251. številka.
Ljubljana, v četrtek 3. novembra 1904
XXXVII. leto.
Iahaja vsaa dan sveder, izimfii aecleije in praznika, ter velja po poeti prejeman za avatro-ograke de2eie za vsa teto 85 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 n, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K za pol leta 13 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec a K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 28 K, sa pol leta 11 &, za četrt leta 5 K 60 h. za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnina - Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 b, (Ji w trikrat ali ječkrat tiska   —   Dopisi naj se isvolć frankovati        Rokopisi se ne vračajo.   -   Uredništvo in upravniatvo je v &naHovih alicab st 5, in sicer uredništvo v I nadstropja, apravnistvo pa v pritličja. —
Opravnistvu naj se blago vo i jo pošiljati naročnine., reklamacije, oznanita, t. j. administrativne stvari
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
ir
Revček Andreje sk!
Iz Kobarida nam je prišlo razo-denje! Tam se /e pred kratkim blagoslovila nova zastava „ Katoliškega izobraževalnega društva" — brez dragocenih zastav ta siromašna društva itak ne morejo biti! A obenem se je skuhala katoliška slavnost po znanem katoliškem receptu. Dr. Pavletič govoril je najprej o katoliški slovenski ideji, ter mešal znane žegnane otrobe, ki so na Slovenskem že tolikokrat premešani bili, ne da bi s tem katoliški slovenski ideji kaj posebno pomagano bilo. K večjemu, da se je v zadnji dobi nekaj advokatov vrglo v naročaj ti ideji, a vsi vemo, da le zategadelj, ker si vime katoliške slovenske ideje tu in tam nekaj mleka iztisniti pusti! Stalna točka takih katoliško-slovenskih izobraževalnih slavnostij je nastop dr. Janeza Evangelista Kreka iz Ljubljane. Tudi v Kobaridu jc nastopil, in samo ob sebi je umevno, da je govoril o krščanskem demokratizmu, „ki je pogoj za obstoj naroda in države." Prej kot ne je pri tem zopet in zopet premlatil vse stare svoje fraze, ki smo jih že tolikokrat culi, in ki do sedaj še nikjer nikake škode niso napravljale, in bodi, da jih je preplel dr. Janez Evangelist s tisto znano, le njemu lastno, prisiljeno poezijo, ki navdušuje pobožne „Daničarje", a vsako drugo dušo, ki je po nesreči padla v roke Krekovi muzi, obremeni z neozdravljivim nahodom. Naravno je, da bi se za kobaridski Krekov govov prav nič ne brigali ; njegovega duha oblanice naj hrustajo drugi! Kdo pa je še na Slovenskem, ki tega moža resnim smatra? Na prste jih lahko selteješ! V to številce pa se je sedaj — ako je dr. Krek v Kobaridu resnico govoril — uvrstila slavna naša deželna vlada! Dr. Kreka, tega političnega hansvur-štelčka v deželi, šteje baron Hein med resne politike! To je najnovejše, kar smo izvedeli v časih, ko venčamo grobove mrličev I Svoj govor v Kobarida končal je namreč dr. Krek tako-le:
„ Sedaj delajo, da bi mi službo vzeli. Mirno gledam v bodočnost. Ce mi vzame vlada ta košček kruha, bom tem svobodnejše izvrševal delo za ljudstvo. S svojimi rokami si zaslužim to malo, kar rabim!" Tako dr. Krek! Morda je iz njega govorila bolehna domišljavost, ali pa tudi gola reklama, brez katere dr. Krek pri svojih shodih izhajati ne more. Ce so se pa v istini podvzeli kaki koraki, da bi dr. Kreka spodili iz profesorske službe, potem takoj in brez vsakega odloga izjavljamo, da je to velika nerodnost, katero je zakrivila deželna vlada. Dr. Kreku radi njegovih političnih nastopov disciplinarnim potom jemati profesorsko mesto, to bi bila silna nerodnost. Možak je v politiki v resnici smešna prikazen, in da nima ton-zure na glavi in ne kolarja pod vratom, bi v slovenski javnosti niti toliko vpliva ne imel, kolikor ga ima mušica, ki je padla v vodo! Sedaj pa pride deželna vlada ter po vsi sili hoče, da postane Janez Evangelist, najspretnejši naš polit, harlekin — na tem polju napravlja mu k večjemu okrogli Schvveitzer nekaj konkurence ! — kar čez noč politični mučenik, kojemu se je radi njegovih neslanih deželnozborskih govorov odvzel „ košček kruha". V tem koraku deželne vlade, — vse pod pogojem, da dr. Krek v Kobaridu ni lagal, ne pretiraval, — moral bi vsak, ki razmere trezno premišlja, opaziti nekaj nepremišljenega, in vse obsodbe vrednega. Ta korak deželne vlade bi bil prava reklama za dr. Kreka, ki je bil srečno do tja prijadral, da se je začel dušiti pod težo lastne svoje smešnosti. Postopanje deželne vlade pa bi ne bilo samo nerodno, bilo bi temveč tudi odločno krivično. Res je dr. Krek v politiki prismojen, ali radi te politične prismojenosti kratiti mu vsakdanji kruh, bila bi krivica, ako mož, ki mu v zasebnem življenja ni mnogo očitati, spolnuje dolžnosti svoje službe. Časi, ko so se radi političnega prepričanja na Kranjskem preganjali uradnike, so enkrat za vselej pretekli, in to glede posvetnih, kakor
glede duhovskih uradnikov! Kaj takega se ne da več vpeljati, ne da bi vse stranke soglasno ne ugovarjale. Zategadelj upamo, da je dr. Krek v Kobaridu silno pretiraval, ko je trdil, da ga hoče vlada pretvoriti v nekakega — revčka Andrejčka!
Bleiweisova 701etnica
0 l in krepak na duši in na telesu bode praznoval jutr? ljubljanski podžupan gospod dr. Karol vitez B 1 e i w e i s - Trsteniški • svojo sedemdesetletnico.
Rodil se je slavljenec leta 1834 na Dunaju. Promoviran je bil na dunajski univerzi leta 1858. doktorjem medicine in kirurgije ter magistrom pcrodoslovja in potem prišel kot se kundarij na kirurgični oddelek bolnice v Trstu, kateremu oddelku je bil primarij izvrstni khurg dr. Cap-peletti, ki je bil svoje študije dovršil v Parizu. Po enoletnem službovanju v Trstu je bil slavljenec menovan sekundarijem v ljubljanski bolnici in sicer na medicinskem oddelku in v blaznici pod primarnem dr. Zbubrom. Po upokojenju dr. Zbubra je današnji jubilar eno celo leto sam opravljal službo primarija na teh oddelkih, a politične razmere bo bile take, da ni bil imenovan primarnem narodni dr. Karel vitez Bleivveis-Trstemški, marveč drug zdravnik. Vsled tega je sedanji jubilar L 1862. zapustil ljubljansko bolnico in se kot praktični zdravnik naselil v Kranju, kjer je ostal dve leti. Od tod je šel v Tolmin kot c. kr. okrajni zdravnik, a je na to službo resigniral io prišel leta 1867. kot hišni zdravnik v prisilno delavnioo ljubljansko.
S tem letom se je začela druga doba v življenju dr. Karola viteza Bleivveisa - TrstemŠkega. Odslej je stalno prebival v Ljubljani in je koj začel delovati tudi na narodnem polju, najprej pri različnih narodnih društvih, potem pa tudi v javn h za
stopih. Po resignaciji dr. Keesba cherja je bil dr. Karol vitez B»eiweis imenovan primanjem v ljubljanski bolnici ter je prevzel medicinski oddelek in blazn co. L-ta 1875. je dobil nalog, izdelati program za novo blaznico in je v svrho študij potoval po Avstriji, Švici in Nemčiji. Sedanja blazmca na Studencu j* zgrajena po njegovih predli gin. Cjan d*-ž*ln*ga zdravstvenega sveta je dr. Ktr. 1 vitez BleiweisTrateniški od ustanovitve te korporacije, istotako predsednik zdravniške zbornice in mestnega zdrav stvenega sveta. Odkar je šel vladni svetnik prof. dr. plem. Valenta v pokoj, je slavljenec provizorični vodja deželne bolnice in deželnih blagotvornih zavodov.
Kakor se v di iz teh podatkov, je delovanje dr. Karola viteza Blei-weisa na zdravniškem polju jako ob sežno. Kot izboren zdravnik uživa dr. Karol vitez Bieiweis - Trsteniški največji ugled v vseh krogih, kako splošno spoštovanje in zaupanje pa uživa med svojimi tovariši, priča dejstvo, da so ga postavili na čelo vsem zdravniškim korporacijam in da so ga izvolili častnim članom društva kranjskih zdravnikov.
Moogostransko in velezasužno pa je bilo tudi delovanje jobilarjevo na narodnem polju.
Začel je z delom v narodnih društvih To de o nalaga mnogo dolžnosti, provzroča veliko sitnosti, jemlje mnogo časa. Dandanes se mladi ljudje snno radi ogibljejo temu delu. V čas h, ko je začel dr. Karol vitez B e.weis ■ Trsteniški delati na narodnem poliu, je m^ ral vsakdo v narodnih društvih pokazati svojo voljo in svojo sposobnost za delo, če je hotel imeti ka* veljave. Dr. Kirol vitez Ble \v-is Trgteniški je začel svoje nsrcdoo delo v čitalnici. Pripomogel je v največji meri, da se je društvo razširilo in razcvelo. Deloval je v odboru, v pevskem zboru, pri veselicah, pri dramatičnih predstavah, pri
predavanjih, povsod koder je bilo treba delavnih moči. Pomagal je ustanoviti »Dramatično društvo«, kateremu je bil dolgo let podpredsednik in je zdaj vnet in marljiv predsednik, kakor tudi predsednik društvu »Na rodni dom«.
Z vestnim in vztrajnim delom si je dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški pridobil splošno zaupanje in vsled tega ga je narodno meščanstvo leta 1875. izvolilo v občinski svet. Dr. Karol vitez Bieiwe s - Trsteniški je skoro 30 let član občinskega sveta in s cer eden najdelavnejšib. K ub občinskih svetnikov ga je izvolil svojim načelnikom. Tudi je načelnik policijskega od?eka in ravnateljstva mestne klavnice, podnačelnik kura-torija višje dekliške šole in zastopnik mestne občine v deielnem šolskem svetu ter od leta 1894. podžupan ljubljanski.
Od leta 1883 do kta 1895. je bil dr. Karol vitez B<eiweu-Trsteniški tudi delaven član deželnega zbora kranjskega in sicer najprej kot zt-stopnik kmetskih občin ljubljanske okolioe in potem kot zastopnik trgovske in obrtniške zbornice, in je še sedaj predsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke.
Mnogostranako, uspešno in plo-dovito je bilo delovanje dr. Karola viteza B,eiweisa • TrsteniŠkega. To delovanje ve ceniti slovenaki narod, zlasti pa ljubljansko mesto, kateremu je v prvi vrsti posvečeno. V delu za javno korist, za blagor slovenstva, za družabno, politično, narodno, zdravstveno in gospodarsko napredovanje Ljubljane je dr Karol vitel Bleiweia Trsteniški osivel.
V hvaležnosti za jubilarjeve velike zasluge, v globokem spoštovanju za njegov jekleni in čisti značaj se mu klanja danes vse narodno - zavedno slovenstvo in mu kliče ia vsega srca: Slava!
Izprehodi po Parizu.
Piše dr. Ivan Prijatelj.
V Parizu, 28. oktobra 1904.
I. Diskurs o ulici.
Tudi v Parizu je jesen. Platane po avenijah se csipljejo, a koetanji po buljvarjih so se Že obleteli. V Pe-terburgu se ob tem času zadelujejo okna in na Dunaju začenjajo obhajati Človeka misli na zatišno življenje v mirni sob*, na delo pod mehkim, rožnatim okriljem senčnika večerne tovarišice, prijateljice in sotrudnice — svetiljke. Pariz pa ima še vedno samo svoj buljvar in mu nič druzega ni na misli. Vse je zunaj na trotoar ju: kavarna z mizami in stoli; prodajalna z vsem blagom, katero v štaouni, tem romanskem lokalu, dolgem pogosto od praga do nasprotnega zidu samo nekaj metrov, itak nima prostora; borza s kričečimi Židi; množica, ki gleda in se kaže, mondenka, Črnošolnik in akrobat, individui, ki služiio mimogrede svoj kruh, spretni v rokah, jeziku in očeh, begajočih po množici,  ali ni med
njo policaja. Buljvar šumi, vse kipi in se gnete. Strinjajo se gruče in razgrinjajo, zibljejo in ogibljejo, valove, mrgoleS, in med vso to gnečo se premičejo omnibusi z visokimi prenapolnjenimi nadstrešji, prhajo avtomobili kot obrzdani konji, zvončk-Ijajo izvoščki in javka trobentioa biciklista, nahajajoČega se v sto in sto stiskah in skrbeh.
Ob strani pa stoje hiše, orjaški, kameniti koloai, visoko vzravnani v dolgih vzporednih vrstah, tihi, molčeči in — beli. Res, Par z ni črno okajeno mesto, kakor Dunaj ali Berlin. Treba je iti samo kakega lepega, poznega popoldneva na vrh E'fTelja, ko je veter odgnal par in dim, ki visita po navadi nad vsakim velikim mestom, ko solnoe poljublja ne samo visoki Montmartre in njegovo čarobno btlo krono — kupolo sacrć-coeurske cerkve, ampak ves ta ocean hiš in stavb od Bjulognskega do Vincennskega gozda, pa mora človek misliti na kako špansko mesto s fantastičnim imenom, sezidano iz razbeljenega, od solnoa prepečenoga kamena. En sam razgled tako mogočen sem videl, in ta je bil s Ivana Velikega na Moskvo. Samo da je oni orientalsko pe&ter, bujen, sočen, ne-
uglašen in prirodno krčeč Ta pa je ravno nasproten: gosposko diskreten, ublažen, uglajen, harmoniziran v eno fino, sivkasto belo barvo. In podoben vtitk dela tudi posamezna pariška hiša. Njeno visoko, kamenito pročelje je nepobarvano, sivkasto ali rumenkasto belo kot uglajen kamen in gladko. Le tuintam je videti, da izstopajo iz stene rahlovztišene, ka-nelirane ploskve samo naznačenih korintskth ali jonskih stebrov. In pa hodniki so pod okni, hodniki s črno, železno ograjo iz onih smerno roko-koških motivov, ki jih je francoska renesančna arhitektura čisto orga-nično podedovala od sloga, ki je do segel baš na Francoskem vrhunee svojega razcveta. Ti hodniki, ki gredo od okna do okna, vezoč stanovanje s stanovanjem, so kakor pasovi bil in delajo b svojo železno ograjo vtisk frisa a črnimi ornamenti na belem polju. Vse to podaja hiši neko posebno pariško eleganco: kakor distin-girana svetna dama je v dolg', di Bkretnosivi, gladki obleki 1 nenavadno učinkujočo apreturo: podolž-nimi gubami in ozkimi, fi umi, roko delnimi, črnimi čipkami počez.
