Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina - poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
VE& kot
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost na
List slovenskih delavcev v Amerik?.
'i
Čitajte,
STOJ DOM (izTzcvii nedelj Id pranOwr).
kar Vas
«
telephone: CHclaea 3-1242
Reentered as Sreoud Class Mailer September 23th. 1940 at the Tost Office at New York. X. Y-, under Act of Congress of March 3rd, 1879.
No. 73 — Stev. 73
NEW YORK, MONDAY, APRIL 14, 1941 — PONEDELJEK, 14 APRILA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
FGOSLOVANI VSTAVILI NEMCE OB V ARHARJU . ., POMANJKANJE PROTITANCNIH TOPOV , f. ZAVZELI SO PROKUPLJE
ahi v Ljubljani...
Jugoslovanska armada je vstavila nemško prodiranje ter je na veČ krajih celo prešla v ofenzivo.
Cvetno nedeljo, ko so nemške oklopne divizije pričele prihajati iz Bolgarske čez mejo, jugoslovanska armada še ni bila pripravljena in manjkalo ji je predvsem protitančnih tepov. vsled česar se je morala umakniti pred preveliko premočjo.
V	dolini Morave so Jugoslovani Nemce popolnoma vstavili Na tem kraju so nemški oddelki, ki so prodrli najcLalje, v nevarnosti, da bodo oboljeni. Jugoslovani so obkolili Prokuplje ter ga po kratkem, toda vročem boju zavzeli. Mnogo Nemcev je bilo ujetih.
V	enem tednu je bila končana prva faza vojne v Jugoslaviji, Nemci so z velikansko jekleno armado naglo prodirali, toda jugoslovanska armada se je po umikanju enega tedna reorganizirala in je pokazala močan odpor — Nemci so bili vstavljeni in Jugoslovani so pričeli s protinapadi. In s tem se je pričela druga faza. V teh bojih se posebno odlikujejo komitasi, ki iz zasede napadajo Nemce in
razde vajo ceste in železnice. Ta faza se bo najbrže nadaljevala ves teden in če Nemci ne bodo v tem času poslali v boj še več vo jakov in ieklenih vojnih strojev, tedaj bodo morali spreieti bojno črto, ki jo bodo postavili Jugoslovani. V tem slučaju pa se bodo bili v gorskih krajih, kjer tanki in oklopni avtomobili nimajo nobene veljave. Pa če bodo Nemci tudi dosegli kake uspehe, s tem še ne bo dosežen konečni uspeh, kajti zasesti komitaševo zemljo je ena stvar, premagati komitaša pa druga.
JUGOSLOVANI SO ZAVZELI NEKAJ VA2NIH KRAJEV
Poročilo iz I^ondona {»ravi, da so Jugoslovani na več krajih vrgli Nemce nazaj in so meti Beogradom iti grško mejo na petih krajih zoj>et zasedli izgubljeno ozemlje.
(irska radio postaja naznanja, da »o Jugoslovani v osrednji iu južni Srbiji na mnogih krajih prebili nemško črto. Druga in četrta jugoslovanska armada *te v ofenzivi. Zlasti severno od Kina jugoslovanska armada Ijuto napada.
V	Albniji »o Jugoslovani zasedli važno pristanišče Drac, ki e nahaja *amo milj vzhodno od Tirane, glavnega mce»ta
Albanije.	*
Med Nišem jn Beogradom so bili Nemci odrezani n* dveh
krajih.
Jugoslovanska armada prodira ,čez visoke gore pri Kosovelu polju skozi Karanik prelaiz južno od Prištine ter se ho-če zopet polastiti Skoplja ob Vardarju.
Atene tudi naznanjajo, da 95 odstotkov jugoslovanske armade še ni bilo dotaknjene.
Beograd zavzet
Velikonočno nedeljo ob G..*S0 zjutraj, so pričeli Nemci prihajati v Beograd pod poveljstvom generala von Kleiata.
V »oboto je laška armada zasedla Ljtfbljano. Iz Ljubljane prodirajo dalje v *meri proti hrvatski meji in so že dospeli v K ar lovec.
Ob Jadranu pa *o Ttaljani zasedli Rušak, ki so ga Jugoslovani zapustili. Južno ml Rttšaka ItaJjani tudi zavzeli Senj.
Kot poroča laska Štefani časnikarska agentura, je prišlo na mo t. ki loči SuAak od Reke, *ekaj Hrvatov, ki *o naprosili »taljaiUke vojaflke obVasti, da zavzamejo Rušak. It^ljani *>o zahtevali brezpogojno predajo, v kar so Hrvatje tudi privoliti.
MOBILIZACIJA JUGOSLOVANSKE VOJSKE
Spor pri Fordu uravnan
Danes se bo vrnilo v River Rouge tovarno 85 tisoč delavcev. Kompromisni predlog sprejet.
Jfi gosi o van sfoi fronto. Več
pehota v popolni opfemi je zbrana na nekem vežhališču pred odhodom na i noma j<- jngosl ivanvka armada zalo/ena /. nemškim Vojnim materijalom.
