Vaina vpraianja Vedno bolj čutimo, da postajajo vprašanja vzgoje in pouka kakor tudi organizacija našega šolstva iz dneva v dan bolj zapletena in da bo treba v dogledni bodočnosti nekaj ukreniti. Predvsem mislim tu na zakon o narodnih šolah iz 1. 1929., ki se je sicer dolgo pripravljal, a bil končno le v hitrici narejen. Pomanjkljivosti so se kmalu pokazale in zakon je dobil tekom let mnogo popravkov, ki zmešnjavo še povečujejo. Glavna pomanjkljivost pa je v tem, ker je izšel brez pravilnika. Končno je pa eno desetletje za sedanje spremeriljive čase že precej pisana doba in smo imeli v teku tega časa v mnogih primerih priliko spoznavati prednosti in pomanjkljivosti scdanjega zakona. Zato mislim, da jc kar čas tu, ko nam bo treba resno in mirno premišljati, kaj je bilo dobro in kaj ne ter delati načrte za boljšo bodočnost. Zadnji čas se oglašajo neke organizacije in dajejo svoja mišljenja, nasvete in predloge, kako naj bi se preuredilc razne zadeve našcga šolstva. Ne bi omcnjal tega, če bi ne imeli članki prozornega namena: ustvariti nekako nerazpoloženje proti šolstvu in učiteljstvu, kot da bi to imelo prcveč pravic. Svojc članstvo hoče prepričati, da so Ic oni tu, ki imajo povsodi odločilno bescdo. Pod krinko ncke demokracije — kako se po nemarnem izrablja ta pojem — hočejo to izvcsti. V resnici pa jim gre samo za to, da bi dobili zopet glavno bescdo ljudje, ki imajo splošni javni blagor in dcmokracijo le za izvesek, da za to firmo lahko služijo svojim zasebnim ciljem. To se pravi, šolstvo zopet vrcči v vrtinec dnevnih vprašanj in borb in v roke posameznikov, ki smatrajo sebe za poosebljeno ljudstvo. To pa ne bo v prid ne šolstvu in nc ljudstvu. Imamo žc premnogo bridkih izkušenj. s kakih vidikov so se že obravnavala čisto šolska vprašanja. Vpliv staršev na vzgojo svojih otrok je popolnoma upravičen in na mestu, toda res po pravih zastopnikih, ne pa po kakih vsiljivcih, ki jim je vse drugo prej kot šola in blagor mladine. Šola je skupna zadeva vsega naroda, nc pa zakupno polje enega stanu ali kastc, kjer se navadno uvcljavijo ljudje močnih komolcev, zlasti če začutijo v bližini dobro pašo. Pri reorganizaciji tako važnih ustanov je treba ljudi širokih razgledov in nesebičnih značajev. Lc taki bodo vidcli samo en cilj: korist naroda in države. Malenkostnih razmer smo imeli že dosti. Spomnimo se samo na čase, ko so sc zaradi trmoglavosti vaških mogočnežev bili ccli boji za nabavo uboae šolske mctle. Takih časov si menda nckatcri žele nazaj, ker v brezplodnih prepirih mnogim cvetc pšenica, ki jc niso vsejali sami. Sola se mora otresti takih klopov, a ljudstvo navideznih prijatcljev. Z ljudstvom samim, in to z delavnim ljudstvom. se bo že dalo pametno govoriti. Mešetarji pa imajo pred seboj čisto drugc ciljc. Flor.