Francosko stanovanje noai znak šotora.   Vsi ti kamini, ozki hodniki,
tapetne stene in vrata vse je narejeno, kakor mimogrede in za mimogrede. Cela oprava in oprema razodeva sict-r velik okus, a poleg tega tudi vedno neko nenavadno brezbrižnost. Vidi se, da tu ni nihče se del cele dneve in noči in se urejal in ustanavljal po dolgotrajnem in premišljenem primerjanju in prila gajaniu Takoj na prvi pogled vidiš, da težišče življenja Francozu ni in ni nikoli bilo v stanovanju. On živi pod milim nebom in ne ljubi biti sam s seboj. Dandanes sedi v kavarni na trotoarju Tu vsprejema svoje goste in znance, tu opravlja svojo korespondenco in zraven živi eno zanimanje in eno življenje s to množico, ki se gnete ob njem in po posredovanju časopisov, ki jih či a tu, s celim svetom. Celo kadar je Že v svojem stanovanju, ima rad, da more stopiti na balkon, odkoder lahko še enkrat pogleda na ulico in sa »lahko noč« pokramlja s sosedom in njegovo družino. Ko sem bil oni dan v Boulognskem gozdu, sem videl tjagrede v senčnati »Avenue du Bois de B ulogne« stati stole lepo v vrsti ob strani šetališč. Ko sem se pa pod večer vračal proti Ehzejskim poljem, so bili vsi stolici po alejah
zasedeni na posamezna mesta in po-nekodi so še sedele v skupinah elegantne dame z gospodi, pomenkujoč se v živahni zabavi in sklenjenih kolobarjih, čisto neženirano, kakor bi ne bile na jaraem prostoru, ampak doma v salonih in okrog mu
Francoz je človek zunanjosti, katero ljubi in neguje ! Samo zunanjost je, ki ga zanima in sicer ta-le naibliŽja, francoska, ki se da takorekoč prijeti, ostali svet mu je Že napol abstraktnost, za katero se mu ne ljubi brigati.
Francoz Živi v zunanjostih Formule občevanja in etikete, ki je i njimi vedno Francija sama zalagala svet, so ravno tako dokumenti tega njegovega duha, kakor francoska literatura in kultura . . . Revolucija, ta najsilnejša in najpomenljivejša manifestacija francoske psihe, se je mogla v polnem svojem razmahu raaviti pač samo na Francoskem Res je, da se mora združiti sto in sto vsrokov, da se strese cela družba in duh množic vzplamtt v eni in isti smeri. Res pa je tudi, da se more to zgoditi samo tam, kjer je množica tako občutna in dovzetna za vse vnanje inoidente in pojave, kakor v Parizu. (Dalje prih.)
Vojna na Daljnem Vztoku.
Ruska uradna poročila.
General Kuropatkin je 1. t. m. brzojavil: O spopadih v noči na 1. t. m. nisem dobil nobenih poročil.
General Saharov pa poroča: V nedeljo, 30 oktobra, so se odpravili prostovoljni lovoi z dvema kozačkima atotnijama na rekognosoiranje v južnozapadni smeri v gorovje, ležeče južno od vasi Sancioi. Naš voj je zadel na sovražni oddelek, obstoječ iz ene kompanije pehote in enega eskadrona. Sovražnik je bil odbit, nakar je naš voj prodrl pet kilometrov v jugozapadni smeri. Istega dne je večji kozaški oddelek na rekog nosoiranju na levem brega reke Han prodrl do vasi Futej .nd. naoi, ki jo je sovražnik kakor vsa druga sosedna Bela močno utrdi). Ljut ogenj naše artiljerije pa je sovražnika pregnal iz njegovih pozicij in mi smo osvojili dotično vas. Sovražnik se je umaknil proti vasi Lidujindijancin, dva kilometra južno od Futejando-naoe, na utrjene pozicije, odkoder je neprestano obstreljeval dve naši bateriji. Kozaška stotnija, kateri je poveljeval poročnik Kusorotov, je na padla eno sovražno baterijo. En del te stotnije je zadel na sovražne utrdbe, katere je ščitila ena baterija, drugi del, ki se je obrnil proti artiljerijskim nasipom, je naletel na pa-lisade, obdane z žičnatim omrežjem, in se je moral umakniti. SJotnij* je izgubila okoli 40 mož. Poročnik Ko sorotov je bil zidet od več krogel. Imenovani kozaški prapor BS je umaknil na svoje pozicijo, Čim je dognal dispozicije in številnost so?ražnih vojev.
Pred Mukdenom.
Poročevalec »Birževih Vjedo-mosti« javlja iz Mukdena z dne 1. t. m.: Včeraj so Japonci ves dan neprestano streljali s topovi, toda brez vsakega uspeha. Navalili so na več točkah na naše pozicije, a so bili vselej odbiti z velikimi izgu bami. Naše izgube so bile docela neznatne. Srečnejši so bili Japo oi, kar se tiče izgub, pri naskoku na neki grič. Tu se je borilo šest ruskih kompanij proti dvema japonskima polkoma. Napad se je pričel z ljutim artiljerijskim ognjem. Naše kompanije so izgubile polovico svojega mo štva, a bo vkljub temu vzdržale svoje pozicije in odbile Japonce na celi črti.
Kakor se iz Londona poroča, si Btojita obe sovražni armadi že dlje časa popolnoma mirno nasproti. Nasipi za strelce so oddaljeni drug od drugega samo še kakih štiristo metrov, na nekaterih mestih oelo samo petdeset metrov. Bombardma traja dan in noč. Vojaki si ne upajo dvigniti glav iz okopov. Predstraže sploh niso mogoče, tako blizu sta si že obe armadi. Rusi se poslužujejo projektorjev in artiljerija obstreljuje neprestano sovražne pozicije. Kuropatkin se je po bitki
Konklave 1 1903.
m.
(Dalje)
Kardinal Rampolla se je kot državni tajnik upeljal z okrožnico z dne 22. julija 1887. v kateri je razvil svoj program. V njem je tudi poudarjal, da je izključeno vsako po-razumljenje med Italijo in med Vatikanom, dokler se cerkvi ne vrne nekdanja papeška država. Tega načelnega stališča se je Rimpolla držal, dokler je bil na krmilu. A priznati ae mu mora, da je papež Leon XIII. izrecno zahteval, da se mora Rampolla postaviti na to stališče.
Ta okrožnicaje tudi na klerikalne kroge izvzemši jezuvite in njih pristaše napravila jako slab vtis in zgodilo se je nekaj nenavadnega. Škof Skalabrini iz Piacence, škof Bonomelli is Kremone, škof Rotelli z Montefiaskona, grof Konestabile iz Perugije, škof Malvezzi iz Bolonje in drugi odlični možje, ki so bili vsi zvesti cerkvi, so se obrnili do papeža Leona XIII in ga prosili, naj vendar opusti politiko slepega sovra-
ob reki Šaho močno okrepil in je dobil zlasti mnogo novih vojev iz Evrope na pomoč. Nervozna napetost obeh armad je baje velikanska. Na obeh straneh se ponoči grade nove utrdb«, a nobeni stranki ni mogoče tega prikriti. Angleški poročevalci naglašajo, da vojna zgodovina še ne pozna takšne aitu-vaoije, v kakršni se sedaj nahajajo Rusi in Japonci na bojišču.
Nova razdelitev ruske armade.
»Barliner TagblatU poroča o novi razdelitvi ruske armade: Vrhovni poveljnik vseh ruskih vojnih ail na Daljnem Vzt)ku je, kakor je znano, general Kuropatkin, kateremu j s kot šef generalnega štaba prideljen general Saharov, dosedanji načelnik generalnega štaba pri prvi mand žurski armadi. Na čelo prve armade stopi na Kuropatkinovo mesto general Kaulbars, dosedanji poveljnik vojnega okrožja Odesa. Poveljnik druge armade je, kakor je že znano ganeral Grippenberg. Tretji ar madi bo poveljeval baron Meien-dorf, dosedaj poveljujoči general I rvega armadnega kora. Vest, da bi tudi general L neviČ stopil v zvezo prave mandžurske armade, še ni po trjena.
Vzroki rezerviranosti ruske armade.
»Rusa poroča iz Mukdena: Zatrjuje se iz zanesljivega vira, da dobe Japonci v najkrajšem času 40-do 60 000 mož na pomoč. Naša naloga je s tem zelo otežkočens. Najbrže bo bodemo morali vsled tega še za dlje časa omejiti na obrambo svojih pozicij. Gdlo v slučaju, da v kratkem dospo na bojišče novi voji iz Evrope, je položaj naše armade zelo težaven. Japonci grade neprestano močne, skoro nezavzemijive utrdbe, katerih skoro ni mogoče zavzeti s fronte. Eiino sredstvo v to bi bilo, ako bi bilo mogoče, sovražne pozicije obiti, za kar bi pa bila potrebna znatna premoč. Rusii center pa mora biti V3aj tako močan, kakor japonski, ako se hoče zagotoviti, da ga Japonci ne predro.
Kuropatkin in Kaulbars.
Kuropatkin je poslal generalu Kaulbarsu, ki je imenovan za poveljnika prve mandžurske armade, brzojavko, v kateri z veseljem pozdravlja njegovo imenovanje in izraža nado, da se bo Kaulbars v t?j vojni prav tako odlikoval, kakor se je svoj čas kot poveljnik prvega sibirskega ar madnega kora v ekspedioiji proti kitajskim bokserjem.
Boj za Port Artur.
Japonska vlada je izdala oelo vrsto poročil, ki se tičejo vojnih operacij pred Port Arturjem v mesecih avgust, september in oktober. Poročilo, nanašajoče se na dogodke po 26. okt, se glasi: Od poldevete ure dopoldne se neprenehoma obstreljujejo fori SungSusan, Erlungšan in Kikvanšan. 250 granat je zadelo svoj cilj Topovi
štva. Opozarjali bo ga, da je Kristus rekel »moje kraljestvo ni od tega sveta,cc opominjali so ga, naj nikar v srca italijanskih duhovnikov ne seje sovraštva proti lastni domovini, saj je zedicjenje Italije nespremenljivo dejstvo in se nobeden del države neče odtrgati od oelote na korist papežu. Tudi so ga opozarjali, da je v Rimu tako svoboden, kakor bi ne bil nikjer drugje na svetu.
A vse te prošnje so bile bob ob steno. Se več. Vsi ti plemeniti pa-triojotje so se sklicevali na spise plemenitega duhovnika in italijan skega rodoljuba Antona Rosminija in zdaj se je na ukaz papeža Leona XIII. zgodil sramotni škandal, da so Rosminija 33 let po njegovi smrti takorekoč izkopali iz groba in njegovo truplo vrgli na gnojišče, češ, da je krivoverec.
Rosmini je bil rojen 1. 1797. v Roveretu na južnem Tirolskem in si je s svojimi filozcflčnimi spisi pridobil kmalu največji ugled. Ž i pri papežu Piju IX. so Rosminija jezuitje črnili in obrekovali, kar se je dalo. Pij IX je sam 12 junija 1. 1849 re kel Rosminiju »Moj ljubi abbate, ko
a ladij, ki bo streljali na Sungšusan in Erlungšan, so dosegli dobre uspehe. Obzidje fora Erlungšan smo predrli in uničili več varnostnih priprav. V foru Sungšusan smo uničili eden 15-centimetraki top, drugega pa poškodovali. Tudi v foru Kikvanšan smo pokvarili eden top. Ob dveh popoldne smo jeli obstreljevati okope pri Po-lisianšanu in jih močno poškodovali. Ob petih popoldne je eden naših vojev naskočil okope pri Sungšusanu, drugi voj v centru pa Erlungšan. Ti naskoki so se posrečili, ne da bi nam povzročili velikih izgub Sovražnik je hitro zgradil nove okope in ljuto obstreljeval vse one točke, kjer so bile naše operacije uspešne, toda brez posebnega uspeha. Pri Erlungšanu je eksplodirala velika mina, ki pa ni ubila niti enega moža. V isti noči smo bombardirali sovražne pozicije zlasti z namenom, da bi zabranili nasprotniku popraviti poškodbe na utrdbah. Obstreljevali smo tudi sovražne vojne ladje in skladišča. Sovražnik je opetovano ponoči vdrl iz forov Erlungšan in Sungšusan, a je bil odbit. Druari dan smo nadaljevali bombardma. 28. oktobra je bil ogenj najljutejši. 385 granat je zadelo fore Antsehan in Ičan ter 208 metrov visoko goro Pajgušan. Več topov je bilo poškodovanih. Okopi in žičnato omrežje so hudo trpeli, dočim je bil for Sitajanku le malo poškodovan. Opazili smo dva požara: enega v zunanjem mestu, drugega pa v neki tovarni na Zlati gori. 29. oktobra je bil bombardma še ljutejši kakor preje. Ob zori je vdrl iz trdnjave 100 mož broječi oddelek, da bi uničil mine, ki smo jih položili pri Erlungšanu, a je bil z velikimi izgubami odbit. V kasem&tah pri foru Kekvanšan smo z dinamitom izstrelili veliko luknjo. Pri tej operaciji je bilo ubitih več Rubov. Obstreljevanje postaja vedno uspešneje. Baterije na foru S.tajanku smo razstrelili v zrak Obstreljevali smo tudi pet sovražnih ladij, ki so na redi odstranjevale min?. Tri so bile težko poškodovane, dve pa ste jeli goreti.
Po poročilih iz Londona se sme s popolno gotovostjo te dni pričakovati odločilnih dogodkov pred Port Arturjem. Splošni napad na trdnjavo že traja od ponedeljka. Japonci so poslali v boj zadnjega moža in bombardirajo mesto s 470 topovi. Računajo s popolno gotovostjo, da se general Steselj vda, ali da trdnjava pade najkasneje danes na rojstni dan Mikadov. Ako pa trdnjave vendarle tega dne ne dobe v roke, opuste daljne naskoke in jo skusijo izstradati. Ruska posadka je baje že pokopala vse nade, da jo osvobodi Kuropatkin ali baltiško brodovje. Mnogo bi se jih že rado vdalo, a general Steselj se temu trdovratno upira. Ic-dal je posebno proklamacijo in jo dal razglasiti, da ae bo boril neustrašno dalje, dokler bo še imel moštva samo za eden top.
Zadnji teden se je utihotapilo v
bi vi vedeli, kaj se mi je vse o vas povedalo. Boje se, da bi vi dobili kaj vpliva name«. Posebno so jezu-vitje preganjali Rosminijevo knjigo »Petero ran sv. cerkve«. V tej knjigi je Rosmini pokazal na slabe strani cerkvene organizacije, vsled katere izgublja cerkev čedalje bolj na vplivu in na ugledu in gine versko mišljenje med prebivalstvom. Prva rana katoliške cerkve, je pisal Rosmini, je to, da ni med duhovniki in med verniki pri cerkvenih opravilih ni-kake 'skupnosti. Duhovnik izvršuje razne ceremonije, verniki pa prodajajo zijala ali pa drožnjajo molitvioe, ne da bi sploh kaj mislili. Poglavitni vzrok tega je raba latinščine; Čim se latinščina odpravi od bogoslužja, se bo dala lahko doseči potrebna zveza med duhovniki in verniki pri bogo-Blužnih opravilih.
Največja nesreča pri sedanjih razmerah je, da se duhovščina ošabno povzdiguje nad vernike, da so du hovniki naduta kasta, ki imajo svoj mašni nerazumljivi tajni jezik, svoje posebne, narodu sovražne interese, svojo posebno nravnost, ki je nikakor ni odobravati, vsled česar jih izomi-
trdnjavo več Kitajcev, ki so bili japonski vohuni in ki so generalu No giju donesli zelo važne vesti. Blokada pred Port Arturjem je sedaj zelo stroga. Japonci uatrele takoj vsakega Kitajca, ki bi skušal prodreti blokado.
Vse vesti izpred Port Arturja s* glase precej neugodno; danes je tudi usodepolni Mikadov rojstni dan, ko se mora uresničiti prorokovanje in izpolniti japonska nada, da tega dne pade Port Artur.
Koliko je dati na ta prorokovaoja, morajo pokazati že najbližnje ure!