Stavka pri Fordu je bila u-ravnana. ClI) unija avtniii delavcev iu Ford Motor ('onipa-iiv sta sprejeli / nekaterimi pridržki kompromisni predlog michigaiisk« ga guvernerji Van Wagonerja. (Jovernc-rjev (program ilo'oea da uu ra biti 'sprejetih na/a j aa delo { «*t u-inijskih članov, čijie odpustitev je pred desetimi di.evi «*.«» vedla do stavke: obe stranki [se morata pokouti odredbam • Delavskega ura-; i in pospešiti volitve glede kolektivnega zastopstva; zaslišanja [»red Delavskim uradom .»aj se vrše m.. le po volitvah v tovarni.
Danes se l»o v; ni'o v Piv« r Romre tovarno Kr» tš.vjč ,lela\'-
Knudsen in Perkinsova o stavkah v vojni industriji
Če bi se pogajanja med stavkarji in družbo izjalovila ter K vse posredovanje nič ne zaleglo, bi bil Knudsen v gotovih slučajih za prevzet je tovarn.
V bojih jninfc od Beograda 6o Jugoslovani vjeli\enega nemimi drugimi ujetniki.
fiia i

William S. Knudsen, ravnatelj produkcijske uprave, pri -1 >o roe ji ipostavue*odredl>e, po katerih bi bilo armadi in mor-narici mogoče prevzeti muni-eijske tovarne, ako 1 >1 se poga-janja med štrajkarji in družbami izjalovila.
Istočasno je Knudsen izja-vil, da je odločno proti vsaki postavni prepovedi stavk. Po njegovem mnenju je treba da-f i obema strankama dovolj časa za razmislek. V tem razdobju, ki naj bi bilo, če treba, postavno določeno, bi se razburjeni duhovi pomirili in bi biia marsikatera stavka preprečena.
Knudsen je pričal pred zbor-ničnim vojaškim odborom.
Pre<l njim je nastopila kot priča delavska tajniea Miss Perkins, ki je rekla, da dajejo sedanjim stavkam v prvi vrsti povod ljudje, ki so bili dolgo brez dela, pa skušajo izboljšati svoj položaj. Precej stavk povzroči tudi trdovrat-nost podjetnikov, ki nočejo skleniti z delavci kolektivnih pogodb.
Demokratski kongres n i k Brooks iz Indiane je priporočal prevzet je tovarn, v katerih je štrajk. .
Rekel je, naj bo dodan kon-škripeijski postavi amendment da imata armada ali mornarica pravico prevzeti twanio, če se posredovalni oblasti ne posreči doseči sporazuma med delavci in delodajalci. *
Vlada naj bi tovarno le tako dolgo kontrolirala, dokler bi se zadeva «tavke ne Weistila.
Knudsen je priporočal "nTz-dobje za razmislek". To so .pravi, da bi morala poteči med napovedjo in izbruhom stavke gotova doba. V tem casu*bi obe stranki trezno premislili polo-
[svojimi zahtevan i, navzlic temu je pa doseg'u izredno dosti, kajti Fordo*.a diužba je pripravljena, pn i* v zgodovini, stopiti ž njo v pogajanja.
KaVo se bodo pogajanja končala, je seveda drugo vprašanje, to»!a Fordova trdnjava, ki je doslej veljala za neznvietno, je kapitulirala p»ed CIO org.i-ganizaeijo.
Pri pogajanjih Je zastopal Fordovo družbo Fordov osc-bni zastopnik Bennett.
Delavci v Deiroitu Imajo dovolj povoda y»rjzie-vit* zinasr.i. Kar bodo dosegli .1« lav<-; Bi-ver R-oui?e tovarn- bo mero-dajno tudi za delavce po vseh
eev. Unija ni piv.drla z vsemi drugih Fordovih tovarna!'.
Kvaternikov razglas
Mir pri Republic Steel
Predsednik Girdler pravi, da se delavci predvsem zanimajo za produkcijo jekla. — Delničarji imajo ogromne dobičke.
Pod predsedstvom Toma M."
GirdJerja se ie vršila v Jersey prejšnji torek le s-težavo od-
* i t City glavna skupščina Kepno-' vrnjena.
lie Steel Corporation.
Zanimivo je poročilo o ii-nataučnem napredku korpoiaci
Predsednik je ugotovil, da T	, v.,. , , -v ••
, ,	, : 10. Lam so zasluzili delničarji
vlada v druzbimh tovarnah u-l ....... . ,	,
,	, i pri akciji komaj 4d centov, do-
zoren mir m re4 ter da se de-L.m j[h je ,etos rinesla %>aka
lavei pred\*sem zanimajo ^fr *lJ3o čdbicka.
Republic Steel je za United States Steel in Bethlehem Steel največje jeklarsko podjetje v
produkcijo jekla in za skorajšnje završenje narodno-obram-Imega programa. Druge stva-i ri jim v splošnem niso i«av j
mar.	, - _. *
posebno „»,..	j Korporacija 5ma mnogo na.
S tem je hotel gniti, da se korito krat še ni treba bati stavke, i vlade. Privatniki morajo biti dasi se ameriški jeklarji pri-j zadovoljni, kadar pač pridejo pravljajo nanjo ter je bila na vrsto.
Girdler nami-Jročil, tenia prednost daje naro-poraciji znen- čilom ameriške in angleške
Sladko Kvaternik, ki je bil imenovan za ministrskega f»red sednika nove neodvisne hrvat. države, je pozval hrvatske polke, ki so v jugoslovanski armadi, da se takoj vrnejo v Zagreb.
Ta poziv pomeni, da m* morajo hrvatski vojaki upreti srb-Vim generalom.
