u Priredepisne-naterszflansko pelje.
Demant
Samo dve deželi ste nam tio sedaj znani, v katerih se dobira deraant. Ti dre deželi ste vzhodnja Indija in južna Amerika, posebno Pern in Brazilija. Vnorejšej d6bi so našli tndi pod rnskim Uralom nekoliko demantov, a to samo inalo in tako drobnih, da ncmajo posebne vrednosti. V izh-odnjej Indiji se dobivajo demanti nžč iz starodavnih časov. Posamezno raztreseni kži5 v kamenčnej glini ter so na površji tako zamazarii, da ae s prostim očesom le teiko loJijo od dvuzcga kaoieaja. Zato je ubiranje demau-tovih zrn iz peska ia kamenja jako težavno in zamudno delo, katero opravljajo samo sužnji. V ta nameu drobe kameaeoo gliiio v kosce, ter jo devajo y jame, po katerih ae voda pretaka. Votia Damreč izpžre vso glino iz peska in ka-menja, iu ko se poteui voda nstavi ia jama posušf, tak6j se izpoznd demaut po svojem blesku na solnci. Cist demant je prozoren ter nema nobene barve. A malo je popolnoma čiadh dsmantor; navadno so razliSnih barr, a Tendar nikoli ne temnih. NajveS jih je rumciiih in rujavkastih, dobč se pa tudi zeleni. Modri so jako redki. a rtideCi najbolj iziskovani. Demanti, ki nemajo nobene barve ter so jasni kakor voda, imajo največjo vrednost. Med barvanimi 80 nuleci aajdraži, iu ako so Se lepo jasni, plačujejo se časi Se draže nego 6ni brez barve.
Kajbolj znana demantova lastnost je Djegova trdota. Nobena pila mu ne pride do živega, noben drug kamen ter splob nobena stvar nij trša od njega. — Da dobi demant svojo pravo svitlobo in lepoto, mora se izbrusiti. Brusijo ga z demantovirn prahom, to je s stolčenimi demanti maojše Trednosti, a to zategadelj, ker se ga nobena dvuga stvai" ne pnme. Oblika, ki jo de-manti dobd pri lirušenji, nij pri vseh jednaka. Ako je demant dosti visok in prinieino Sirok, izbrusijo ga najrajse v briljant, to jc t dvojno piramido, ki nij na koncft ostra nego zaokrožena. Briljantova oblika je najdraža, in ima svoj začetak od generala Mazurina, ki je da.1 prri 12 demantov v tej obliki izbrusiti.
Demant se ne rabi samo za neCimurna lepotičja, nego služi nam tudi za rezaaje stekla.
NajveCji do sedaj znani demant je svojina portngaljske krone. Ta demant šeuij braSea; 1 dnciuieler je dotg im 7 centimetrov debel ter Taga 1680 karatov (toječeztrihektograme). Po navadnom računu bil bi vredeu 56 niilijonov gld.
Demaut aTstrijskega ccsarja tehta 13fl karatov; malo rumeukast je, a rendar se ceni na 1 milijou goldinarjev. Imeuuje se floreutinski demant, ker ga je cesar Franc I. prinesel iz Fiorence na Duriaj.