Mi za svojo osebo smo prepričani, da so vse neugodne vesti izpred   Port   Arturja  in najsi bodo tudi is uradnega japon skega vira — pretirane insta vimo sto proti eni, da Port Artur tudi danes še ne pade, kakor ni padel  preje, ko so mu takisto že opetovano napovedovali go tovi konec!
Odplutev ruskega brodovja iz Viga.
Ko je nastal angleško-ruski konflikt, se je zatrjevalo, da bo rusko brodovje moralo ostati v Vigu, dokler se cela afera definitivno ne reši. Tej vesti se je splošno verjelo. Zato je bilo presenečenje zlasti v japonofil-skih krogih naravnost velikansko, ko je predvčerajšnjim rusko brodovje pdplulo iz Viga in bo tamkaj ostali samo štirje ruski Častniki, ki so neposredno prizadeti v hulski aferi. Listi so že pisali, da je admiral Rož-destvenski samovlastno v nasprotju z dogovorom z Anglijo zapustil Vigo in ker j d slučajno istočasno imelo angleško brodovje pri Gibraltarju večje vaje, se je že trobilo v svet, da je Rusija prelomila dogovor o hulski zadevi in da je očividno, da si hoče Anglija z oboroženo roko iz-vojevati zadoščenje.
Vsa ta domnevanja pa so se izkazala kot n čeva. Angleško mini strstvo za zunanje stvari namreč razglaša, da je rusko brodovje odplul) iz Viga, ker ste se v tem oziru angleška in ruska vlada popolnoma dogovorili. Vaje angleške eskadre pri Gibraltarju niso s tem dogodkom v nobeni zvezi. — Nov konflikt, nova kriza v odnošajih med Rusijo in Auglijo se je torej rodila samo v raz* gretih možganih japonofilskih novinarjev, ki bi ničesar bolj ne želeli, kakor da bi se Rusija še z Acgle ško zapletla v vojno.
Novo rusko brodovje ob rtu
Finisterre.
Iz Corcubiona se brzojavlja, da je mimo rta Finisterre plulo veliko brodovje, o katerem se misli, da tudi spada k baltiški eskadri.
Rusko brodovje v Tangeru.
Ruske ladje so se že preskrbele s premogom in čakajo sedaj na povelje iz Petrograda, kdaj jim je odplnti naprej. Častniki zatrjujejo, da ne vedo, v kateri smeri da bodo odplali.
Svečenik na križarki „Avroratt, ki
kanejši krogi prezirajo, masa pa sovraži. Druga rana sv. cerkve je pisal Rosmini, je nizka izobrazba duhov ščine. Občne izomike sploh nimajo, a tudi v cerkvenih rečeh so popolnoma nevedni. In takim ljudem je poverjena vzgoja preprostega naroda, vsled česar je inteligenca in morala naroda silno globoko padla. Četrta rana sv. cerkve je ta, da se škofje pečajo s politiko in z administracijo in da imajo državne oblasti vpliv na njih imenovanje. Vsled tega izgube škofje zaupanje vb*-h tist h, ki so drugačnega političnega nasiranja in s tem se ljudstvo odvrača od cerkve in od vere. Peta rana sv. oerkve je, da se cerkveno imetje porablja ne za dobra dela, ne za izpolnjevanje Kristusovega nauka o ljubezni do bližnjega, dasi je bilo darovano samo za te namene.
Rosmini je energično zahteval, naj oerkev zopet to postane, kar je bila v prvih kristjanskih časih, naj bo oerkveno imetje porablja za re veže, ne da se pitajo z njimi lenuhi, in naj se vernikom povrne ugrabljena jim pravica, da smejo škofe prosto voliti.
se je ponesrečil in so mu morali od rezati roko, je amrl. Pogreba se j udeležilo osebje ruskega poslaništva i francoski konznl. Rosi so v Tangeri nakupili toliko Živil, da so v mesta vJ prodajalne prazne. Nakupili so tad več živih volov.
O položaju. I
Praga, 2. novembra. V današnl seji mladočeškega izvrševalnega odbori je poročal načelnik dr. P a c a k o p<l litičnem položaju. IzvrŠevalni odbor hI ni sprejel definitivnega sklepa, ker si mladočeški voditelji mnenja, da vslel preosnove ministrstva se ni ničesal spremenilo v političnem položaju ter jI treba počakati, kaj stori vlada za oM pravo ČeŠke obstrakcije. Seja je imeli le informativen značaj. I
Otvoritev italijanske fakulteti v Inomostu. I
Don a j, 2. novembra. Danes se jI vršii shod italijanskih dijakov. Na shodi se je razpravljalo o zadnjih dogodki! v Inomostu. Sprejela se je resolucija da vztrajajo pri zahtevi, da se usta novi italijansko useuČilišče v Tratil Nadalje se je preČital poziv, naj se I otvoritvi ital. fakultete čimveč Italijani skih vseučiliščnikov poda v Inomosl da stoje svojim kolegom ob strani, akl bi se nemške grožnje spremenile v dl janja. Razna italijanska društva v Trst J Rovinju, Spljetu itd. so dala v ta um men na razpolago denar, da se morejl tudi neimoviti peljati v Inomost. Tak(l se je oglasilo 25 udeležnikov, da se I prvim brzovlakom odpeljejo v Inomosl
Trgovinska pogajanja z Nemi čijo. i
Dunaj, 2. novembra. Nemški državni minister grof Posadowsky je sprejtl nekega dunajskega Časnikarja ter ml povedal, da je prišel na Dunaj, da pol gajanja zaradi trgovinske pogodbi Čimpreje ugodno dožene. Dobil pa jI na Dunaju vtis, da bi tudi avstro I ska vlada rada istotako pogodbo ČinJ preje sklenila. Več kot 14 dni uikakol ne more v ta namen ostati na Duuajul
Dunaj, 2. novembra. Danes so pni speli iz BudapeŠte ministrski predsedmll grof T i s z a in ministra L u k a c s tel T a 11 i a n. Takoj popoldne seje vršila skupna ministrska konferenca zaradi trgovinske pogodbe z Nemčijo. Pri tel konferenci pa se ni o nobeni točki, k| tvorijo glavne težkoče v pogajanjih! doseglo sporazumljenje. Grof P o s al d o \v s k y se pelje Še ta teden 4 Budapesto.
Dogodki v Macedoniji.
Belgrad, 2. novembra. Znani bojevnik za srbsko stvar v Macedonijil Pera P a 1 i g o r i ć, je bil te dni v) Nišu ustreljen. Splošno se sodi, da jd bil umorjeni tudi med tistimi Srbi, ki jih je macedonski odbor obsodil v smrti ter je obsodbo izvršil najet Član. i
London, 2. novembra. Angleška je izdala takozvano modro knjigo o položaju v Macedoniji. Posebno se bavi
tiaJT Dalie v Dt»iloai. ~f*?
»Ubogi Rosmini«, je vzkliknil veliki Gioberti, ko je prečita! alovečo knjigo o peterih ranah sv. oerkve, »vse je resnično, kar je pisal. A jaz poznam še več takih ran sv. cerkve! 25 *sta rana je posvetno gospodstvo, za katero se pulijo papeži; sedma rana je sv. inkvizicija, ki zadavlja vsako znanstveno delo in vsakega resnicoljubnega znanstvenika; osma rana je vsako naravno in družabno moralo zastrupljajoči jezuvitizem; deveta rana je duševna zaostalost katoliške duhovščine; deseta rana je, da v Rimu ni med duhovniki nobe nega človeka, ki bi imel kaj vere, in se bavijo vsi samo s politiko in a lovom na denar, vsltd česar mora katolicizem žalostno propasti«.
Vsa gonja jezuvitov proti Rosminiju je pa bila brez uspeha. Inkvizicija je mnogo let preiskovala Ros-minijeve spise in je končno prišla do spoznanja, da ni v teh spisih ničesar, kar bi nasprotovalo veri Dotična seja je bila 10 avgusta 1854. Predsedoval ji je sam papež Pi) IX. in ko je bilo odločeno, da proti Rjsminijevim spisom ni ugovora, je ptpoi vskliknil: »Bogu bodi hvala, da od časa do časa
Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 251, dne 3. novembra 1904,
z reorganizacijo orožništva in z reformnimi načrti za Maeedonijo. V knjigi se tudi navaja, da je angleški minister zunanjih zadev marki o t L a n d s-d o w n e opozoril ruskega poslanika grofa Benksndorfa, da je bil v zbornici vprašan zaradi p o množit ve ruskih in avstro-ogrskih Častnikov za macedonsko oroŽniŠtvo. Izrekel je upanje, da te dve velesili v bodoče ničesar ne ukrenete sami z ozirom na občutljivost ostalih velesil.
Poljaki na Ruskem.
L v o v, 2. novembra. V Varšavi je prišla k tam se mudečemu ministru za ljudsko prosveto večja poljska deputacija s prošnjo, naj se pogoji za ustanavljanje zasebnih šol olajšajo ter se dovoli pouk v zgodovini. Minister je obljubil, da si bo prizadeval, da se to vprašanje povoljno reši.
Cvetovi ultramontanizma.
B e r o 1 i n, 2. novembra. V Wiirz-burgu je doživel nedavno klerikalizem hud poraz. Jezuit baron Berlichingen je slovel do najnovejšega časa za naj hujšega bojevnika proti reformaciji, Luthru in protestantom. Njegove tozadevne pridige so hodili poslušat iz najvišjih krogov. Toda ondotni ljudsko šolski učitelj Beyhl je očital jezuitu, da je nevedni agitator, ki pospešuje le versko nasprotstvo. In svojo trditev je učitelj jezuitu dokazal sijajno tudi pri sodišču. Kar pa je na stvari najznačilnejše je to, da je kot znanstveni izve denec pozvani katoliški duhovnik in profesor cerkvene zgodovine dr. Merkle moral po vesti pričati proti jezuitu in njegovim naukom. Pameten Človek bi pričakoval, da bo sedaj škof jezuitu, ki je osmešil sebe in cerkev ter sejal le zdražbo, prepovedal pridigovati v isti cerkvi. Toda ravno nasprotno se je zgodilo: Škof dr. pl. S c hI o s je poklical pred svoj duhovni forum na odgovor profesorja dr. Merkleta, ki je med tem časom postal rektor wiirz-burškega vseučilišča.
Vatikan in volitve v italijanski parlament.
Rim, 2. novembra. Z ozirom na spremenjene časovne razmere je papež Pij X. pooblastil škofe, da dovolijo y posebnih slučaiih katolikom udeležbo pri volitvah v parlament. Toda katoliki naj ne nastopijo kot lastna stranka.
Dunaj, 2. novembra. Nedavno je papež sprejel urednika „W. Allg. Ztg.w ter ga pooblastil, da obelodani sledeče: .Papež je zelo žalosten zaradi strašnega prizora, ki ga nudi vojna na Daljnem Vztoku. To ni vojna, temuč klanje. Zelo moram obžalovati, da ostanejo vse civilizovane velesile hladnokrvne napram temu groznemu prizoru, in da se jim ne posreči, da bi se združile k veliki skupni akciji za po-nehanje te vojne." — Nadalje je papež napovedal veliko javno akcijo proti dvoboju. Papež je rekel: Za danes morem reci le toliko, da se mora dvoboj ne le z verskega stališča, temuč splošno smatrati za neumno in nesmiselno stvar, ki jo je v barbarskem srednjem veku
svoji cerkvi na korist pošilja na svet take može, kakor je Rosmini!«
Jezuvitje so se kar penili jeze Bali so se, da bi znali Rosminijevi nauki dobiti veljavo. In našli so se »dobri ljudje«, ki so poskusili jezovite oprostiti plemenitega Rosminija. Decembra meseca po svoji zmagi je bil Rosmini zastrupljen, s strupom, ki je deloval sicer počasi, a sigurno in je Rosminija pahnil v grob.
Ves izobraženi svet je žaloval po Rosrniniju. Pijemor.t-ška vlada je vse evropske dvore obvestila brzojavnim potom, da je Rosmini izdihnil. Uradni list maršala Radeckega, milanska »Gazetta officiale« je pisala, da je bil Rosmini največji genij in najsvetejše srce italijanskega naroda v 19. stoletju, kardinal Newmann je pisal, da je Rosminijeva smrt največja nesreča za cerkev, londonski škof Grant je imenoval Rosminija največjega modrijana in svetnika nove dobe.
In leta 1888. je papež Leon XIII. v družbi z jezuviti tega istega Rosminija proglasil za — krivoveroa. To [e bil pravi justični umor in sramota tega umora pade na osebo Leona XIII (Dalje prih.)
Še mogoče razumeti, ki pa nam je danes popolnoma nerazumljiva. Res je, da današnji zakoni ne varujejo dovolj Časti in trebalo bi zato najprvo velike zakonodajne akcije v zadostno varstvo časti Toda na vsak način je dvoboj, ki vzdiga meč za sadnika, neumnost, ker je meč slep in gluh. Tudi moram pripomniti, da je v sedanjem boju strank, ki postaja z vsakim dnem ljutejši, postalo psovanje (posebno pri dr. Žlindri in tovariših!) politično orožje, in da se nikdar poprej ni slišalo toliko javnega zasramovanja in žaljenja."
Vstaja v nemški Afriki.
London, 1. novembra. Angleške oblasti so razorožile 400 Hererojev, ki so prišli čez mejo v angleško kolonijo Bečuan. Vstaši so se zanašali, da se bodo lahko na angleških tleh znova organizovali ter se vrnili v boj zoper Nemce.
B e r o 1 i n, 2. novembra. Poroča se, da so vstaši pobili Krugerjevo na domestno stotnijo. Ta uspeh Vitbojev je navdušil plemena Hotentotov, ki so bila dosedaj še Nemčiji verna, da so se spuntala ter se pridružila vstaji.
Dopisi.