Kvaternikov poziv se ud a si, kakor pravi poročilo iz Budimpešte :
"Zapovedujem vsakemu hrvatskemu polku, da se zglasi v 'agrebti, kjer sem nastanjen, 'a priseže zvestobo hrvatski državi in njenemu voditelju Ante Povelicu."
Xa hrvatski naro<l pa je Kvaternik naslovil naslednji ooziv:
| Pavelič, vodja hrvatskega I naroda, in Adolf Hitler sta oklenila obnoviti staro hrvatsko državo. S to odhK'itvijo je več stoletna borba hrvatskega naroda in dolgo Pavelieevo delo vanje za mnslvLsnost llrvat»ke bilo uspešno zaključeno.
** Prosim vsakega Hrvata, da se postavi na razpolago novi vladi. .Tax sem prevzel vrhuv-o poveljstvo nad hrvat-ko armado.
"Ukazujem, da glavno rnc sto nove hrvatske države sprejme nemške čete z v»-seljem in udanostjo, kajti Nenici mno-iro žrtvovali za naš narod."
Dr. Vladko Afaček pa je ]>«» radio pozval vse člane svoje stranke, da podpirajo novo lir vatsko vlado.
•zaj in bi bili kmalu pov.sein drugačnega mnenja.
Knudsen je nave<lel trinajst sedanjih št raj ko v ter dostavil, <la ni nobenega resnega vzn»ka za vznemirjenje. — Vsak dan izbruhne kakšna nova stavka i»i v>ak dan je kakšna uravnana, — je dostavil.
Na vprašanje, če po <njego-, vem mnenju povzročajo komunisti stavke, je Knudsen s»,ieje odvrnil:
— Zdi se mi, da komunisti nimajo prav posebno velike besede. Kolikor se mene tiče, zame komunistična stranka ne obstoji. Ne l»om pa zanikal, da vročekrvneži večkrat povzročijo kakšno neprijetnost.
Na predlog republikanskega kongresnika Tli omasa iz New Jersey, bo odbor vkratkem slišal ,T. E<lgera Hoovera, načelnika jnstičnega preiskovalnega
urada, in A. B. Mathewsa, ki igra važno vlogo v Diesovem odboru.
Bn''J— «»*«»dložil uniji svoje letno poročno
A' Ijos Angeles se vrši konvencija West Coast Longshoremen's & Warehousemen's unije, ki se je udeležuje tudi njen predsednik Harry Bridge«. — Sodnik, ki vodi proti njemu deportaeijski proces, mu je dovolil, tla sme za nekaj dni odpotovati v Los Angeles in se udeležiti konvencije.
Delegatom je predložil svoje letno poročilo ter jih pozval, naj protestirajo proti na-~avani leportaciji.
V svojem poročilu je omenjal tudi zapostavljanje inozem-cev, "vojno bisterijo,, in imperija! i zem.
VESELJE v ITALIJI
Potrtost laškega naro d a prejšnjega tedna je pregnalo velikansko veselje nad zmagami OMŠča proti koncu tedna.
Italjanski časopisi ne morejo dovolj povzdigniti laških zmag in uspehov v Jugoslaviji — s pomočjo nemške armade. Laško časopisje zopet kri-i, da mora Italija dobiti Dalmacijo iu celo — Kosovo.
Virginio Gayda utemeljuje laške zahteve po K oso ve m polju naslednje:
"Albanci s Kosova, ki so doživeli marsikatero klanje, zahtevajo svojo svobodo in združitev z Albanijo, ki «edaj obhaja svoje združenje z Italijo.
"Albanci s Kosova «o vedno hropeneli, da se združijo s svojo domovino ter so se vedno o-ztrali na Italijo, ki je vedno skrbela za albanske interese in lastnino in ki je edina država, i more uresničiti sanje albanskega naroda."
Ameriška produkcija letal
Združene države so prodnei-rale meseca marca 1100 letal, kar je 150 letal več kot meseca februarja.
Amerika zastopa Jugoslavijo
Jugoslavija je naprosila a-jneriškega poslanika WiHiania Phillipsa, da zastopa Jugoslavijo pri italjanski vladi. Ko je šel v soboto Phillips v jugoslovansko poslaništvo, da prevza-. ne jugoslovanske posle, mu straža ni dovolila dostopa. Ke-čeno mu je bilo, da potrebuje posebno dovoljenje italjan-ske . ra vnanjega urada, da more prevzeti zastopstvo za Jugoslavijo. Pozneje si je Phillip-pre«knbel dovoljenje in je premrzel poslaništvo.
Zaposlen je pri Westinghouse
Na zborovanju Westinghouse Electric and Manufacturing Company je poročal predsednik George II. Bueher, da je družba najela v zadnjih dvanajstih meseodJi trinajst tisoč novih delavcev in da ima zdaj po svojih tovarnah zaposlenih 65 tisoč ljudi. Njena naročila, med katerimi je tudi dosti naročil 'za ameriško armado in mornarico, predstavljajo vrednost 285 milijonov dolarjev.

L A 8 MAEODI"- New Toil
Monday, April 14, 1941
VSTiNOVEJIN L. 1098
•HP
*GLAS NAHODA
(TOMS or
99
and Published kj StovcaEc Nhihhiic Cwpur, (A (tepontfaa). frank Btkaer, PreoMeat; I. Lopate, 8m. — PU« of baalneaa of tlM •orpoMtloa u4 >iH>nww at above oCOcers: 210 WB8T 18tb STRUCT,
NEW YORK. N. Y.
