Zaklad na otoku. i Iz angleškega prevedel Paulus, (Dalje.) Kako me je ta ,,mornar z eno no-KO* slrašil v mojih sanjah, to bi vam tcžko dopovedal. Kadar je v viharnih nečeh veler stresal vogle naše hiše,in so valovi tulili ob skalnatem obre-2:n, sem ga videl v najrazličnejših in fclrašnih podobah. Sedaj je imel nogo cdrezano pri kolenu, sedaj pri boku , ali i>a ie s;ilob imel samo eno nogo in fo sredi telesa. Skakal je in se pofcanjal za menoj na svoji eni nogi in me gonil fiez drn in strn, da sem od slraliu kričal v sanjah. Zelo drago sem plafinl svo: raesečni groš s lemi DMičnimi san.jami. Dasiravno pa me je toliko straSil enonožni mornar, sem se kapitana simega manj bal, kot drugi, ki so prišli 5! njim v dotiko. Ka|(i ljud.;e so se ga v resnioi ' aJL Pa ;p hil hid' /ares S'fen in nezno-8on, rosebno kadar je izpil vefi. ne<ro Je ino^el nnsifi. Todaj jc plafteval mm ^sem gostom in jih silil, da so morali TNOslušati njegove zgodbe in z njim pe<i. In biša se je tresla od divjega kri\:a in Ijudje so kr;6ali z njim na živIjenje in smrt, Ker gorje tistii" ^o ..!ro ih v n,e<iOv' rog"! Bes-ei jp ;n jim giozil z nožera, češ, da se nihfie ne zmen' zanj, za Mkapitana." fn fe ga ,ie kdo ogovoril, pa je udnril po mizi, planil po koncu in ga nalrnlil da nai molči. Seveda tudi ni niličfi smol pre> oditi, dokler ni on od pianosti — zlezel pod klop. Naibolj pa so strašile ljudi njegove zgodbe. Strašne reči ;e i>rav 1. o r-esrefah na mor.iu, o poloml en;b Mrtjah, o morskib roparjih >td. Po njngovem pripovedovan.iu snd'ti je mo-X živel velik del svo:ega živl nn rt mpd naivefi'imi hudohneži, kar jih ima Bog OOd milim solncom. Tii'!i nnd njogovimi rohMfm; ^vner?nrni in sVnvimi izriz' sr> cn no^i prlprosti kme5k1 ljud;e zeln snotiki'i. Moi nčo je vodno ponavijal, da pojde 'judio izogibali, ki jim ni za tuT-nva r.asilalvu in za njegove divio tlogodi^*?Mne. Toda iaz sem prepriftan, da )6 nam noznaneo prinesel dohiftek. l-in - čje so se ga res bali, toda sfiasoma jim je postala stvar zabavna. Tujec jim je bil s svojimi divjimi zgodbami prijetno dražilo in razvedrilo v njihovem enoMčnem vaškem življenju. Nekateri mla.;ši gostje so ga celo občudovali, češ, da to je «pristni, stari, niorski volk", T,pristna morska sol" in da taki pomoršCaki sO Angleže napravili za gospodarje nad vsemi morji. V e:-em oziru seve nara ,je grozil od n;ega |)ogin. Teden za tednom, in mesoc za mesecem jo minil, mož je popival, plafial pa niČ. 2e zdavnaj so 5li tisti zlati, ki jih jo prvi dan vrgel na prag, moj o5e pa ni imel poguma, (.a bi ga torjal. Ako je le samo omenil dolg, je kanitan puhnil skozi nos, da je zntulilo in gledal. tako divje, da se ie raoj nbogi ožo tiho izguhij skozi vrata. Videl sfim ga, kako jc po tai\em nastopu lomil roke in tarnnl. ^alost in sfrah sta zolo pospešila njegovo zgodrro in nesrečno smrt. Vos fiaa, kar je bil pri nas. no7n^n' mornar ni izpreraenil obioke, le var nogavio si je kupil neko^ od kro •Sn!ar'i:i. Potelinje pero, ki ga je nosl na klobuku, se mu je obesilo navzdol, pustil ga jo viseti, Cetudi mu je bilo j,elo nadležno ob vetrovnili daeh. Suknjo si je sam šival iii popravl al v; svoji sobi, da že nazadnje ni bila veS aruga, ko krpa na krpi. Nikoli ni pisal kakega pisma, z nikomur ni govoril, razen z na?imi sosedi, in še 3 (emi le, kadar je bil pijan. Njego.ega \elikega mornarskega kov^ga no ©den izmed nas še ni videl od zr-otrai« Nihde si ni upal mu nasprotovaJl« Le enkrat je zadel na odpor. To je prišlo tako-le: Moiemu ubogemu oCetu se je bnie-. zfin zolo shnjšala in biižal se ;p srrrti Zdravil ga je dr. Livesy, 7'ira»'iiik' ¦z bližniega. mesta. Neicega dne ga jO urišel obiskat pozno proti vo^bhi. — Moia raati mu je pripravih in/i^o :U Tinfo in *5r-l v gostilniSko sobo rosivl-^t med vaSCane, da pokadi piro to-rilfi, ;n »of-akn rn konja, ki ga jo - virI djal pod streho, ker pi*i nas n'smo imeli blova, Daljo pribnfitijiS«