Iz Sofije. Dne 9.  in  10. oktobra praznoval je  naš rojak g. Anton Bezenšek v Sofiji 251etnico svojega delovanja v Bolgariji. Istega dne se je začel  tam  H.   stenografski kongres. Otvoril ga je minister narodne pro svete dr.  Sišmanov.    V  svojem  govoru je omenjal mnogih zaslug g. jubilarja za bolgarsko stenografijo in šolstvo. Knez Ferdinand, ceneč visoko zasluge prvega prisposobitelja Gabelsbergerjeve umetnosti na  bolgarski jezik, je g. Bežen ška odlikoval  z redom za nauk in umetnost. Pri tej slavnosti so bili navzoči : g. župan prestolnice sofijske, g. predsednik vrhovnega sodišča, g. okr. glavar, g. mestni načelnik, g. ravnatelj gimnazij,   gg.  profesorji   univerze in gimnazij,   ravnatelj   meteorološke postaje,    načelnik     bureaua sobranja itd. Vsi so slavljencu  osebno čestitali. Razen tega častnega odlikovanja doletela je našega jubilarja še druga Čast: Kraljevski stenografski zavod v Draž danih, ki je prvi te vrste v Evropi, je imenoval njega častnim članom ter mu   izročil   po   predsedniku kongresa umetniško   izdelano    dnplomo. Srbsko stenografsko društvo v Belgradu je tudi imenovalo  g. Bezenška    častnim članom; isto tako bolgarsko društvo „Br zopis* v Sofiji, katero mu je podneslo v imenu  vseh  bolgarskih stenografov dragoceno darilo, izdelano v Nemčiji po  načrtih   bolgarskih  umetnikov. K svečanosti je prišlo znatno Število srb skih stenografov s samim osnovateljem srbske stenografije g. Jovanom Milova-novićem na čelu; a od stenografov drugih narodnosti, posebno slovanskih, došlo je mnogo brzojavnih in pismenih po zdravov.  Posebno  pa  je povzdignila celo jubilejno slavnost navzočnost pr vega belgradskega pevskega društva, ki je najstarejše in najslavnejše na Balkanu. Mešani zbor je pel pri jubilejnem koncertu   v   veliki   dvorani „Slavjanske Besede" večinoma slovenske pesmi; med drugimi Hubadovo  „Bom šel na planine", eno narodno slovensko polko, „Ko dan se zaznava"  itd. Vse pesmi so se pele z umetniško dovršenostjo ter je   vsaki    sledilo    burno ploskanje. Navzoči minister prosvete, ki je velik ljubitelj   glasbe, je  posebno pohvalil milobo slovenskih pesmi ter izrazil na sproti slavljencu željo, naj bi posredoval,  da  pride v  Sofijo  enkrat tudi slovensko  pevsko   društvo iz Ljubljane,   katero   bode   tukaj z bratsko navdušenostjo sprejeto. O tem častnem predlogu g. ministra  dr. ŠiŠ-manova naj bi se v merodajnih pevskih krogih slovenskih razmišljevalo. Mogoče ga je obistiniti, posebno Če se vzame v obzir, da bi se na potovanju proti iztoku dali koncerti prirediti ne samo v Sofiji nego tudi v Belgradu, Plovdivu in celo v — Carigradu. Ker so se ju bilejne  slavnosti vršile v Sofiji ob priliki zborovanja stenografskega kongresa od 9.—11. oktobra, a jubilar deluje že 20 let kot profesor na plovdiv-ski  gimnaziji,   zato  bode dopolnilna slavnost dne  12.  novembra  v Plovdivu, sodelovanjem  bolgarskega pevskega društva.
merijo mlade moči, da jih koncentrujejo vse na svoje delo. Tako pa obenem po svojih močeh pomaga izvrŠujoČim članom do boljšega materijalnega stanja.
Odborovo posredovanje med naro-eitelji in med izvršujočimi člani se vrši na dvojni način:
1. ) Odbor odda izvršitev naročenega dela enemu izmed izvršujočih članov;
2. ) odbor razpiše konkurenco za naročeno delo.
Prvi način posredovanja velja -za sledeča dva slučaja:
a) če častna nagrada ne presega svote 20 K;
b) v nujnem slučaju. Konkurenca  se vrši,  ako častna
nagrada presega znesek 20 K.
Na željo naročitelja pošlje odbor v slučaju posredovanja po načinu 1.) načrt istemu v ogled, v slučaju 2.) odobrj 3 načrte kot najboljše, izmed katerih si nato naročitelj izbere enega za izvršitev.
V vseh umetniških zadevah daje odbor brezplačne informacije.
Predmet odborovemu posredovanju so vsa v področje slikarske, kiparske, arhitektonične umetnosti in umetne obrti spadajoča dela, tako:
Načrti za razglednice, za zunanjo in notranjo umetniško opremo knjig in brošur, za umetniško opremo tiskovin v splošnem, za umetn Ške plakate, in-serate, štampilije, ei libris-znamenja, diplome, slike, ornamentalne kompozicije za različne predmete, za tapete itd.; dekorativno-plastični predmeti, n. pr. nippes, nagrobni spomeniki itd.; načrti za interienrje; vsakovrstna umetna ženska ročna dela za profanne in cer kvene namene, n. pr. za paravente, stenske dekoracije, oltarni, namizni prti, zastori itd., posebno dela v modernem stanju in v aplikaciji.
Odbor si je v svesti, da reši posredovalno nalogo v zadovoljnost naro-čiteljev, kakor doslej. Potrjuje ga v tej zavesti priznanje, ki ga je donesla I. jugoslovanska umetniška izložba v Belgradu Članom „Vesne". Obrača se torej na vse p. n. trgovce, obrtnike, tiskarska podjetja, na vse zasebnike, na preč. duhovščino s prošnjo, naj se blagovolijo pri umetniških naroČilih ozirati na „ Vesno", posebno ker zahteve „Ves-našev" gotovo ne bodo previsoke. S S^tem opravijo tudi eminentno-rodoljubno delo.
Naročila naj se pošiljajo na naslov: „Vesna",  Dunaj III.,  Thongasse 10. Za odbor:
Al. Šantel
tč", predsednik.
Hinko Smrekar
tč. tajnik.
Društvo slovenskih dijakov vpodabljajočih umetnosti ,Vesna'
ima namen, gojiti vpodabljajoče umetnosti. Izmed sredstev, ki ji služijo v dosego tega namena, je eno najvažnejših, na razvoj umetniških zmožnosti posameznih izvršujočih Članov najbolj vplivajočih, posredovanje pri umetniških naroČilih. S tem vzpodbuja svoje člane k delavnosti, daje jim priliko, da si
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. novembra.
— Osebne vesti. Profesor v Kranju g. Fran Komotarje imenovan dopisnikom ces. kr. centralne komisije za umetniške in zgodovinske spomenike. — Davčni oficijal g. Fran Bervar je premeščen iz Novega meeta v Kranjsko goro; davčni pristav g. Valentin Kompare pa iz Krškecja v N >vo mesto.
— Velepomembne izjave! Načelnik »Slovanske zveze« dr. Su-steršiČ je vČersj v »Slovencu« sam sebe »intervival« in s cer glede vprašanja, smejo h Cehi opustiti državno zborsko obstrukoijo brez dovoljenja »Slovanske zveze«? V tem oziru je Juraj Bankini v svojem glasilu nekaj pisal, ter se s tem silil v ospredje, kar našemu Susteršiču ni bilo všeč. V ospredju je samo en prostor, in na njega se sme postaviti zgolj le lakaj ljubljanskega škofa! Takoj je torej voditelj kranjskih klerikalcev pričel dirko z Biankinijem in v »Slovencu« si je pustil predložiti nekaj vprašanj, na katera potem odgovarja. Vse v namenu, da bi svet prišel do prepričanja, da Janez Šusteršič več ve. nego Juraj Biankini. »Slovenec« imenuje Šusteršičeve odgovore »ve-lepomembne izjave«. V resnici pa so ti odgovori sami prazni klasovi; kdor jih prečiti, ve ravno toliko, kolikor je prej vedel! Šusteršič nekaj čenča, a pove pa ničesar! Možiček se obnaša čisto po vzorcih velikih ministrov, kadar jih kak žurnalist z vprašanji nadleguje. Veliko besed, a pravega odgovora nikakega! Danes smo o vprašanju, smejo li Čehi opustiti obstrukoijo brez dovoljenja »Slovanske zveze«, ravno toliko poučeni, kokor smo bili včeraj in predvčerajšnjim. Oziraje se na nejasnost dr. Susteršičevih odgovorov, pa smo skoraj prepričani, da se bode mladočeški klub preklicano malo brigal za lepe oči dr. Šusteršiča, ako mu bede ka-
zalo, opustiti obstrukoijo v državnem zboru! Skoraj bi glavo zastavili, da se uresniči to naše prerokovanje! Torej počakajmo!
— Heil dir, Dr. ftustersič! Zastavonoseo slovenskega naroda dr. Susteršič, ta najradikalnejši narodno misleči Slovenec, kar jih šivi pod božjim solncem in diše bolji zrak, vagojuje svojega sina, kakor smo še opetovano naglašali, v strogo nemškem duhu. Su-steršič in »Slovenec« sta skušala to dejstvo utajiti. Da se bo pa slovenska javnost prepričala, koliko se sme verjeti Susteršiču in »Slovencu«, ako kaj tajita, hočemo navesti na sebi malenkosten slučaj, ki pa najjasneje osvetljuje, v katerem duhu vagojuje »naradikalnejši vseh radikalnih Slovencev« svojega nadebudnega sinčka. V nedeljo je bilo. Na I. državni gimnasiji, v katero hodi seveda v nemški oddelek tudi Šuster-šičev sinko, so imeli šolsko slavnost povodom odlikovanja bivšega ve roučitelja gsp. Tomo Zupana. Po končani slavnosti so se dijaki na hodniku postavili v špalir in priredili svojemu bivšemu profesorju pr -srčno ovacijo. Slišali so se navdušeni »živio« klici, ki so popolnoma pre-doneli »beil«, s katerim klicem so pozdravljali Zupana maloštevilni nemški dijaki. Med tistimi pa, ki so najglasneje in najbolj navdušeno klicali »heil« in »heil Dir«, je bil sin voditelja katoliško -narodne stranke, dr. Ivana Šusteršiča! V katerem duhu torej vz^ojuje »veliki na rodnjak« svojega sina? Povejte nam to, vi katoliško narodni radikale '
— Obč. volitve v Vidmu
so jasno pokazale, da je državni po slanec, dekan ŽiČkar v svoji lastni občini popolnoma — dogospodaril. Žičkar je imel dolgo časa videmsko občino povsem v rokah in je bil v občini pravi samodržec. Vzlic silnemu rešpektu pred črno suknjo so se kmetje vendarle vzbudili in začeli gojiti po Žičkarjevi sodbi jako pregrešno misel, da naj bo dekan gospodar v cerkvi, v občini pa naj bedo gospodarji kmetje-davko-plačevalci. Toda kmetje še svojih lastnih moči niso natančno poznali in da bi se ognili prepiru in boju, so dekanu Žičk arju ponudili kompromis. ŽiČkar je odklonil to po nudbo z vso tisto ošabnostjo, ki jo duhovniki tako radi kažejo in vsled tega je prišlo do boja. Na dan volitve se je pokazalo, da so sile kmetske in napredne stranke v Vidmu tako velike, da zlomijo celo Žičiarjeve verige. V soboto dne 24. oktobra je bila volitev in izvoljenih je bilo 14 naprednih mož in samo 4 klerikalci. To je preklicano hud t bak za dekana in poslanci Ž.čkarja!
— Voditelji Slovencev in Hrvatov v Istri in Primorju pri novem namestniku. Dne 30 m. m. bo se predstavili novemu namestniku princa Hohenlohe v Trstu voditelji Slovencev in Hrvatov, kakor: namestnik istrskega glavarja dr A. Stanger, poslanci Vekoslav Spinčić, dr. Matko Laginja in prof. M a n d i ć; nadalje bivši člani razpuščenega tržaškega občinskega zastopa in političnega društva »Edinosti« Iv. G o r i u p , dr. R i b a f in dr. G. G r e g o r i n. Namestnika je pozdravil Iv. Goriup, nakar se je namestnik zahvalil v izbranih besedah ter zaključil: »Najprva dolžnost mi bo, držati se zakona«. Končno je prosil deputaoijo, naj se vsikdar obrnejo do njega, kadar se jim zgodi kakršnakoli krivica. Tudi se je infor-moval o kulturnih razmerah v Istri in Primorju.
— Škandal na pokopališču. Ie Doba se nam piše: »Mirno smo stali dne 1.1, m. ob 3 popoldne na dobškem pokopališču štirje znanci in sorodniki ob grobu nam predragih rajnih ter se razgovarjali o minljivosti človeškega življenja. V tem hipu se prigodi nekaj posebnega. Znani surovinski župnik Janez Grčar nabrali nas na najbolj neotesani način: »Teleta, noter v cerkev! Nimate nič vere! To ate junci! Voerkvi je izpostavljeno sv. Košnje Telo, Vi junci pa
zunaj stojite!« Ker se dotični že priletni in pošteni možje niso na ta poziv hoteli odpraviti v cerkev, rjul je Župnik še dalje: »Ako se koj stran ne spravite, tožil Vas bcm radi motenja vere!« V tistem trenotku je stalo na pokopališču v malih gručah nad 200 ljudi. Tako poroča naš dopisnik. Ker so se na tako govedarski način oblajani možje premagali in ni nihče tega steklega farja brcnil, kakor je zaslutil, naj ga vsaj tožijo, da ga bo aodišče za nekaj dni na ketno delo.
— Odlikovan duhovnik. Uradni list javlja, da |e upokojeni eksposit v Bevkab, Anton Bonča, dobil Častno svetinjo sa štiridesetletno zvesto službovanje, človek se mora rea čuditi, kakim ljudem se že podeljuje ta Častna svetinja. Bonča je večji del svojega štiridesetletnega »zvestega« službovanja prebil v Bevkah Spremenil je župnišče v hišo nesramnosti in kmete odiral, kolikor je mogel.   To je tisto njegovo »zve-
\ sto«   službovanje,  za  katero   je bil sedaj — odlikovan.
— Slovensko gledališče. Jutri, v petek, se vprizori prvič v sezoni priljubljena izvirna narodna igra s petjem „Deseti brat" po priredbi Fr. Govekarja. Naslovno veliko vlogo igra po daljšem času zopet g. rež. A. Dobrovolny, ki jo je izborno kreiral. Svojo imenitno komično vlogo Krjavlja igra g. Verovšek, Manico prvič gospodična Noskov a , Kvasa g. Nučič, Piškava g. Dragutinovič in Marijana g. Bo le ška. —V nedeljo popoldne se ponavlja „Mlinar in njegova hči", zvečer opera „Huge-noti".
— Petdesetletnico svojega delovania kot tipograf praznoval ba
v nedelo gospod Valentin A r s e I i u. Leta 1854. ie vstopil v K'emmevrovo tiskarno. Ko so bila prestana vajeniška leta je šel za nekaj časa na Dunaj in Budimpešto, potem pa se povrnil v Kleinmavrov zavod, v katerem deluje od tistega Časa nepretrgoma in visoko spoštovan od tovarišev in lastnikov firme.
— Netočna posta. Zadnji č*s nam prihaja čim dalje več pritožb naših naročnikov, da se jim vsled krivde pošte l*st neredno ali sploh ne dostavlja. Osobito se godi to na Dolenjskem, med temi na pošti v št. Jmžu Našega potrpljenja bo kmalu konec ter opozarjamo zadnjič vse pošte, ki imajo z naš m listom oprav t , naj ga dostavljajo redno in direktno, sicer bomo vsako taao pritožbo poslali naravnost na poštno ravnateljstvo v Trst.
— Glas iz občinstva. V dijaški in ljudski kuhinji se debiva v zadnjem času tako pokvarjeno in smrdeče meso. kakor da bi je dajal kak šintar. Kij ni nič nadzorstva? Sploh bi bilo dobro enkrat malo posvetiti v skrivnosti te kuhinje; ne snrrdi samo meso, smrdi tudi še marsikaj druzega.
— Prijeli so na Vseh svetnikov dan 24letn*»ga Ivana Streharja na Dolu pri Hrastniku. Omenjeni mladenič jo je pred dnevi, kakor oe je ladnji petek v »Slov. Narodu« čitalo, pop hal iz preiskovalnega zapora v Litiji. Govori se, da je na Nemškem, kjer je premog kopa), ukradel okroglih 700 kron. Ko je iz litijskega zapora pobegnil, je takoj izmaknil nekomu 28 aron V Hrastniku pa je baje vzel nekomu delavske bukvice, da bi se pod^ tujim imenom laglje skrival.
— Dobava napovedbenih obrazcev za osebno dohodnino in rentnino. Tobačnim trafikantom v Ljubljani je dovoljeno, napovedbene obrazce z* osebno dohodnino in dohodarino (rentino) tudi prihodnje leto (1905) v zalogi imeti in kakor dosedaj sa ceno 4 vinarjav komad prodajati, na kar se davkoplačevalci s tem opozarjajo.
— Hotel Schwarz v Novem mestu |a prevzel te dni g. Ivan KokliČ in se imenuje zdaj ta hotel po lastniku »Iloted Kokiič«.
— Mlekarna v Prevojah je dobila državne podpore 800 K, da uredi svojo napravo na par.