48th Year
"GIm Naroda** I« leaned every daj except Satnrdaya, Sunday« and Holiday*. Snbacrtptlaa T early H-. Advertisement on
Za eako leto eelja Hat aa Ameriko la Kaaado ; aa pol lata $3.— ; aa četrt leta «1.50. — Za New York aa celo leto $7.— ; aa pol leta $3.60. Za laoaematvo n celo leto 97.— ; aa pol leta 93.50.
"Glas Naroda" lakaja vsaki dan lzrsemil sobot, nedelj In praralkor.
"OLA8 NARODA." ti« WK8T IStk STREET, NEW YORK. N. X.
CHelaea «—1242
Pi«mo i« Poljanske doline
PREVZETJE NEMŠKIH IN ITALIJAN. LADU
Februarja li>17, torej dva	preti \>toj>om Zdru-
ženih držav v svetovno vojno, je bil« uveljavijena zvezna (h>-Mtava irliMH- nadzorstva nad tujezem*kimi ladjami v ameriškem vodovju. i\>Mav« je še vedno v veljavi. Da prepreči poškodovanje ladij, jih ameriška vlada vsak hip lahko prevzame, tiočim so z:i (»oškodovanje določene stroge kazni.
Na podlagi te |K»tavne odredi«* so bili prejšnjo nedeljo koiifiseirnni nemški, italijanski in danski parniki v ameriškem vodovju.
>7."» netnškli in laških mornarjev in rastni kov je bilo a-betiranih. Ce jim ImkIo dokazana sabotažna dejanja, to je, da <o namenoma poškodovali na parnikih stroje ali opremo, jih čaka kazen — do dvajset let ječe. Zvezne oblasti imajo dokaze, da se je to zgodilo. Pri tem se ne vpraša, na čigavo povelje. Dvomljivo je, da bi mornarji i<z svojega lastnega nagiba napravili kakšno škodo, pae «o pa delali i»o navodilih svojih častnikov, ki so dobivali tozadevna povelja od nemških in italijanskih konzularnih oblas-ti. Nedvomno bodo vsi mornarji obsojeni na deportacijo, ker jih pa zaenkrat ni mogoče deport i rat i, bodo do konca vojno internirani.
To se ne tiče danskih mornarjev, ki bodo svobodni in jim bo moroče dobiti kje drugje ali pa na drugih ladjah delo in zaslužek.	*
Mnoge centralno- in južno-ameriške republike bodo sledile vzgledu Združenih držav (nekatere so že to storile), ter bodo Motako zaplenile nemške in italijanske pamike, nagajajoče se v njihovih vodovjih.
Amerika je zaplenila 70 ladij, ki imajo škripaj tisoč
ton.
Hitler in Mussolini seveda sta protestirala, toda ame-ri'Vn vlada se. je ravnrja po postavi, za katero so Nemci in Ttaltiani gotovo v<tleli, da je Še vedno v veljavi.
Po mojom dolgem in od k u s(m skoraj prjmoran se malo oglasiti, da ne^ boste v skrbeh, kje dt; sem. Se sem v Ži rovskem vrhu, kjer se mi dobro godi, nimam vzroka za godrnjanje Sanio> "takratkuga^ manjka. Že par let nisem nič na kuhal.
ho ldqpici pretj hišo pri An-drijaneevih. Če irAl ponudim kos oigare aH povabim s seboj na kozarec k Anžonoveu, tedaj se mu razveže jezik. To nam ve povedati! Spominjam se še dobro, kakor .je na* "hribovske smrkavce" reši J, da nas
sadja ni bilo, btfe so pa borov- niso Poljanski fantje, ki jih je nice, katere .so pa drugi po- j on vodil- nabili. Bilo je pri spravili, prodno sem jaz mogel j4Murju podpogoro" in tndi do njih. S tem sevala ni re-jpred pustom kot je sedaj. Tam če no, da bi bili brt« njega, je tedaj rlužiia za deklo Je pa More se kupiti, todn po ceni,.Katriea, za katero je gledala p'i kater- ga ni-mo vajeni ku-'cela dolina. Tam je bila tedaj l>ovati, ker je vse tako hudi-'gostilna kot je »so danes. Bili maitsko drago, tudi žganje smfo tamf fantje, ki še nismo vsi pri nas v ceni tekmuje z dru-lprejeli fantovskega krsta, kti-
ki ima 365 dni
■St ta «MB JLUn
RUSIJA POKARALA MADŽARSKO
Sovjetska vlada je včeraj uradno obvestila Madžarsko, da je vpad madžarske armade v Jugoslavijo napravil 44zelo «lab uti>." — Tozadevno izjavo je ]>odal sovjetski vnanji podko-Diisar A ndrej Višinskv, ko ga je o zasedbi Banata obvestil madžarski |>o«laiiik Josip De Kristoffy ter ga prosil, da sovjetska vlada prizna opravičenost zasedbe.
