se zaradi tega, ker vsi vedo, da on skrbi za skupne koristi. Po zaslugi dednih običajev, družine niso številne, čeprav je pri njih v navadi patriarhalni način življenja. Žalibog pa se že opaža tudi med njimi duh časa in nekateri se začenjajo upirati ter delajo po svoje. S tem še bolj drobijo posest in gredo nasproti bedi in pomanjkanju. Slovenci so zelo gostoljubni, dobrega srca in vedno pripravljeni pomagati svojemu bližnjemu. Vendar pa so tudi zelo zavistni za tuje premoženje zaradi velike želje, da bi povečali svoje. Vsekakor pa je velika napaka tožbarstvo; za ped zemlje, za premaknjen mejnik, za nek prehod, ali za kakršno koli drugo malenkost začenjajo s tožbo in tečejo na okrajno sodišče v Čedadu ali na sodnijo v Vidmu, kjer trošijo in razsipajo ter se potem trudijo, da lahko plačajo odvetnika in kolkovne pristojbine. Hočejo prepire za vsako ceno. Med njimi je v navadi zmerjanje, vendar pa se le redko sovražijo, ampak ostanejo največkrat §e naprej dobri sosedje. Druga njihova slaba stran je častiželj-nost nekaterih, ki hočejo postati občinski svetovalci in se v ta namen trudijo in borijo, ter ustvarjajo ostro strankarstvo. Potem pa, ko so enkrat v svetu, ne znajo drugega kot da sledijo mnenju bolj izkušenega, ki jim svetuje, jih navdušuje, ter skuša izrabiti vztrajnost njihovega značaja in dane besede. Bog ne daj, pa da bi se trmoglavo uprli; v takem primeru umrejo od lakote sami in povzročijo smrt svojih dragih zaradi pomanjkanja, ne da bi odstopili niti za pedenj, če pa so družine poglavarjev dveh prepirajočih se strank premožne, potem se takoj oddelijo vse družine v vasi na dve strani in podpirajo ter dražijo eni enega, drugi drugega po stališču, ki so ga v sporu zavzeli. Od tu izhaja velika ovira za poravnavo, in spor postane brezkončen ter usoden. V ostalem pa so Slovenci dobri kristjani če izvzamemo: 1) strast do igranja, ki je zlasti v navadi kjer izvršujejo kakšno posebno obtr, kot košarji iz Ofjana, grabljarji iz Trčmuna, kamnoseki in zidarji iz Ažle, opekarji iz Brnasa in Mjer-se; 2) vpliv vse prej kot dober, ki ga imajo na domače šege finančni stražniki. Kvaren moralni vpliv pa prinašajo tudi sinovi, ki se vračajo od vojakov in še večkrat oni, ki gredo v tujino v mladih letih, zlasti če so v tujih dižavah opravljali težka dela v velikih skupinah delavcev, kjer morajo živeti dobri skupaj z najslabšimi, namesto, da bi bili oddeljeni po družinah in se posvetili trgovini. Toda ti se polagoma ponavadi zopet vračajo k domačim običajem in z delom in trudom, ter z vzgledom starejših ljudi pozabijo slaba navade, ki so si jih navzeli. Na splošno so Slovenci lojalnega znar čaja, ponosni so, da so poštenjaki in prezirajo vsakega dvoličneža. (Nadaljevanje sledi.) \ ZA NAŠE DELO Koliko časa nai dobiva tele mlieko Je dosti kmetu, ki imajo navado, de odstavijo telé preča ko je staro nekaj tjednu. To nje pravo gospodarstvo. Iz telet, ki se že u mladosti zanemarjajo ne bo ankul dobrih krau. Švicarji, ki so znani kot narbujši živinorejci, dajejo teletu do šestega mjesca mljeko. Teletu je trjeba dajat mljeko najmanj 12 tjednu. Tle pa ne mislimo takuo, kakor djela venč part naših gospodarjeu, ki spuščajo u resnic telé h kravi tud do 12 tjednu, a tuo djelajo potlé, ki je gospodinja pomouzla kravo. Tuo nje pru; če tete mjeti Ijepo živino, dajte teletu usé kravje mljeko almanj do devetega tje-dna. Šele z devetim tjednom začnete lahko telé počasi odvajati s tjem, de mu oduzamete malo mljeka. Kar oduzamete, par mljeku muorate nadomestit z drugim fuotram. Senuo še nje za telé. Narbujše nadomestilo za mljeko je posneto mljeko