— Mednarodno panoramo je obiskal včeraj popoldne deželni predsednik g. Hein z gospo soprogo ter se zelo priznalno izražal o zanimivosti razstavljenega potovanja na ledeni sever.
— ,,/vezda", izobraževalno, zabavno in podporno društvo na Dunaju priredi v nedeljo 6. novembra 1 1. v dvorani »Wiener Ressouroe«, I. Reiehsrats-strasse 3 svoj drugi zabavni večer v tej sezoni, Na sporedu je berilo g. Igo. Kaša, c kr.itotnika v Badnu,
dalje petje, šaljiva pošta itd. O3bor vabi na Dunaju in okolici živeče Slovenke in Slovence k obilni udeležb« zanimivega večera. — Začetek ob sedmih zvečer.
— Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunju ima v ponedeljek 14 novea>bra t. 1. svoj šestna sti občni zbor v dvorani »Slovanske Besede«, Dunaj, I Fletschmarkt 16 (»hod Draohengasse 3 ) Začetek eb petih zvečer.
— Zdravnik g. dr. Geiger se je preselil v Prešernove ul<ce v hišo Mestne hranilnice.  Več ins*rat.
— Surov vojak. V torek ob pol 12. uri zvečer je priloma*til mimo dolenjske mitnice Žiga Oražeo, prostak ces kr. 27. domobranskega polka ter začel na Um službujočega policijskega stražnika Fr. G edicija nekaj zabavljati. J^zen, da ni dobil povoda za tepei, je stopil nekoliko dalje v gostilno g. Franoeta Ambro-žiča na Karlovski oesti št. 34 in zahteval od njega svalčic. Ker mu jih pa ta ni smel dati, je začel domobranec v lokalu tako razgrajati, da ga je gostilničar pahnil ven in vrata zaprl. Oražen pa je vzel bodalo in je zabodel v vrata. Ko je ta potem zagledal, da se mu bliža stražnik Go-dicelj, je izdrl iz vrat bodalo ter ga nameril proti stražniku in vpil: »Pridi le bližje, polic'JBfci smrkavec«, in nato odšel v Kramarjevo gostilno. Tam ga je stražnik s pomočjo svojega na pomoč došlega tovariča razorožil in sla ga potem takega peljala v domobransko vojašnico ter ga izročila inšpekcijskemu častniku, ki ga je vtaknil v luknjo.
— Nepoštena služkinja je
C K, ki ima svojega nezakonskega otroka v reji  pri neki ženski. Vrhu plačila jo podpira še z moko, slad fcorjem, kruhom in rižem, a teh stvari ne kupi, nego jih pokrade po službah.
— Tatvina.Topničarju Erhardu Hollerju je bila dne 16 oktcbra v neki' gostilni v Siski iz žepa ukra dena žepna ura s častniško verižico, vredna 17 K. Tatvine je sumljiva neka ženska, ki je bila r njegovi družbi.
— Nesreča. Včeraj popoldne je 131etna Marija Gilihova na stop-njicah hiše št 35 v Rožnih ulicah padla in si zlomila desno nogo pod kolenom. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Delavsko gibanje. V ponedeljek se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 6 Slovencev, 13 Dalmatincev. — 70 Rusov je pa šlo iz Trsta skozi Ljubljano naravnost v Bucbs.— 33 Hrvatov je šlo iz Solno-grada, 27 iz Heba, 20 pa iz Pasave na R*ko. — Iz Podbrda se je odpeljalo 11 Hrvatov, 13 pa iz Pasave v Zagreb. — V torek se je odpeljalo v Ameriko 38 Slovencev in 6 Mace doncev. — 80 Hrvatov je prišlo iz Hrušice, ki so šli deloma v Zagreb, deloma na Reko. — Včeraj so se odpeljali v Ameriko 4 Crnogorci. — 58 Hrvatov je šlo iz Heba v Zagreb 8 Ozrov iz Mura Kira!y v Hruš co, 15 Macedoncev pa iz Podbrda na Reko.
— Izgubljene in najdene reči. Marija Pistotnikova, delavka v tobični tovarni, je izgubila srebrno remontoar uro s srebrno verižico, ki je imela za obesek štiriperesno deteljico z napisom » Vergies3meinnicht«, vredno 30 K. — Mitniški paznik An ton Gale je izgubil zlat prstan s sivkastim kamnom, vreden 12 K. — Gospa I. \V je izgubila denarnico z 250 K. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena pletena potna odeja, srebrna ura z verižico in star dežnik. — G Ema pl. K. je izgubila srebrno remontoar uro, vredno 32 K. — Ranzingerjev hlapec Leopold Hrvat je izgubil žepno re montoar-uro z verižico, ki je imela podolgaste člene, vredna 30 K. — Stražnik Fran Možina je našel uro-budilko. — Prostak c. in kr. 27 peš polka Mihael Wahlcherberger je našel na pokopališču pri Sv. Krištofu žen sko ručno torbico, v kateri je bila denarnica z malo vsebino. — Sinko odvetniškega kandidata g. dr. Karola Sturma, stanujočega v Gigaletovih ulicah št 3 v III nadstropju je našel bankovec za 10 K, ki se dobi pri najditelju.
— Brzoparnik severno-nemškega Llovda, „Kaiser VVilheEm II." je srečno dospel že dne 31. oktobra t. 1. zvečer in poštni parnik »Fr^edrich der Grossea dne 1. novembra t. L zjutraj v New York. Zastopnik tega društva je gospod Edvard Tavčar v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 35
— Francoske družbe brzoparnik ,,La Savoie" je dne 22. vinotoka iz Havre odplul in dne 28 vinotoka srečno v New York dospel. Vozil je 6 dni 5 ur. Zastop potovalna pisarna Ed. Smarda v Ljubljani.
— Tujci V Ljubljani. Meseca oktobra t i. je došlo v Ljubljano 3551 tujoev — za 559 maj, kot prejšnjega meseca in 850 več, kot istega
meseca lanskega leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelu »pri Slonu« 883 »pri Maliču« 506   »pri Llovdu« 415,
• pri Južnem kolodvoru« 147, »pri Štruklju«  149,  »pri  Grajžarju« 168
• pri Avstrijskem carju« 159, »pri Iliriji« 211, »pri Bavarskem dvoru« 138, v ostalih gostilnah in prenočiščih pa 775
— Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec vinotok je bil mil iu dosti moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 8'6°, ob dveh popoldne 137°, ob devetih zvečer 104°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 10.9°, za 0 5° nad normalom. — Opazovanja na tla-komeru dado 737 1 mm kot srednji zračni tlak tega mesca, za 1.1 mm nad normalom. — Mokrih dni je bilo 12, padlo je pa 85*1 mm dežja. — Ob deveterih dnevih je stala zjntraj megla, nebo je bilo večinoma oblačno. — Med vetrovi sta tekmovala severovzhodni in ingovzhodni, tako glede gostega nastopanja kakor tudi moči.
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v restavracijskih prostorih hotela »Lloyd« društven koncert za člane. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop za člane pro«t, nečlani plačajo 40 vin.
— „Slovenski Narod" se s
dan ftnjim dnem dob* tudi na Raki pri Krškem v trgovini g. Ivana V a r š k a.
— Hrvatske   novice. —
Hvalevredna odredba. Novi hrvaški naučni šef pl. Chavrak je brzojavno prosil velike župane, naj pre povejo šolam nakup njegove slike. — Čudna obsodba. V Iloku je neki sodni praktikant obsodil neko kmetico v Sdnevni zapor, češ, da je dvema sosedoma pred hišo Čitala iz „Hrv. Branika*4 domačega učitelja zasramujoč Članek. V obsodbi pa je obenem pove dano da obtožena ne zna — citati ne pisati. — Zaradi izgredov v Samoboru je bilo po vectedenski razpravi obsojenih 30 oseb v ječo po 7, 6, 5, 41et, oziroma 2 do 10 mesečno ječo. Med obsojenimi je tudi župnik Miletic, ki je dobil 4 mesece ječe. Nekaj mladih izgrednikov je dobilo le par tednov oziroma dni zapora. — Svobodne volitve na Hr vaškem. Za mandat v Dol. Miholjacu se poteguje, kakor že povedano, v imenu opozicije odvetnik in urednik v Oseku dr. Lorković. Ker pa hoče vlada prodreti s svojim kandidatom C h avrakom, razvila je splošno nasilje proti dr. Lorkovićevi kandidaturi. Ta se ne sme nikjer pokazati sam med svojimi volilci, vedno ga spremljajo orožniki in občinski beležniki. — Železnica od Krapine do Rog. Slatine se začne delati že letos.
— Slovenci  v Ameriki. Železni   voz je  zmečkal v Bublu 20 letnega Slovenca Ohočen-čiča,  doma  iz  Podpeči   pri Dobre poljan. _
* Najnovejše   novice. —
Med Francosko in Zedinje-nimi državami se je sklenila pogodba, da uredite vsako preporno vprašanje potom razsodišča.
— Papeža boli palec na levi nogi. To je najnovejši „sveto vniu dogodek. V palcu ima namreč revmatizem ter vsled tega nikogar ne sprejme ter ne gre iz sobe. Vsakdo se pač ne more tako mehkužiti.
— Zaradi draguljev v vred nos ti 15.000 kron, ki so bili v Bu-dapešti ukradeni nekemu pismonoši s poštnim zavojem vred, so zaprli v Bremnu nekega Pappa. Ta je namreč pregovoril hčer pismonoše, naj vzame očetu dragoceno pošiljatev, nakar se odpeljeta v Ameriko ter se poročita. Deklica je ubogala, a ko je Papp imel denar za dragulje jo je hotel z drugo žensko popihati v Ameriko.
— Nepošten kopališčni ravnatelj. Ravnatelj kopališča Hali, neki Jos. Hillischer, je zginil, ker bi bil moral položiti račune.
* Civilne poroke na Kranj« skem. Z Napoleonovim zakonikom so se uvedle za časa francoske vlade v naših pokrajinah tudi civilne poroke. O tem priča nedavno v Šmarju pri Ljubljani najdena poročna knjiga. Ista obsega sest pol papirja. Vsaka pola ima francoskega orla v vodenem od-tisku, okoli orla pa je napis „Illyrieu. Papirni pečat ima v sredi devico, ki je uprta z desnico na maršalsko palico, v levici pa drži oljkiuo vejico. Kot župan je podpisan grof Ursini pl. Blagaj. Vse poroke je izvrševal župan v občinski hiši. Pri tem so se izogibali vseh izrazov cerkvene poroke, mesto ženin in nevesta se je glasilo „bodoči soprog", „bodoča soproga". Pred poroko je imel župan nagovor, po poroki pa sejepre-Čitalo 6. poglavje pete knjige Napoleonovega zakonika. Zakon se ni sklenil v imenu Boga, temuč v imenu postave. Oklici so bili dvakrat v tednu pred ob-čiusko hišo. Pri poroki so morali biti navzoči starši poročenih. Navadno je tej poroki sledila še cerkvena. Sploh pa nova uredba slovenskim kmetskim kon-zervativcem ni bila po volji, ker so v
omenjeni knjigi v petih mesecih zabeležene le Štiri poroke.
* Neumen konj. Kakor med ljudmi, tako so menda tudi med živalimi bistre glave in bedaki. Kdor je čital popis konjiča, ki so mu rekli „der kluge Hans", ta bo to verjel, ako Čita inserat, ki ga je prinesel nedavno „Ber-liner Lok. Anz.u: Konj, kostanjeve barve, 12 let star, 162 m visok, s pristriženim repom in belimi lisami na zadnjih nogah, je sam prišel v konjsko mesnico, kjer ga dobi lastnik nazaj."
* Gospa ol. Hervav pred
sodiščem. V ponedeljek se je za vršila ta razupita afera. Zaslišan je bil brat pok. okr. glavarja nadporočnik pl. Hervay, ki je izpovedal, da mu je bila obtoženka takoj sumljiva kot sleparka in pustolovka, da je tudi kmalu zvedel, da je bila že večkrat omožena, toda brat tega najbrže ni vedel, ker je obtoženka vedno pazila, da nista brata nikoli mogla sama govoriti. Tudi v na-daljni razpravi se je pokazalo, da je ta ženska dosedaj živela od samih lažij in sleparij. Bigamija se ji je ne u vrženo dokazala. Obsojena je bila v s tiri m e sečno ječo. Zagovornik je takoj prijavil ničnostno pritožbo ter predlagal, naj se do tačas obsojenka izpusti proti kavciji 7315 K, h kateri svoti prispeva« tudi on 2000 K. Sodni dvor je sklenil, da jo izpusti le za kavcijo 15.000 K. Sedaj se pozivajo dunajski listi, naj prispevajo za kavcijo. Na pritožbo zagovornika proti previsoki kavciji je graško nadsodišče brzojavno odredilo, da se obsojena izpusti proti kavciji 4000 K. Odvetnik dr. Obermaver je denar založil ter zvečer prepeljal gospo pl. Hervav iz zapora v neki hotel.
* Moderni Salomon. Gospa Hackmeister v mestu J li^raon v Ameriki se je hotela sodnijsko ločiti od svojega moža. Dovoljena ji je bila ločitev in zraven še vsak mesec 100 dolarjev podpore od moža, ki je moral pa še z njo deliti vse svoje premoženje. Ali ta ljubi par je imel tudi tri gosi Kako bi se te g »si enakomerno delde med obadva? M ž je bil pri volji dati gosi zaklati in jin potem enako deliti. Ž<*na pa jih je hotela žive Zaradi tega je prišlo do dolge debate pred sodnikom. Sodnik odloči prav po salomonsko: »Vi, gospod Hackmeister, imate isto pravico do treh gosi kot vaša bivša soproga in narobe, č* jih delimo, aeve ne moreje gosi ostati žive. Po mojem mnenju |e najboljše, če vzamete vi, gospa Hackmeister, dve gosi, vi, gospod Hackmeister, pa eno gos in pa še svojo soprogo, potem boste imeli tudi dve gosi.« »Za božjo voljo,« zavpije bivši boprog, »dajte gospe te tri gosi, sem ie tudi tako zadovoljen.«
* Poleg pljučnih bolezni
so med ljudstvom najbolj raiširjene želodčne bolezni. Veliko je tudi ste vilo zdravil zanje. Tako staro preizkušeno zdravilo za želodec pa so lekarnarja Bradv želodčne kaoljioe, znane pod imenom »Marijaoeljske želodčne kapljice«, ki so si vsled svojega dobrega vpliva pridobile svetovni sloves. Zahtevajte izrecno samo »Bradvjeve želodčne kapljice« v rde-č h škatljioah z varstveno znamko Materjo božjo iz Marijinega Celja in z lastnoročnim podpisom G Bradv. Več pove lekarnar C Bradv, Dunaj I , Fleischmarkt 1.
* Orjaški otrok.. Neki fotograf je našel v italijanski vasi Cop-paro pri Ferrari 13letno deklico imenom Sofonisba B*nini ter jo tudi fotografiral in sliko razposlal raznim ilustrovanim listom. Deklica namreč tebta 200 kg. ter ie 150 cm. visoka. Okoli prsi meri 174 cm. dočim imajo meča 60 om. obsega. Dekličji starši so povsem normalne rasti in bolj medli kot debeli. Deklica je vkljub svoji debelosti popolnoma zdrava, pnkupljivega obraza ter pri kretanju prožna.