Višinskv pa je, kot poroča ruska uradna časnikarska agen-tura Taaa, jMulal na>ledi:jo izjavo:
ginsi stvaniii. Za prav slalw-gu- to je iz fi*g, mrvaš odriniti 20 din. Po t eni veste, kje da smo. Dobro je le, da s»* pri nas i ne pulimo posebno /.an j. Ker v Zi rovskem, vrhu že vode dovolj, da tešiiiw> žejo. kar nas tlela panfetne in prebrisane.
letošnja zima ne ostaja za lan-ko, tudi I rt os je padlo do en meter .snega, kar pa nas ne ovira, da bi ne mogli nikamor. < V je še toliko snega, ga naglo p»*ekidamo, ali pa drugače pre-gazinio. da pridemo v dolino. Pa 1 ii« 1 i mraz nas ne drži za pečjo, za katero smjo sicer najrajši in katero smo dobro kurili, ker drv je pri nas dovolj. Mraza smo imeli do sedaj precej. ki smo *ga pa navajeni. Ob nedeljah hodimo k maši k sv. Antonu, pa tudi pogosto v tednu, ker lanes imamo dobra pota in -teze, ki smo jih pred častmi napravili. Vse vodijo ali dnže po bližnjicah v dolino, kamor se pride z vozom in sarLiii v kratkem času, kalni čudno, ker .»e navzdol. Poleti se poslužujemo tudi koles, ki jih pa ni treba goniti veliko. To vam je pa vrag, da jih je treba nazaj porivati, ali pa nositi. Trti i ko pa še nisnfo napredoval?, da bi premagali £e ta nedostatek.
Novic ni veiiko, ali pa tudi, pa jih -ne bom razkladal, kar bi rad videl Jurij iz Bele doline, ki me je jeseni v "Glasu Naroda* * onierjal. V Podgori na Hotavljah, Dobravi, Gorenji vasi, in dliigod, je vse pri starem, gocii jim dobro, kot meni. Sedaj je predpust, pred-pustnih beračev in kolednikov kar mrgoli, ki gledajo, da ibi dolbrli kai za pod zobe ali da bi svoje želodce s kakimi boljšimi rečmi namaza'i. Tudi že-
eali na mizo liter za litre.m in Katrici vsak po svoje dvorili. Prišli so pa Poljanci, večinoma hrusti in dozoreji fantje, kot je bik na prinser Bolantačev Fianee. Tone. ki jih je vodil, je prišel -šele čez čas za njimi. Ti >so nas pričeli abadati z jeziki. Kmalu i-o nam pričeli pretiti, četudi se naša Katriea ni dosti zmenila za nje. 14Ven snfrkavci!" se je oglasi) eden ali dniigi izmed njih. Pričeli smo se umikati. ,Toda kam>? Poiaguibili smo se po stopnji-eah v '4gor<njo hišo" ali kar je že bilo. To jim je dalo le še p jgum. V*! HI i bi so bili za nami, ee bi Tone ne bil prišel v
Ako Se nimate Blazirikeve Pratike za leto 1941, jo lahko dobite pri zaato-pnikn H4*lasa Naroda? v Vafii naselbini, ali pa naravnost ad Knjigarne Slovenie Publiaking Co^ 216 W. 18th Street. New York. — Stane 25 centom
Peter Zg^ga
( BSARJBV FANT
sicer ravno tega, ki ga pišem vam, povedali pa so mi, da bi moral plačati tolik«;, kar bi mi zadostovalo za marsikaj dalj časa. Dovoljena težina 10 gr. stane 27 din, če je pa težje, pa še enkrat ali dvakrat toliko. Da bi pa pismo kaj piej tja dospelo. ni gotovo. Saj 'vidim pri nekaterih, ki pisma po zraku iz Amerike dobivajo, da t.udi traja do pet tednov in še dalj.
Odkar sem vam zadnjič pisal se je pri nas precej spremenilo Na Trebi ji so postavili lepi Prosvetni dom. tako ga tudi j v Poljanah grade, ki bo, ko bo
Že .precej časa poznam svojevrstnega možaka, ki mu mora biti zdaj že blizu sedemdeset let. Nizke posla ve je, toda tršat, žilast in močan. Nobenega dela se ne ustraši ii} vsa dela zna, četudi ni v nobenem ve-ščak. Je iplumber, karpenter, zidar, vrtnar, elektičar, farmski delavec, konjski hlapec, za potrelio pa tudi čevljar in krojač. Vsega se loti in vse se mu že vsaj polovico posreči.
Med prvo svetovno vojno je bil puntar in upornik. Nekoč se je bil tako navdušil za kaj-zerj», da so ga privlekli pred sodišče, kjer je, ne da bi mu u-kazali, spoštljivo poljubil a-meriške zastave, takoj nato pa svečano izjavil, da je 44kajzer-jev fant" (Katserjnnge) in la ne more in ne more pomagati, če mu je tudi nemška domovina mila in draga. Sodnik se ui mogel takoj odločiti, če
zadnjem trenutku, ki je za vpil j dovršen, eden največjih v «lo-nad njimi: "Kaj delate? Mir! lini. V Lnenah so postavili
(V takoj ne odjenjate, nikantor več. ne grenobeden z menoj!" Polagoma so utihnili, vendar se je še pogosto slišala kaka groba na naš račun. Medtem smo se pa tudi eden za drugim zmluzali skozi okna po češpljah navz<lol in se porazg^ibili vsak pr: svoje v temno noč. Ko so
novo š^)lo. H^ si, pa .sezidali ne vem koliko in jih Še zidajo ali grade. Na Tratah so cerkev lepo od zunaj prtlielili in napravili novo streho na zvonik. Tudi v Poljanah so cer-ktv prenovi.;ali in lepo popravili znotraj. Tako se tm-d:jo vsi, da svoje domove, če ne
to opazili, to ti je bilo "aufa- zidajo pa vsaj |w»pravljajo. nja" in prime-j hilšanja. kar.T idi jaz sem pokril svojo smo od daitv- poslušali, »len 'skromno bivališče s cementno iznted nas je po svoji neokret-' opeko. Vaš stari znanec .Te-nosti pri plezanju pustil ^ko- lovčan, ali Baštiua, še tu<li
renj na češplji. Ko so ga dobil, to so ga suvali kot žogo sem; ter tja po tleh. Po tej '"iznlagi" se je še le pričelo petje na čast naši Katrici.