tikeremu se doda malo linovih tropin. Duo njema tistega mljeka, da lahko teletu tudi ouseno moko. Tudi otrobi so za silo dobri. Senuo se muora tud pokladat, a ne za hrano, ampà le zato, de se mu tele počasi parvadi. Kako preženemo živini uši Dobrà rječ za pregnat živini uši, je mješanica petrolja an vode u katjeri raztopimo žajfo. Tuo se nardi takuole: 125 gramu navadne žajfe raztopimo u dva an pu litra vode an tuole postavimo na ogenj, de zauré. Urjélo vodo zlijemo u posodo u tikeri je že 5 litru petrolja. Tisto mješanico mješamo za pet minut an potlé pustimo, de se pohladi. Kadar čem6 tisto rječ nucat uzamemo dno part tistega zdravila an jo zmješamo z devet parti vode an potlé namočimo notar cunjo al špacolo an s tjem mažemo ušivo živino. Kako uničujemo monolijo Setemberja, kar sadje zdreleje, se začne pru posebno širit sadna boljezen monolija. Na nezdrjelem, še na drevju visečem sadju se pokaže rjava gnilina u obliki armenih lis. O tisti boljezni okuženo sadje rado odpade ali pa se posuši na drevju. Tistemu pošušenemu sadju, ki ostane gnilo na drevju, pravimo mumije an od tjeh se drugo ljeto razvija boljezen. Ker nje reči za uničit monolijo je trje- ta napravit use kar se da za zmajšat širiteu tiste boljezni. Zatuo je trjeba use tolane sadove u jeseni pobrat an tudi tiste, ki padejo na tla an jih zakopat globoko u zemljo. Dostikrat se pokaže tista boljezen na sadju, ki ga je potukla tuča, zatuo je trjeba pru posebno ljetos gledat na sadounjake, ker je blo par nas dost tuče. Orehi za seme Duo če sadit orehe muora že tale mje-sac skarbjet za sjeme. Zberite srednje debele orehe, ki majo tenko lupino. Prej ko pride rnras imejta orehe spravljene na prastoru kjer je dosti ajarja an nje na soncu, potlé pa jih ložite u majhne kište an jih pokrijete s pjeskom. Takuo napounjene kište je trjeba potlé zakopat za eno ped globoko u zemljo an pokrit dobró, de ne morejo priti do njih miši. Na pomlad, preča ko se od zemlje stoji sneh, posadite takuo pognane orehe na dobró zemljo, če buodo orehi stalno rast-li na tistim prastoru jih zavarujte okuol an okuol z nizko ograjo. mulili 111111111 il 11111 II 1111111111 lil ll 11 m 11 II II II iii:i!l!ri!ii|[|!iiiii!iii!Miiiiiiii!ii|j|[|iii|[|iliii I II: III 1111III lil lii:in :■ ruminili pr i Pru mouzemo, če posnemamo kakuo sasà telé, ki sasé ne ulječe, ampa samo stiska mljeko. Narbujš način je švicarski, zak’ mouzemo s c jelo roko. S ta debelim parstam an kazalcam primemo sesék zgoraj, de mljeko ne muore nazaj u vime, s ta drugimi parsti pa močno stisnemo. Najprej pomouzemo parva dva, potlé pa še zadnja dva sesa. Mou-sti muoramo močno an brez se ustavit. Nazadnje pomouzemo na gor z obedve-ma rokama še usak sesék posebej, de ne ostane obedna kapljica mljeka u vimenu. če mouzemo slabo, krava zgubi mljeko an dostikrat zboleje tud’ vime. Mousti je trjeba nimar ob tisti uri. Pred moužo je trjeba poskarbjet, de je hljeu čist. Prej ko začnemo moust umijemo kravi z mlačno vodo vime an ga obrišemo s čisto an suho cunjo. Kar brišemo sasé, obrišemo tud’ pou Vimena, de se nam ne natrosi prah an dlaka med molžo u mljeko. Roké je trjeba mjet čiste an suhe. Prej, ki začnemo moust otipavajmo malo vime z rokó, de bo takuo krava prej spustila mljeko. Parve curke mljeka velijemo u drugo posodo, zak’ po navad’ je umazano. Če krava med moužo caba al se giba, pomeni, de je ne mouzemo pravilno al’ pa de ima bouno vime. Ce ima krava razpokane sasé, jih pred moužo nar mažemo s čisto an neslano mastjo al’ pa s posebnim vazelinom, ki se ga kupi u špecj ariji, človek, ki mouze naj bo zdrau, čist, pokrit na