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon". Vse
hina novembrskega zvezka: 1. A. Funte k: Koraki nad mano. (Pesem) 2. Ksaver M e š k o: b monu Gregorčiču. (Pesem) 3 Zofka Jelovšek: Eva. 4 Dr. Jos. Tominšek: Bitje in žttje Blewei8ovih »Novic«. 5. M. P: Mira. (Pesem) 6. Ivan Cankar: Otrok se smeje. 7. Ve k osi a v Spin-itler: Ped jes^n. (Pesem.) 8. Anton Trstenjak. Slovanski plesi. Crtica iz slov. življenja. 9. Kristina: V mra enih dneh . . . (Pesem.) 10 Josip Frančič: Prijateljstvo in ljubezen. 11. J. R-Sever: Prva jugoslovanska umetniška izložba v Belgradu. 12 M a rica Strna d: Dekle je na vrtu . . . (Pesem) 13. Dr. Fran Ilešič: Ob dvojni stoletnici. 14 Književne n o v o s t i: Svetopisemska knjiga »Job« in »psalm 118«. — Ljudska knjižnica. — Knjiga družbe sv. Mohorja, — Koledar šolske družbe sv. Cirila in Metoda. — Menično pravo. — Dr. Jos Tominšek: Profesorja dr. ŠtreLlja to-letna je si kovna dela. — Rokovnjači.
— Talija. — R. Perušek: Letopis Matice srpske. — Dr. Fran Pešič: Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena. — Janko Koharie: Das Bnde des kroatisohen National-Kdaigtums. 15 Olasba. Koncertna pevska gospica Mira Devova v Belgradu — —a—: Viktor Parnsove skladbe k RokovrjaČem in L«*(?ijonar jem 16 Gledišče. Dr. Fr. Zbašnik: Slovensko pled šče. A Drama. — B. Opera. 17 Upodabljajoča umetnost. Jisipa G^rma slika »Bled«. 18. Splošni preffled. Dr. Vladimir L9vee -f-. — J. R Sever: Jugoslovanski almanah. — x : Avdijenca jugoslovanskih književnikov in umetnikov pri srbskem kral|u Petru I. Karagjor trievieu — Umetniške štipendije — Podporno društvo za slovenske viso-acšoloe na Dunaju.
— nZvončeki(.   Vsebina 11. številke: 1 Angela Roman Roma nov. (Pesmi.) 1. Na Vernih du* dan. Borisov. (Pesmi.) 3. Uboštvo. V i t o j Jelene. (Povest) 4. Gsneraleek. E Gangl. (Povest s podobo) 5 Lov na f idro. IvanStu*elj. (Povest) 6 Spo min na poletje E. Gangl. (Pesem s podobo) 7 Tončkov god. F. G. Hrast ni čar. (Povest.) 8 Ieza gor.. Sokolov.  (Pesem.)   9   Ruša in Nuša. And -ej  Rape   (Povest s podobo) 10. Vseh svet ti dan.   Ivo Tro št. (Povest) 11 Pouk in zabava. Zastavica v podobah. G S t u p a r. — Ujedne pt'ce. — Dobra lastnost — Dalma oija. — Kitova koža. — Ovčarski pes.
— Koliko stanejo železnice? — Mraz in toplota. — Premeten deček. — Največji list. — Morska sol — Marljive čebele. — Najhitrejše živali. — Najstarejši prebivalec. — Simon Gre gorčČ. — Vinogradi na opanskem.
— Kitajske slaščice. — Iz živalskega sveta. — Čudni metulji. — Za tinto.
— Rešitev.
Telefonska in brzojavna poročila.
Podgrad v Istri 3 novem bra. Danes je bil soglasno izvoljen županom naprednjak Ivan D e -kleva-Bave.
Celje 3. novembra V „Narod-nem demu* se je ustrelil sou redni k „Domovine" Fr. Šoti
Dunaj 3. novembra. Tukajšnja nuncijatura ni dobila še nikakega obvestila, da je „non expedita razveljavljen, kakor trdi berolinska „Germanija".
Inomost 3 novembra. Otvoritev italijanske fakultete se je danes povse mirno izvršila Prostor pred poslopjem je bil policijsko zastražen.
Budimpešta 3 novembra. Danes je predsednik poslanske zbornice naznanil, da postavi premembo opravilnika na dnevni red jutršnje seje S tem se začne odločilni boj med Tjszo in med opozicijo.
Belgrad 3 novembra. V Nišu je bil zavratno umorjen vodja srbskih Makedoncev, Pera P al igo-rić Ustrelil ga je neki sluga in sodi se, da po naročilu bolgarsko macedonskega odbora. Policija je odredila stroge varnostne odredbe, ker se omenjeni odbor pripravlja, da umori še dva druga macedon-ska Srba.
Rusko-japonska vojna,
London 3 novembra. Ker so Japonci napovedali, da poskusijo danes, na dan Mikadovega godu, zavzeti Port Artur, se bavi vse časopisje z vprašanjem, seli Japoncem ta poskus obnesa ali ne obnese. Skoro vse časopisje je mnenja, da Japonci ne bodo mogli za vzeti Port Arturja. Tudi če se polaste nekaterih trdnjav, jih ostane v ruskih ro&ah še toliko, da bo eventuvalni japonski uspeh ničev. Port A rt urne pade, dokler bo dovolj ž i v itl in municije.
London 3 novembra. Japonci so v zadnjih dnevih pred Port-Arturjem strašno trpeli. Kakih 5000 japonskih trupel je še ne-pokopanih. Japoncem primanjkuje skoro vseh zdravniških pripomočkov in se izvršujejo celo amputacije brez kloroforma. Ce ne bodo Japonci pri glavnem naskoku žrtvovali najmanj 50000 mož, je vsak uspeh v naprej izključen.
Petrograd 3. novembra. Dve diviziji Port Artur oblegajoče armade sta odšli k armadi maršala
Oyame. Na njih mesto prideta dve novi diviziji, ki sta se v Nagasakiju že vkrcali.
London 3 novembra. Rusija bo plačala hullskim ribičem 2,500 000 frankov odškodnine.
Pariz 3. novembra. Mednarodna komisija, ki preišče h u liski dogodek, bo poslovala v Parizu.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca oktobra 1904 vložilo je v Mestno hranilnico ljubljansko 1005 strank 545 632 K 57 h, 780 strank pa dvignilo 447,090 K 58 h.
— Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljub-Ija i. Meseci oktobra je vložilo 79 strank na hranilne knjii c* 116 269 K 60 dvignilo pa je 56 strank 83.416 K 60 v. Stanje hranilnih vlog koncem oktobra aoaia 1588 398 K 10 v. Denarnih prejemkov |e bilo do 31. oktobra 1904 5110 536 K 48 v, izdatkov pa 5,051744 K 44 v. toraj denarnega prometa 10,162 280 K 92 v.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Meseca oktobra t 1. se je vložilo pri ljubljanski kreditni banki na vlnžn* knjižice in na tekoči račun 1,857.686 K 40 h , vzdignilo pa 1,611.286 K 69 b. Skupno stanje vlog fm bno konoem meseca oktobra t I. 7 345.722 K 94 h.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu oktobru 1904 je 256 strank vložilo 103 135 K
06 h, 225 strank vzdignilo 100401 K 62 h, torej več vložilo 2733 K 44 b,
7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7700 K, 164 menic se je eskomptovalo za 73.090 K, stanje vlog 2,541.179 K 47 h, denarni promet 498.690 K 82 h. Vseh strank je bilo 955
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu oktobru 1904 je 160 strank vložilo 51631 K 52 h, 127 strank vzdignilo 35 376 K 55 h, 12 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 59 900 K. Stanje hra nilnih vlog 1 100 857 K 11 h, stanje hipotečnih posojil 860.018 K 40 h Denarni promet 213 760 K 04 h
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki. V mesecu oktobru 1904 |e 97 strank vložilo 25 474 K 65 h, 58 strank dvig nilo 16 246 K 56 h, 4 strankam se je izplačalo posojil 6400 K stanje hranilnih tIo« 544865 K 13 h, posojil 547 647 K 33 b, denarni promet 87.878 K 07 h.
— Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu ost' bru 1904 ie 385 strank vložilo 100.468 K 56 h, 262 strank dvignilo 65.993 K 61 h, 2 strankam se je izplačalo posojil 9.000 K, stanje hranilnih vlog 3,479 952 K 18 h, stanje posojil 2 003 497 K 21 h, denarni promet 520 768 K 81 h.
Gosp. Juliju Schaiiniauii-u«
lekarnarju v štokeravi.
Da si odpravim pomanjkljivo probavljanje, prosim Vas, pošljite mi 6 Skatelj Vaše želodčne soli takoj proti povzetju.
Z velespoštovanjem 233-4 a Andrej Plmrftir.
Ge8chwent, dne" 19. avgusta 1899
Pristno se dobiva pri Izdelovalcu Juliju Srhaumann-u, ti* žrl Mit cm MlMiHMHUfiu  Iclitiriiurjii  t  M tO lir-
rail, dalje v vseh tu- in inozemskih lekar nab. Cena Skatljice K 1 50. Razpošilja se a poŠto vsak dan, a ne manj kot 2 skatljic.
TSST \
' Vydrove žitne kaue
?0*tM 6 »4 pofc)(k. 4 K  50 b transi.
'„DOMAĆI PRIJATELJ •
Ijinšs It9tnt prte itVt Vrn+iiu
Zahtevajte
ilustrovani cenovnik
jodjetja za žarnice
„Ideal" 1
li ua-u t»€»n»lt
HUiAJ, VI., ffillsa*
Cena lepa svetloba brez inštalaoje io nevaroati Poraba 1* , kr na 1 uro.
Oblastveno konces.
vzgajališče
javna realka, pripravljalni razrad, državno veljavna Izpričevala
Artur Speneder
DUNAJ, XV., Neubaugiirtel 36
UitinovlJ.no 1840. 819-«
Brand
ZNAMKA Z OPICO
v   v v
Varstvena, rnarnka-
KAMEN ZA ČIŠČENJE Snazi in lika istočasno. Odpravi rjavina, nesnago in pege.
Splošno zastopništvo za Avstrijo:   HENRIK 6TOESSLER, DUNAJ. I. Freyung- 5.
schut7sarke.
Man l< -k t«
Namen Ufld Schutioitrh«,
BROOKI 8 PUTZ STEIH
m0nkey
Brano
UFFiN MARKĐ
M iti U11 m«er dit
Živi a so se podražila. Ker so se malone podražila vsa živila, morajo naše gospodinje povsod misliti na nove prifcranke. Pri 'tem naj opozarjamo na to, kar smo poudarjali že čestokrat, da »i tisti, ki uporabil a Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo dokaj prihrani, se celo v mnogih premerih popolnoma odreče zinati kavi in tako lahko poravna marsikaj, kar izdaja več. Gospodinje, ki so brez presodka ie davno prinašajo .ći*to** Kathreinerjevo kavo na mizo, in izkufcuja uči, da je ne opusti nihče več, kdor se je je navadil. Močno pri prnvijena je „Kathreinerjeva Kneip-pova sladna kava" jako prikupnega okusa in slasti za otroke red dna in krvotvorna. Pri tem je treba dosti manj mleka, da se doseže okusna kavioa barva, nego ob uporabljanju močno barvajočih kavinih surogatov. torej prihranek tudi tu. Zategadelj poudarjajte pri nakupovanju vselej ime Ksthreiner, zahtevajte ie izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa in ne jemajte niti odprto odtehtanih opr žen« h izdelkov, niti malovrednih posnemkov v drugačnih zavojih.
Na tisoče zahval-
-g^T^N. nih pisem iz vsega sveta obsega pojasnevalna in podnCna knjiga kot domači svetovalec o lekarnarja A. Tliirrr j J« balzamu In e*nilf. mazilu kot nenado-mestnem sredstvu. Po sprejetju 36 vin. (tudi v znamkah! se knjiga posije franko Naročniki balzama dobe kniigo zastonj 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic balzama stane K 5, fiO malih ali dvojn. steklenic K lb — franko z zabojčkom itd. 2 lončka centifo-iijskega mazila franko z zabojčkom K 3'dO.
.   Lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri K o varak I Slatini.
Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-naredb mojih edino pristnih izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-1
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranju so darovali sledeče prispevke i č. gg.: dr. Ign Jelovšek, kr višji zdravnik v Radovljici 30 K, dr. Jan. Schiffrer, c. kr. viSji Štabni zdravnik v DuDaj. Novem mesta 5 K, župnik Jernej Ra-moveš v Poljanah 40 K, župnik I. Čebašek na Trati 20 K, kazenska zadeva Jan. Liko-zar iz Vokla 10 K, kaz poravnava Jere Hafner in P. Pioeli 10 K, kaz. poravnava Fr Porenta in Fr Bitenc 10 K, (vse troje po sodn. adj. Antlogu), profesor Maselj v Vratih ob otvoritvi Aljaževega doma 7 K, Fr. Krenner, posestnik v Kranju 10 K, Janko Kocmut, trgovec v Kranju 5 K, krokarji v Valvazorjevi koči 5 K, A. Z za eno jajce 1 K. B. za srečen izid pri naboru 2 K. (Navedene zneske, poslane na blagajno od 28. julija do 20. avgusta izkazuje že letno poročilo.) Od 5 sept. do 31. okt. smo prejeli naslednje darove in prispevke: po dr. Fr. Prevcu 20 K (kaz. zad. Milar ca. Likozar«, primarij dr. E. Šlajmer iz Ljubljane 2u K mesto venca pok M. Zupancu, nadinženir Fr Žužek iz Ljubljane 2o K namesto venca pokojni gospodični Fani Jugoviz, c. kr. pom kapitan Alf. Wilfan iz Pulja 5 K. mestna občina Škofjaloka za 1. 190t 2o K. bralno društvo v Mengšu 12 K, v kazenski zadevi P. Držaj ca. Jan. Pusta vrh plača slednji 10 K (po sod. adj. T. Bežku iz Škofjeloke, prof. Jeršinovic najdenih 2<» h. Goljaž na Sv J jštu
6 30 K, notar Ant. Šlamberger 2* K, N N. iz Kranja 20 K, inženir V. Polak v Tržiču 30 K, neimenovan šnopsar 10 h, kaz zad. Strupi - Nadižar 20 K (po sodn. adj. Seli-škarju), dr Fr. Prevc 20 K, pr^ fesorski ko legij za oktober 13 K, kazenska zad. Kuralt-Tičar 50 K, Ebner-Glavnik 5 K (oboje po sodn. adj. Antlogu); meščani 494 40 K, nad-učitelj Fr. Luznar 10 K, kaz poravnava Rozman Vilfan 10 K, 4 kuharji in 2 kurjača
7 K, župnik Jos. Zalokar (BridgevilJe, Pa. U. S. of North America) 60 K (izročil župnik I. Vrhovnik v Ljubljani po ravnatelju Jos. Hubadu', Mar. in Marj. Brajer ca. Ant. Golob 20 K (sodn. adj Seliškar). kaz. zadeva Jan. Zabret in Ane Bitenc 5 K (sodn adj. I. Antloga), Jos. Bonceli, trgovec v Železnikih 6 K (po upravn. Gorenjca) Odbor dijaške kuhinje v Kranju se zahvaljuje v imenu podpirane mladine za poslane darove in prosi vse dobrotnike, naj se pogosto spominjajo imenovanega zavoda.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 29. oktobra: Matevž TrSkau, dninar, 36 let, Hradeckega ves št. 23, Epilepsie.
Dne 31. oktobra: Andrej Milavec, trgovec. 46 let, Predilne ulice št. 10. jetika. — Erih Ravnikar, uradnega sluge sin, 2 uri, Breg št. 6, življenske slabosti.
V deželni bolnici:
Dne 30. oktobra: Ivan Doles posestnikov sin, 19 let, Morbus macularus.
V hiralnici:
Dne 29. oktobra: Terezija Lnnder, kuharica, BO let, Scrophulosis.