44Vstani gor Katrita, Katriea — otipi raj nii kamrlep — kar seni prav dobro slikal iz svojeiga varnega za vitja gori za Kanieniškovo njivo. Vosta-len< mt nismo mogli drugega, kot da snil» »-e oglašali vsak iz svojega kota v daljavi, ravno tako z "aufaujent" ali klici na korajžo. Tako smo bili vsak nekaj tieležni, mi, Tonetovi fantje, največ pa še naš
,v ,. ,	TTrtf,_ ir .	. , ^ „ m jo se >ju<l je najrajši pred pu-
Madzarski planik v I -S.S.R. Kristoffy se je 12. aprila vf	tudi ih ]h (,asi]
^^	» , • .	i- revež, ki veni, da io je brez če-
ka r <losUkj ni bilo v navadi- na , , ,	i n
.	i . v'.ia, vsled mraza, naglo otllai-
prtimer v postu ali v a oven tu. r-j <|0!1|0V
IP'ese se ravno, ali pa tudi, kar
zgladil pri nadomestnem ljudskem komisarju za vnanje zadeve Visinskem ter je v imenu madžarske vlade |>odal izjavo, v kateri je navedel vzroke, ki so dali madžarski vladi povod poslati svoje vojaštvo v Jugoslavijo ter j«' izrazil upanje, da l*> sovjetska vlada prizuala opravičenost madžarskega postopanja."
Na to izjavo pa jo Višniski odgovoril nasle<lnje:
44 Ako je bila ta izjava podana v namenu naprositi sovjetsko vlado za njeno mnenje, tedaj moram povdariti, da sovjetska vlada ne more odobriti takega koraka od strani Madžarske. Posebno slab uli- je napravilo na sovjetsko vlado dejstvo, da je Madžarska pričela vojno proti Jugoslaviji komaj štiri mc-s^e zatem, ko je ž njo sklenila pogodbo večnega prijatelj-stva.	H ffg Bp;	t
44Nič težko si ni mogoče predstavljati, v kakem položaju l»i bila Madžarska, ako bi tudi sama prišla v stisko in bi bila razbita na kose, ker je znano, da so tudi na Madžarskem narodne manjšine."
BEOGRAD MESTO SMRTI
Ameriški podkonzul v Budimpešti Outenbridge Horsey pravi, da je Beograd po štiridnevnem bombardiranju iz zraka mesto ainrti in razdejanja.
I '"bit ili je bilo najmanj CJ000 ljudi in njihova trupla se večinoma Še vedno nahajajo med razvalinami. Mesto nima ne vode, ne razsvetljave. Ainbulfence ne morejo zaradi razvalin voziti po ulicah.
Jugoslovanska vlada.*e je razdelila ter odpotovala v dve različni strani. Angleški, grški, belgijski in holandski uradniki so odšli z eno »kupino. Prvi tajnik ameriškega poslanika je odpotoval « eno akupino, poslanik Arthur Bliss Lane pa z drugo skupino. Njegovi uradniki pa so večinoma ostali v Beo-
Žel amiška postaja je kup razvaiin; krasna opera popolnoma razdejana, kraljeva palača zelo poškodovana.
Ko ao pričele padati na "odprto mesto" prve bombe, so pn-bivalci preatrašeni zbežali iz mesta, toda čez dva dni, ko je botilbradi ran je ponehalo, so se zopet vrnili, tedaj pa so ae strfttoglavd in mnogo ljudi je bilo ubitih
se pa navadno zditže, ker še ob dragih časih svatb, s katerimi rfe prirejajo, še manj pa da bi plesali Ker to opravi.jo z 44 roTi*anH*m'" na Brezje ali Bled, kar mislijo, da je "moderno", kateri pa se še starih šeg hočejo držati, bi pa noreli in skakali cel teden., seveda da bi pri tem žeje in lakote ne trpeli, kar bo pa danes vsled rae-mer, katerih inismo prieakova-li. veliko odpadlo.
Na Dobravi je umrla Kozare-tova Jerca, ki ima sorodnike na Pleasant Valley. Tudi starega An>erikai#ea, Povavca, ni več, ker je umfrl pred poldrugim letom. Tudi je uiriyl De-menčlcev A mire je, lansko zimo je "išfval" v Bukovem vrhu, domov grede je mplo natrkan ponoči zašel v Soro, se pri tem prehladi! in tako mpra! v grob. Eklini od starih grč, Majstrov Urban je še pri življenju. On ve povedat«, kako je bilo pri nas ea njegovih dni. ko je še šival in vlekel svojo harmoniko pred puston*. Pa tudi 88 fctna ("'adeževka iz J^a^š, je še adrava, kolikor vem v Sredtoji vasi, ki jo je že B. večkrat o-menjal v dopisih, ko je še pisaril v "GRasn Karoda."