glavi an če se le muore naj ima za moužo poseban pred, pašnik (hrumau), ki ga po naietim djelu stran loži. Djelo oku vinjik Pravijo, de avošta mjesca okopane vi-njike napounijo sode. Ce tuole niesta še nardil, le hitro uzomita matiko u roke. Vinjike je trjeba okopat zatuo, de jih re- šimo od plevela an de s tjem zmanjšamo sušo. Okopane an opljete vinjike ne zgub-jajo tulku vode, kot če je zemlja pokrita s trdo skorjo. To skorjo je trjeba prekopat, a kopat je trjeba tulku gicboko, kul-kor pleveu ima globoke svoje korenine. Mošt iz odpadlega sadja če huda ura varže col iz drevja d:st sadja, je dosti kmetu, de ne vjedó kaj naj bi z njim nardil. če je sadje že tulku zdrjelo, de ima u sebi cuker se lahko iz njega nardi dobar mošt-sadjavec. Sadje, ki je padlo dol z drevja naj se spravi u kad, a ne use naenkrat an se ga tle not z lesenim betom na drobno zdrobi. Mošt se lahko spruot odcedi u sode. Razdrobljeno sadje se potlé torkljà an se ga dobró stisne. Za sadje stiskat so narbujše lesene stiskalnice. Kar ne teče mošt več iz tropin, naj se uzamejo von iz stiskalnice an naj se jih še ankrat stoučejo an potlé še ankrat stisnejo. Tropine se pustijo lahko čez nuoč u stiskalnice, de se buj odcedijo. Mošt je trjeba ga dat šobit u sod, kjer bo začeu vreti an takuo bosta mjel u parih dneh zlo dobar sadjo-vec, če je pa preveč kisu mu dodajte na usak hektoliter dva do tri kilograma cu-kerja. Z moštom je trjeba potlé runat takuo kot z vinom iz grozdu j a. Takuo bosta mogli use ponucat in mjel vašo pijačo pru za dobar kup. Proč metat odpadlo sadje je škoda velika. Bi se lahko iz njega kuhalo žganje, a tle u Italiji tega se r.a muore djelat, zak’ bi se muorlo plačat previč velike dauke. Ulil 11 I I I I I I I I I I I ITI 11111 I I 11 l: 450 » 500 Ser čez 2 mjesca star » 650 » 750 Skuta » 350 » 400 ŽITARICE po kuintalu Ušenica Sjerak Ušenična moka Ušenicni otrobi L. » )) » 6700 do 5500 » 8500 >i 3800 » 6800 6000 9500 4000 Menjava denarja Zlata šterliua Napoleon Dolar Sterlina karta Francoski frank švicarski frank Belgijski frank Avstrijski šiling Zlato po gramu Srebro po gramu 7750 5150 641 1590 1,52 150 12,20 22,50 810 18 SENUO po kuintalu Djetelsko senuó L. 2700 do 2800 Navadno senuó » 450 » .500 Ušenična stis. slama » 450 »do 500 GRADBENI LES po kubičnem m. Bukovi hlodi Orjehovi hlodi čerješnjovi hlodi Smrekovi hlodi L. 14000 do 15500 » 29000 » 32000 » 19500 » 20000 » 11500 » 12500 DARVA ZA ŽGAT po kuintalu Bukove darvà suhe L. 1100 do 1250 Bukove darvà surove » 950 » 1100 Bukove oglje » 2900 » 3200 SADJE AN ZELENJAVA po kg. Jabuka L. 15 do 25 Hruške » 15 » 25 Breskve » 15 » 30 Uajine » 120 » 149 Frišen fižou » 90 » 100 Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica j£judsda praoco : Prebrisana lisica in volk :.rr m r/ -JV Volk in lisica gresta ponoči preko goz- je zrcalila luna, sedeta in začneta premiš- daj pokaže lisica volku luno v vodi rekoč, popila ves potok. Lačni volk začne na vso «m po vodi in se dela kot da bi pila. Ko da. Kraj gozda ob potoku, v katerem se Jjevati kam naj kreneta na večerjo. Te- da jo to hleb sira in zato predlaga, da bi moč piti, zvitorepka pa samo brodi z gob- postane vol poln kot sod in ne more ve- w M' , „ ì : \/ijr i, mu pokaže lisica onkraj potoka drei-polno lepih hrušk in ker sta videla, ■MBSHT * H* da ne moreta priti do sira, se od'očita d?, preskočita vodo. Lisica, ki ni preje pila vode je bila gibčna in tako urno preskoči vodo in pride do sočnih hrušk, okorni volk pa se pri skoku nasadi na štor, ki je molel iz no toka. Prebrisana lisica se s me- je, da je tudi to pot ukanila volka z®