Dne 39. oktobra: Martin Pet ilrn, dninar, 77 let. ostarelost — Martin Rubežnik, klobučar, 75 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
Višin* nad morjem 306 2.    Srednji zračni tlak 736 0 mm
&J$T ftalaalaotne, nervozna in malo-krvno osebe, bledicne, sloke in otroke, ki slabo Izgledajo, okrepča žele znat o vino lekarnarja Piccchja v Ljucljani na Dunajski cesti. — 8       Zunanja naročila po povzetju. 19
Nov. I	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
2.	9. zv.	7433	70	ar. j vzhod	oblačno
3. ■	7. *j. 2 pop.	743 9 7426	53 72	8 r j vzhod «r. j vzhod	oblačno oblačno
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka11 v Ljubljani.
Uradni knrzi dan. borze 2. novembra 1904. Naloibenl |M*plrJl. Denar
4°
4°/,
o
'0
majeva renta..... 100'—
srebrna renta..... 99*85
avstr. kronska renta    .   . 99*90
„    zlata        „       .   . 119-85
4°/0 ograka kronska  „   .   .   . 98*05
4«/,      „    zlata      „   .   .   . 119 —
4°/o posojilo dežele Kranjske . 99*50
4l/i°/o posojilo mesta Spjjet   . 100*251
4V,7o      »        »     z*dar   • 100H
47a°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 j 100*851
4 - , češka dež. banka k. o.    . 99*60
4«/0      „        n        n      Ž. o.     .  j 99*60
*"/i°/o «8t- Piama g**- d- hiP- D- 101*40
4l/t°/o Pe8t-   kom-   k*   °* *'
10°/0 pr....... 107* 10
sast. pisma Innerst. hr. 100*50 m      „     ogrske cen.
dež. hr.......j 100*50
a. pis. ogr. hip. ban. . H 100*— o bi.   ogr.  lokalnih  že- ji
leznic d. dr.....|| 100
obl. češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/0 prior. doL žel.....
3°/0     m    jui. žel. kup. 1 ,*/, .
4l/,°/,
* /t /o 41/ /
**  /• In
4l
4l/i°/o av8t* P09* fa *el- P* °-Srečke.
Srečke od l. 1860*', .   . . „   „ 1864 ....
„ tizske.....
„    zem. kred. I. emisije
ogr. hip. banke . srbske a frs. 100 —
100*75 98*50 99— 307*50 100*75
185*25 267 -162*50 306 - -298-— 272 — 94*—
turške......132*
srečke
20*75 480 — 78*— 86-68 50 53 75 28*80 65-— 77*— 529 —
Basilika
Kreditne „ .   . .
InomoŠke „ ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske B .   . .
Avst rud. križa „ .   . .
Ogr.    n     n ■ •   • •
Radolfove „ .   . .
Salcbarske „ .   . .
Dunajske kom. m .   . .
Delnice.
JnŽne železnice .... Državne železnice . . . Avatr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke Ogrske , „ . . Zivnoatenske „ . . Premogokop v Mosta (Brtti)
Alpinske motan.....j! 489 25
Praške žel. indr. dr.....|2444 —
Rima-Muranyi .... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe .
Blago
100*20 100 05 100*10 12005 98*25 119*20 101'— 101*25 100 — 101*85 100 —
100 — 102*40
108*--101*20
101*20
101 —
101 — 101-75
Zahvala.
Za mnoge ljubeznive dokaze sočutja ob kratki bolezni in nenadni smrti našega nepozabnega brata, oziroma svaka in strica, gospoda
Škendra Jenko
izrekamo presrčno zahvalo.
Družina Jsako-Šabec.
Trnovo na Notranjskem, dne 30. oktobra 19 4 3176
▼alate
C. kr. cekin . . . 20 franki . . . . 20 marke. . . . Sovereigns   .   . •
Marke.....
Laški bankovci . .
Kublji.....
Dolarji.....
89*25 658*50 1634 — 670*50 789 — 249*25 666 —
517-50 309 — 530 — 176* -
11-36 19*06 23*48 23*» 1
117-52 95*20
254 — 4*84
309 50 101-75
187*25 271 — 164 50 316 — 308* -278 50 98 — 133*-21*75 490-— 83*60 91 — 71-— 55*75 29-80 70 — 81*— 539 —
90*25 659*50
1643 — 671-50 790* -250*25 670-— 490*25
2454 — 518 50 312 — 5S4 -178 —
11*40 1909 23*56 24 —
117-72 95 50
254*75 5 —
Sv. maše posmrtnice
po rajnem očetu, gospodu
Martinu Bric
ie Gradiških Lazov, Šmartno pri Litiji, se bodo brale v soboto, dne 5. novembra t. 1 in sicer tiha maša ter mafia z biljami ob 7 uri zjutraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani Dne 29. decembra pa tiha maSa ob 1 ,H. uri.
Prijatelji in znanci se prosijo k udeležbi. 3171
Spretnega
3178
urarskega pomočnika
sprejme takoj
M. SMOLEJ, urar na Jesenicah.
Plača po dogovoru.
Lepo stanovanje,
obstoječe iz 5 sob, predsobe in z vsemi pritiklinami v I. nadstropju se odda takoj ali s 1. februarjem 1905.
Več se izve na 3183-1 Sv. Petra nasipu 49 (pritličje).
Precej velika že vpeljana firma za živila išče spretnega
zastopnika
proti proviziji, ki pridno potuje po Kranjskem.
Pismene ponudbe pod zastopnik"
upravniStvu „Slov. Naroda". 3179—1
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 3. novembra 1904. Termin.
Pšenica za april Rž „ april
Koruza   „ maj Oves     B april
50 50 50 50
1008 7 82 7 39 712
Ereittiv.
Nespremenjeno.
kateri je Že služil v tej lastnosti pri kakem podjetju za zgradbo železnice, in mora biti vešč strokovnjak, se sprejme v dobro plačano službo. 3176—1
Ponudbe na tvrdko:
Kupka, Orglmeister & F. Supančič, Opčina.
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
Srednja včerajšnja temperatura: 7M normale: 6 9°. — Padavina 0 0 mm.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz TTOzr^egrsi red.a_
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. nri 24 m ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee S'dnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fianzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, ćez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nn 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo><akovo, Ljubno, čez Klen-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v*re, Prago, 'direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in 11. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 nri 6 m pop. iBtotako. — Ob 7.1uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, lschl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Du-n*ja čez Amstetten, Lipsko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var^, Heb, Manjine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gaste;ii Ljubno, Celovec, Štnohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, luo-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 6. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smohorja. Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnograda čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Bndejevic, Plzna, Mar. varov, Hfba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. nri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. nri 5 m popoldne, ob 7. nri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih ia le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in prainikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljan i.
Meblovana
mesečna soba
s posebnim vhodom se s 15. novembrom t. 1. odda.
Poizve se pri FR. IGLIC n na Mestnem trgu Št. 11. 3184—1 |
Lepo sončnato
stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe in z uporabo vrta, se takoj, oziroma pozneje odda, v II. nadstropju, knhaova rrm« tste-r. ?S. 3181
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih izvodih
Ljubljana: Bizjak I,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik L,, Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H.f Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kane A.f sv. Petra cesta št. 14. Kos I., Kolodvorske ulice št. 26 Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. MrzMkar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichlar L, Kongresni trg št 3. Sever M.f Gosposke ulice št. 12. Sušnik J.f Rimska cesta št. 18. Svatek A.# Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Ve I ko vrh A.f S/. Jakoba trg 8 Šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčič M., trgovec v Šiški.
Kamnik: Ažman Marija, trafika
škofja Loka: Zigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec. Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Lescs (v bnfetn na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Javornik :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Crobotek Mijo, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez
Raka pri Krškem:
Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Japel Makso, trgovec.
po IO vin. v sledečih trafikah: Cerknica: Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Werli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
št. Peter na Krasu:
Novak A., na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče:
Zelen Ant., gostilničar in trafikant.
Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v .Narodnem domu*.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Celovec. Sowa Josip, časopisni biro. Gorica:
Schwarz Josip, trafika, Šolska
ulica št. 2 (via scuole 2) Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Trst:
Bevk M, Piazza Barriera vecchia
(vogal ulice Bosco št. 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-
ser m a št 1. Majcen M., ulica Miramare št 1. Stanič Št., ulica  Molin piecolo št 8.
Opatija *. Tomašič Anton, trafikant. Pulj.
SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Potošnjak A, Via del Molo.
Časopisni biro „Globus1', via
Adamich št 2.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, VIII. Alserstrasse št. 9.
l^feKe
d r a v e in
Od  tisoč ©-v
z dravn ilc o ->r
p r i p o ro č e n a
JN a j boljša H r et n a
na   želodcu bolne
olr o ke.
Jzborno  se je  obnesla pri
bluvanju, črevesnem kataru, driski,  zaprtji   i. t. d«
O t r1 O O i vspevajo
pri tem   in  ne   trpe prav nič na
neprebavljivo sti.
D o b i   s e   v I lekarnah   in drogerijah
Tovarna  R.Kuf e fcc e Ham b u ro   in  Dunaj, i.
Izvrstno
OBff
% mi li?
praktični zdravnik, specijalist za kožne in spolne
z bolezni ■
začne ordinirati
8. novembra in sicer od 10. do 12. dopold. in od 5. do 6. popold.
3161—2
v Prešernovih ulicah, Mestna hranilnica, II. nadst.
•e*   »A« *A*» •>i»   »<i»» «A* *A» «A% »A*   #A% »X* »A* »A* «A% .A. rA» »A» »A% *A* »A* rA»   »A« »A» »A» *A»
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „pri Maliču".
Uaojam si javljati p. n. obflinatvu, da sem pričel s pisanim poukom.
Strokovni karal um slame I tu |o«|><id« I« boljših r*dtvla tooslo ▼•»k ponedeljek In peiek ob polu 8. iveeer.
Posebni kurs is otroke In ntlodenlee la boijslb rodo fin se srsnilrs.
Posebne ure vsak £as dneva sa vse stare in moderne plese po lahki in hitro umljivi metodi za privatne družbe v dvorani in v privatnih hišah.
Prijave In vpisovanja vsak dan od II. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne v hotelu „pri Slonu", soba št. 73.
Z odličnim spoštovanjem 3168—1 Giulio Morterp«, plesni učitelj.
dor hoče ohraniti svoja obuvala elegantna in trdna
naj rabi le 244K-10
najbljoše čistilno sredstvo za boljša obuvala iz usnja. Edina tovarna: Fritz Schulz jun., Akt.-Ges. Eger i. B., Leipzig.
Po visoki kralj, deže.ru vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
Apatovačka kiselica
naravna alkallško-muriatiško-iitijska slatina, bogata ogljikove kisline
izvrstna kristalno čista namizna voda.
Glasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju in revmi, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici In mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenadkriljivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludwig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. BoSnjaković
Odlikovana na mnogih strokovnih razstavah s 15 zlatimi svetinjami.
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 437-75
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah in gostilnah.
Zastopnik za Kranjsko 5('.fJIE\ARDI v IJubUrtiii.
CB
« *
0 4
*
«
0 o> 0 ®
««8 ^ N
0 m
0 0
Si
* -2 0 *
0 o 0 'čT 0 c
0 ° 0
0 O 0 CM
0 o
0 3
* j
sfc
0 0 0 0
Pozor
Vsakdo zasluži 20   , kdor naroči uro!
Ker nameravam obdržati v svoji zalogi samo izdelke prvih švicarskih tovarn Union — znamka Union — ter druge fine ure, sem odločil čez par tisoč žepnih ur (švicarskih), katere prodajam
WHF 20 ceneje
kakor doslej. Za vse te ure jamčim pismeno! — Kdor torej želi dobro uro po nizki ceni.
naj ne zamudi te ugodne prilike!
Brilanti so obrestovan kapital!
Cena brilantom se viša od dne do dne, zato naj se vsakdo požuri kupiti si jih sedaj, dokler je cena še nizka.
Za prav mnogobrojna naročila se vljudno priporoča z vsem spoštovanjem
Franc čuden
DOT urar in trgovec v Ljubljani.
Glavna trgovina: Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu  samostanu.   Filijalka:   Glavni trg
nasproti rotovža. 4-9 4;
Ijtigr Zahtevajte cenike!
«
z *
t *
»g
N mt
CD O «
0
o' x
O 0
CD X
CD f> N n
m x 3 0
CD A
£ 0 <■ 0 0 0 O- 0
«3 0
2.0
0)
0 0
(tndi instrukcije išče absolvirani realec.
Ponudbe na npravništvo „S1. N." pod „realec". 3141—a
Št. 13.^26
3190—1
vešč trgovine z mešanim blagom, želi svojo službo v 6 tednih premeniti.
Naslov pove npravništvo „ Slovenskega Naroda". 3174—1
s veoeu.im ppridevalom želi svojo službo menjati. 3182-1
N*« OV povi* uprav. »Slov. N»r«.
19 let star, uiičen trgovine z mešanim blagom,  želi  menjati svojo službo.
Naslov  pove  upravništvo »Slov. Naroda44. 3173-8
4 pari čevljev
MT   ■*  Mimo   srld.   t-60. "VB
se zaradi nakupa ogromnih množin prodajo sa to smešno nizko ceno. Par mo&kib, par ženskih čevljev črnega ali rjavega usnja 8 kapicami za zavezovanje z močno zbitimi U8nj. podplati, najnov. oblike, dalje 1 ar moških in nar ženskih modnih čevljev, ve-leeleg , ličnih in lahkih, vsi 4 pari za samo gld. 2 60 Za naročitev zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja razposiljalnica čevljev
A. Gelb, Krakov, 8t. 40/3.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen 3172
01
Ženitna ponudba.
Mladenič, star 25 let, ki ima nekaj nahranjenega denarja, slovenskega in nemškega jezika zmožen in sedaj na Nemškem pri rndokopih, išče neveste v starosti od 20 do 25 let z nekoliko premoženjem ali pa tudi brez njega. 3120—2
Deklica, ki ima veselje do zakonskega stanu, naj pošlje ponudbe na npravništvo „Sloverakega Nar 44 pod „Rudar*.
IS
!
JJ
& <oi-jty—v.   —~«o I* ~
Pijte ~m
Klauerjev
CD
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
^^^^^^^^^^
V hiši ,Narodne tiskarne'
v Knaflovih ulicah št. 5
se odda za 1. februvarij 1905
stanovanje
v III. nadstropju, obsojeČe iz 3 sob, knhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja.
Več v upravništvu „Slov. Naroda".
franc Stupica
Ljubljana Marije Terezije cesta I.
v Ančnikovl hiši zraven ,Figovca'
priporoča slamoreznlce, mlatilnlce, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge
in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake žage in kotle za klajo In žganje l'orditii«! in Honinnremrnt železniške šine in traverze, poljski maveo. 11U9-29 mizarsko, tesarsko in Ulju-fainleamko orodje
ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete.
Vedno velika zaloga
špecerijskega blaga.
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči
službi okrožnih zdravnikov:
1. V Toplicah z letno plačo 1400 K in z aktivitetno doklado 200 K. Vrhtega dobi okrožni zdravnik za opravila kopelnega zdravnika posebno letno odškodnino po dogovora z imetnikom kopališča:
2. ) v/ Vipavi z letno plačo 1400 K in z aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za eno teh glaib naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu dežel
nema odbora
do 25. novembra 1904
tei v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeievano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti Že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega.
Ljubljana, 2. novembra 1904.
©
©
©
©
©
©l@|@l©l©|©|©
D£ L GEIGER
IT se je preselil ~ma
v Prešernove ulice štev. 3, II. nadstr.