Stari fant Andrejancev Tone v Srednji- vasi, ki ga menda poena cel svet, je tudi še pri ^vljenjo in premišljuje o časih, ki jih danes ni. Kadar me pot nanese dol po dolini« ga vidim
ki pa je menda pozneje najbrž na posredovanje Katriee, dobil čevelj nazaj. Katriea pa tiftll- ker to ji je dalo znova zavest, da je ona med najbolj štemaninv dekleti v dolini.
Tone je imel meti fanti vedno prvo besedo. f*e so ga pa ubogali, se pa ne ve, in tudi on ne pove. (V jim je prišel kak 4 4 hribov te" v pest, ni bilo dobro za njega. Pogosto so se pa tudi sami sprli iped seboj rati i kake Katrice, katere ljubezen so skušali eden diugwnai odjedati, kar tudi Tone sam pove.
4<Glas Naroda" kljub nerednim nwjmeram še vedno dobi-vanu prej a)i pozneje. Dose-daj sem še vse številke dobil. Bolj težavno pa je s pismi. Na številna pismla, ki sem jih po-s'al v Ameriko, nisem prejel Odgovora. Tako ne vem* če So tja sploh prišla, ali pa mi tisti, ki sem jim; pisal, z odgovorom odlašajo. Poskusil sem, da bi oddal pisnao po zračni pošti in
protlaja svojo robo. Skromni mož ima &> protlajalno v nizki pritlični hiši kot nekslaj. Ko bi bil drnifi na njegovem mestu, bi že zdavnaj imel palačo. Tudi rte i hI i l>o v ca >e ni Sora vzela. Cn je star An»erikanec, ki ima i»išo s protlajalna pri mostu in se je ob zadnji veliki povodnji le s fežavo olivaioval, da ni šel po vodi.
To je vse. V ostalem smo pa vvseli, ra se še tu nahajamo. Nas veliko ne briga, kaj vse se po svetu godi. Da hi le pri tem ostalo. Drugič kaj več.
P<*zdrav vsem našim Pijancem, t. j.Tratarcem. Tlotavelj-ctni, pa tudi Žirovskovrhar-jenv kar jih je v Ameriki Pa tudi Petru Zgagi, ki tudi katero včasih pove o nas v 44lasu Naroda."
Vaš
Tomaž.
POPRAVEK.
•Pri zadnjem dopisu M:r.t J. Zelenca je bilo napačno označeni*, kot bi bil njegov dopis prišel iz (riraid, O. Mr. Zelene je poslal dopis iz Northfii Id, lil., kjer se še vedno nahaja.
naj ipošlje polovica rja v zapor ali v blaznico, ker je bil pa njegov pogled tako pošten in odkritosrčen, kakor pogled t>et let nega otroka, ter njegovo govorjenje tako otroško nedolžno, ga je izpustil z opozorilom, naj drži vbodoče jezik za zobmi. In Paul —, tako mu je ime — se je temu povelju brez pogojno ipokoril. Delal je in, molčal. Molčal prav do sklenitve miru. Do takrat se je pa nabralo v njem toliko gorjitpa, toliko zadrževanega ogorčenja, da je moraJ nekega večera treščiti s svojo ^toščeno pestjo po bari in na ves glas zakriča- j ti: — Krivico ste mu storili! Krivico mojemu kajzerju!
Zaradi tistega vzklika je bil menda trideset dni zaprt, poslej pa ni več javno propagiral svojih idej.
M eni je ob neki priložnosti zaupal svoje življemko "Zgodbo.
Rojen je bil v mali pruski vasi, kjer se je po dovršeni ljudski šoli izučil za zidarja. Prepotoval je vm> Nemčijo po križem in počez in povrhtega videl še nekaj drugih evropskih dežel. Z enoindvajsetim letom je bil potrjen k ulancem, kjer
V dopisu je tudi bilo pomoto-|«»u je tako ugajalo, da je hotel a izpuščeno^ da Mr. Z« d ene kar do smrti ostati pri njih.
Poslan je bil na kitajsko, zati-
ma
pozdravlja svoje rojake v a-meriski Vrhniki Waukeiran in North Chicago. 111.
•Mr. Ze.onca pro-imo, da nam ta pogiv-.ek oprosti, kajti Veliki teden nas je obložil z velikanskim delom! — Pozdrav! Uredništvo.
rat lioksarsko vstajo.
i.šoejo se zastopniki
ENA NAJVEČJIH ISTOVRSTNIH TV KI »K V NEW YORK!'. KI NIMA SPLOH NOBENE TEKMOVALKE NA SVOJEH ■POLJIT. ŽELI NASTAVITI VEf SLOVANSKI JEZIK T.OVORE-CIH MOŽ.
PREDNOST IMAJO ONI. KI JVIA-JO AVTOMOBILE. ALI PA, KDOR JE PODJETEN IN PRIPRAVILI EN TRDO DELATI IN SE RAVNATI PO .NAVODILIH. BO PRI NJIH AVTOMOBIL POSTRANSKA STVAR.
ISKIŠNJA V PRODAJANJI* NI BISTVENO POTREBNA, KER BOSTE DEI.ALI Z ISKrŠENIM POSLOVODJO. fEOAR NALOGA JE [ ('ITI VAS. VZAME NA DE1X) IN VRESNICI PRODAJA ZA VAS. KER JE NAŠ DOLOl'EN NAfRT NIDITI VAM IZVEŽB.ANO VODSTVO, BOSTE MOGLI IMETI ZNATNE DOHODKE fETIDI PLAVAMO NA P0DL%'GI PROVIZIJE.