(nova mestna hranilnica). mo-i
Ordinira od 8. do 9. dopoldne in od 2. do 3. popoldne.
©|©|©l©l©|©l©
©
©
©
©
©
©
©
©l©l©l©l©l©|©
Razpis.
Radi oddaje zgradbe popravila in prizidanja dvorazredne ljudske šole na Vačah razpiše se ofertna obravnava na dan 94. novembra ob i O. uri dopoldne pri krajnem šolskem svetu na Vačah.
Pismenim, z 1 krono kolekovanim ponudbam naj se priloži T>' (l varščine troškovnega dela ali pa vseh del, na katere se ponudba glasi, in ponudilo naj bo zapisano s številkami in besedami, kakor tudi naj  isti obsegajo izrečm opombo, da so dotičnemu oferentu vsi pogoji, troškovnik in načrti dobro znani in da se istim brezpogojno podvrže.
Dela so preračunjena:
1* Zidarsko delo........K 5327*32
2. Tesarsko in strehardko delo
3. Mizarsko delo ......
4. Ključavničarsko dele .  . .
5. Železje (ConstruktionseiseD C. Kleparsko delo.....
7. Pleskarsko delo.....
8. Steklarsko delo.....
9. Slikarsko delo......
10. Pečarsko delo .....
11. Šolska oprava......
skupaj .
3670-20 897-— 734*— 460 — 319*3 166*21 150 65 4913 710- — 815-90
13300 —
Take ponudbe se bodo sprejemale pri podpisanem  krajnem šolsken svetu do 10 ure dopoldne navedenega dneva.
Navedena dela stavbnega alaborata in stavbne pogoje si vsakdo lahk ogleda pri krajnem šolskem svetu na Vačah.
31H3-1
Krajni šolski svet na Vačah
dne 26. oktobra 1904.
r "3
^lajcicarnet in javama
TJadolf K'rkiseh)
v Ljubljani no Kcn9rc5n^m tr9^ z====z
priporoča: 3108 - 3
vsak dan hache. ob nedeljah najfinejše delikatne klobasice. dalje pince, vsesv. štruce, fave di morti. najfinejše čajno pecivo in veliko iz bero najfinejšega peciva, bonbonov, najfinejših pristnih desertnih vin in najfinejših pristnih likerjev.
Tukajšnja in zunanja naročila točno.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga ^
pohištva
% r>
f¥«jnlaje fene. \ «J hoI Iti h«-J »*- l>U«o.
»
A/ 
17
mmm^
m
"O
<0
"D O
-C
o
d>
•p
C8 > O
4-»
O
o.
CB h-
Slavnemu občinstvu dovoljajem se uljudno priporočati v nabavo raznih tapetnih in dekoracljskih potrebščin. Dolgoletno službovanje pri sluvečih tu- in inozemsRih tvrdsab me usposablja kot vsestransko izvežbanega in izkušenega, da morem vsekakor najfinejše in najsolid-nejae zadostiti svoji nalogi bodisi v tapetniški ali dekoracijaki stroki, kakor tudi v izdelavi vsakojakih pohištev.
Istotako si usojam pripomniti, da imam v zalogi razna najmodernejše oblazinjena pohištva, kakor divane, otomane itd. razne potrebne okraske k oknom, hišno preproge, pogrinjala, sploh vse v mojo stroko spadajoče predmete — Prevzamem naročila v kompletno opremijenje sob in event. prenavljanje obrabljenih pohi&tev; istotako postrežem vsaki zahtevi raznih ureditev sob, hotelov, vil itd.
Z zagotovilom najek^aktneje postrežbe in točne izvršitve priporočam se bL občinstvu v blagohotno uvaževanje.
Velespoštovanjem 3>74—3
Sfvan Čer ne
Ljubljana, Breg, štev. 20. Cojzova hiša.
[0888888888881
Ustanovljeno 1. 1862.
Telefon.štev. 584.
DUNAJ, VII., Kaiserstrasse 71,  vogal Burggasso.
IfcTaj^ečjsi in n.a,jo"bse±n.e3šsi zalega
peci
navadnih in tudi najelegantnejše ———-   opremljenih. —^——
\.,   -      Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijske
vseh velikosti.
polnilne peči od K 15 — naprej.
Štedilniki, ognjišča m strojna ognjišča
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd. 2459-13
Specialni katalopi zastonj in poštnine prosto.
i"
Sezonske novosti!
kožuhovine»klobuki * venci trikot-perilo »nogavice« rokavice
i. *. d.
2812-6
se prodajajo zaradi skorajšnje preselitve
po prav nizkih cenah ..
v trgovini modnega blaga
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg.
Od nčvembra naprej Prešernove ulice.
Čujte in strmite Amerikanci!
Cena >z Buksa čez gmt £%A.
Francosko v New-York samo H"
Cena LJubljana — Buktt samo 5 gl. 3 kr.
„A1T right Patner!« Ako hitiS na Buks, tam se bož vozil
32 zanesljivo le 6 do 7 dni!
Nw     Vsa natančneja pojasnila daie zastopnik generalne agenture LOUI8 \ KAIZERJA (za vso Švico)
%xlVAN BIHELJ
V/d}^   v Sukata. /4t3&
Učenca
z dobrimi spričevali, zmožnega tudi nekoliko nemškega jezika ne pod 14 let sta rega, sprejme J. »a*l»aršeJ*, trgovina z mešanim blagom v Smarlnem pri a^ltlfl. 3150—2
Trpvsfi poči
zmožen popolnoma slovenskega in nemškega jezika, vešč špecerije, inteligenten in zanesljiv, se sprejme takoj.
Kje, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda*. 3024 8
Brezskrbno
rrodovinsko srečo jamCr ^ rprevažna knjiga o pre-1 obilem blagoslovu z otroki. Z veC kot tiso« zahvalni-tcami pošilja diskretno za. k90 h v avstr. znamkah/ gospa A. Kaupa,
Berlin, 8W. 2iO, Liadeuatr 50.
55
J5
Grenčica
Florian"
in liker
Florian"
najboljša kapljica za želodec.
Ženitev.
Mladenič, 27 let star, ki ima 1500 K gotovega denarja in je sedaj na Nemškem pri rudokopih, išče neveste v starosti od 22 do 26 let in nekoliko vajene kuhe. 5121—2
Mladenka, ki ima veselje do tega stanu, naj pošlje ponudbo g sliko na upravništvo „Slov. Nar." pod „NemČija".
0^
znižana cena
v Ameriko.
Cunard Line.
Prva   direktna   parobrodna vožnja
Trst— New-York in nazaj. Prihodnji odhod iz Ljubljane dne 5. in 17. novembra, 1., 15. in 24. decembra 1904. Vozna cena, z vso prosto hrano, pijačo in prtljago, Ljubljana-New-York K 115-— 3149—2 Pojasnila in vozne karte pri
Fm NOWY, Ljubljana,
Dunajska cesta 32, blizu JUŽ. kolodvora.
2—127
finlon Aškerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiSke snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pndržal tudi demona »Zelenega lovca4*. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog-.
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h, po poŠti 1 K 70 h.
Služba občinskega tajnika,
ki bi hkrati opravljal službo občinskega redarja, se odda 8 I« prosincem I9CL5 v občini Dol (1000 prebivalcev).
Dohodki: plača 960 K, prosta kurjava, prosto stanovanje (2 sobi, kuhinja, shramba, klet v novi občinski hiši), službena obleka ter zelenjadni vrt.
Zahteva se v prvi vrsti temeljito znanje slovenščine v govoru in pisavi, v drugi šele nemščine.
Pismene prošnje s kratkim opisom življenskih razmer in dosedanje uporabe je poslati do I. grudna 1904 županstvu na Dolu (Hrastnik), kjer se dobe na željo natančnejša pojasnila.
3139-1 Peklar, župan.
Št. 85.677
RAZGLAS.
3089-3
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1905
1. mestnega zaklada,
2 mestnega ubožnega zaklada,
3. zaklada meščanske imovine!
4. ustanovnega zaklada,
5. mestne elektrarne,
6 mest. loterijskega zaklada, 7. amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila, 8 mestnega vodovoda in 9. mestne klavnice
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu 14 dnij in sicer od 24. oktobra do 6. novembra 1904 na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 20. oktobra 1904.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in ploSče v veliki izberi s3 dobijo
le pri zastopniku Nemške deln družbe za gramofone
RUDOLFU WEBER
u i-ur-j u j«j
Ljubljana ]j.
I> ix n j tj » k. a. cet»tu št. ti O • Juj« —
(Hribarjeva palača nasproti kavarne Evropa").
Prodajan
M........
obroki   .. ..
.. Zamenjavam
...... stare
......plošče
1718-:8
Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam,  da sem  odprl svojo
novo pivnico
na Sv. Petra nasipu štev. 37, poleg jubilejnega
mostu.
Točim v prvi vrsti hrvatska naravna vina iz zadruge samoborskih vinogradnikov. Dalje točim fini dolenjski cviček, štajerski rizling in druga vina iz sodov ali steklenic. Vino prodajam tudi na debelo v vsaki množini in se po isti cena zniža.
Salonsko marčno pnntigamsko pivo, vreek samo 20 \inarjVv. Kuhinja fina in cena, ob vsakem času. Krasni prostori
in točna postrežba. 3^2 2
Za blagohoten prijazen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
Alojzij fcsberger, restavraXic."stnlk
BOOOOOOOOOtt
Naznanilo.
Naznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da, bom prodajal na dosedanjem prostoru vsakovrstno,]
domače in inozemsko usnje
ter druge v to stroko spadajoče potrebščine, kakor čevljarsko orodje, mazila in črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo.
Vsem   svojim  cenjenim  odjemalcem,   kakor tudi ostalemu p. n. občinstvu se priporočam za nadaljuo naklonjenost.
IVAN MARCHOTTI
trgove* z (i-nj* tu 2923_8
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 30.
J
svilnatih damaslo? m Sarama
****** po najnižjih cenah ima le m m * * * *
592362
Odda se v hiši Krojaške ulice št. 1
za 1. februvarij 1905 3145—2
S
v II. nadstropju, obstoječe iz treh so b s pritiklinami.
Avtomatske pasti na veliko
za podgane gld. 2—, za misi gld. i 20f ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za ščurke „Eellp»e" ujame na tisoče ščurkov v eni noči; velja gld. 1*20. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju «1. Scliuller, UuiittJ II, HurzbauercaHHe -*. Nebroj priznalnih pisem 2?3S-4
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
99
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaj«
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 14 l.OOO-OOO.—
Zamenjava iu ekskooiptuje Daje predujme na vrednostne papirje.
izžrebane vrednostne   papirje in    Za</arue  srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurznl lzg-abi.
Vinkuluje  in  devinkuluje  vojaške ženitninske kavcije.
Evkoutpt ln inkustdu menic    *>- M Borzna uaroćila. TfeJJ
Podružnica v SPLJETU.
<2Z<>    llrniirii«'   %lofr Mprfjema
v tekočem raCunu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestmi.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.       89 —126
Promet s čeki in nakaznicami.
22S
Novosti
modnega blaga za dame, sukna in raznega manufaktur-nega blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo kro-jaških potrebščin priporoča
J. KOSTEVC
Sv- Petra cesta 4.
Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine
prosto. 2973-6
Hotel Balkan", Trst
Piazza della Caserma (Narodni dom) 2962-10
3 minute od Jiizii«*sra kolodvoru lii polea? poste g ftO moderno o p rem IJ r ni mi Nubami.
Restavracija  —   Dunajska kuhinja  — Kavarna
Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju.
Dvigalo
Električna razsvetljava
_9 Shajališče tujcev. <2_
Kopališča
••-ar
Prodajalka
popolnoma zmožna špecerije, inteligentna, zanesljiva v postrežbi, slovenskega in uemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma vešča, se sprejme do 1. decembra v Ljubljani. 3009 7
Ponudbe sprejema Karel Planin-šek, Ljubljana.
Pariška svetovna razstava 1900.
& ib ^5
Sveiovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 2921—8
Zgodovinska povest
iz tancosKih časov na Kranjskem
Pod novim orlom!"
j«s izšl». H
Dobi se edino-le pri
Lav. Schwentnerju
v Ljubljani
pO   K.   !•««».   po pOHtl
■4 l-»0.      16<i9 -14
Samo i i»|šta sIMišču lir
se dobivajo najf. modeli iz pristne kožuhovine.
Barttia, kiil. .
m> •    it'      1*1 •
Tiramo .... Bordeaux, ntf kanili. . Nancv d. Kanin . . . ,
Iv 'JO
M
130
Belini . . fiiiiili1, bi bisu
, MR,
K
>)>)
M -
lelle,
Z velespoštovanjem
314S 2
Oroslav Kernatovit*.
Hrv. seljačka zadruga I
u Kašini (p. Sesvete)
javlja, da imajo zadražni člani naprodaj do
5000 hI letošnjega vina. Vmo je belo in J
črno in obsega povprečno 4 do 7 0 0 alko- i
hola, in stane 22 do 28 kron za hl., hlago !
postavljeno na postajo Sesvete, oddaljeno 1
8—9 km od KaSine. Sode mora imeti kupec, !
Kdor želi kupiti na debelo, naj se obrne
na zadrugo, ki mu na željo pošlje vzorce .
poštniDe prosto. 31^6—3 I
Lep stanovanje
s solnčno lego, obstoječe iz štirih event. petih sob z vsemi le zaže-ljenimi pritiklinami, kakor služkinjo sobo, shrambo, opravljeno kopeljo, veliko klet itd. se odda takoj event. s 1. febr. 1905 v visokem parterju novo-sezidane hiše št. 7 ulice „Stare pravde" (nasproti vrtu otroške bolnice).
Natančneje se poizve pri I. Lončarju v I. nadstr. hiše. 3146—2
Patent HATSCHEK
2252-13
rili
ternit
(zakonitog zajamčeno oznamenilo za AS BEST NI* CEMENTNI 8KRILJ.)
"ttttSfi1 Etemit to^rne LUDVVIG HATSCHEK **%^T
buje vsem vremenskim vplivom, na      Vflcklabruck (Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu
potrebuje poprav, |e lahka, lična in cena. e°r- Avstrijsko.   ix. i, serggasse m. AndrasS>Str. 33     ogrsko    = Zahtevajte vzorca in prospekte. =
Glavno zastopstvo za južne pfcrajine: Delniška družba portlant cementa Dovje, v Trstu, via Geppa 2.
I
Tovarna pečij |
-:  ustanovljena 1. 1*88. =
Založnik   *^Jkjg&& avstrijskih zveze državnih ces. kralj. JSs^b^iSi uradnikov
Alojzij Večaj
I .jlll>l jsnui
Trnovo x Opekarska cesta X Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejSih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno bar-vanih do najpriprostej&ih
različnih vzorcev kakor: tenaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike m krušne peči lastnega in domaČega izdelka po najnižjih cenah terjevsvoji stroki popolnoma izvežban.
Cenilci brezplačno In poštnine prosto. 4
^    Lastni izdelek
Izdelovanje oprem za neveste.
Ustanovljeno leta 1870
Lastni izdelek
OB S
:CS a.
-> S.
>
(8 O
5 C
O -o
• >
gospod g9   d ck m. o  i m  otroke o^r—
zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne cene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča
trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme
C. J. H AMAIVJV
dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov
Ljubljana. # Mestni trg štev, 8. # Ljubljana.
o?
TJ 3 — O
Perilo po meri se prav brzo zgotavlja.
Napravljanje oprem za novorojence
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk .Nirodne tiskarne*.
00632635