ZGLAS1TE SE PRI MR. REVIME1.L, DRUGO NADSTROPJE. 9S-.T4 l« 1st STREET, JAMAICA SAMO V ČETRTEK IN PETEK OD 13 DO i POPOLDNE.
POMOČ V HlSl
Želim dohiti starejšo ženo a!i •vdovo, Slovenko, da bi oskr-bovala hišo, ker sem sama bolj Jbolebna, težko delam in setn sama v družini.
Pišite na naslov: ' ŽENA, c. of Glas Naroda, 016 W. 18th St, New York.
2x
—	Nikdar ne bora pozabil tistega dne, ko smo se vrnili v domovino, — mi je ponosno pripovedoval. — Razvrstili so nas na vežbališču in mimo je pri jahal sam kajzer, obdan od generalov, admiralov in sam ne vem, kakšnih adjutantov. Pet korakov pred našo vrsto je ustavil konja ter rekel spremljevalcem, kazoč z maršaUko palico na nas: — To >o pa moji fantje! — In prisegel bi, da je prav mene pogledal in name ]>okazal. Ja, kajzer je bil res gospod. Še danes mi je nemn-Ijivo, kako so ga mogli tako ponižati. Mislim, da je bila žlahta v?»ega kriva. Njegov ruski in angleški bratranec. Največkrat se Še bratje ne morejo trpeti med >eboj, pa bi se bratranci! Kamarila ga je spravila, le verjemi mi, da kamarila !
Stavim? da ni vedel, kaj pomeni 44kamarila", pa je ta izraz nenefioma ponavljal.
—	Kajzer je bil res gentleman, — se je razvjiel, — in »e je znal po pravilih vojskovati. Najprej je po>Ial kavaleri-jo, za njo infanterijo, artile-rija je pa zadaj vršila svoje delo. Tn v*6jno je napovedal, da je imel -sovražnik čas za priprave. Napram sovražniku je bil prizanesljiv in pravičen. Saj je jk> vojni dal Francozom in Beligijcem vse nazaj. To je mož, ne pa baraba kakor tisti Hitler.
Začuden sem ga pogledal.
—	Le odkod se je vzelo to hitlersko seme? — je nadalje val, in oči so -se mu bliskale v sveti jezi. — Takih lopovščin ni uganjal še nihče pred njiin. Sramota za nemški narod. Ves svet se je začel zgledovati nad nami in nam ne vprivošči dobre besede in lepega pogleda. Tn vse to zaradi tega lumpa, ki bi moral biti že zdavnaj c-bešen. Le kaj si more gospod ,v Doornu misliti o takem lopovu. Ko slišim, kakšne lopovščine uganja, me je sram, da sem Nemec.	*
To in še marsikaj drugega $ni je povedal "cesarjev fant'' Paul. In zdi se mi, da so v Nemčiji večinoma vsi starejši Nemci njegovih mislih in nazorov, kar nekoč prerej pri-pomoglo k Hitlerjevemu padcu.
^C KB Ki 1 D D IM - Hew TorS
Moti'day, April 14, 1941
mm
LITINO VDJIN L.
Pilat in njegova hči
LWKXJLV
•TUte dni bil Poneij Pilat, da ji' na ]>oln v Jeruzalem.*' rinile* ohta-tn'k v Judeji, v ve- Pilat >e <"mdi: **\loja In"i, dra-liki ' liiievui sfi>ki, iz katere si žestna Po|>ejji ? Kako bi mogla v M'o'i neiifožati omahljivosti ona, ufhožica hroma na tako ni znal {M Jtuigati. Zavedal se didgo pot
j«*, da je zasli^evanjv nedolžne-' *4Milot na Pojiej;; iskreno ga, izdanega iz zavisti, le pod-( želi ob i knti svojima očeta in lo>t zavita v formalno urado- objeti svojo mater.** vanje. Poneij Pilat ji trpel iz j Razvemeljen po nepričakova-oUčutja »tamote in zavisti, da ni novici, je Pilat pričakoval je soudeležen pri izdaji nedolž- svojo ličer z neko nega, za kalen ga levitev ne mM jo.
Povratak domačina v
me!
Pofpotuik ojdgovori: "On ne ozdravija za plačilo. Xe s.pre-jenga darov. Ničesar ne potrebuje sam živi življenje tibož-cev, s katerimi hodi in prezira v-ako razkošno-1 življe nja.
A r/ncmirjena Popeia vzlik-ue obupno: 41 Kaj naj storim, da «Milini zdravje iz njegove vznemirje-j roke V
uVOn zahteva od njih, ki isče-
r i nastopiti proti judovskim Pilatova !c|m hči Pojieja je;j«> njegove pomoči, le eno: vero mogotcem, proti nnliujskani bila žena Klavdija TJiksa. ee-jvrnj/'' diuhaii In je trjM'1 tiuli tz ob- sarskigzi uaiie stnika v Dama-i V nerazumevanju upira Počutja da ga Stoj<«či pred njim sku. Mlada Popeja, cvetka P*\ja svoje, lepe vprašujoče oči I hta iu «p<atinva nevrednega.! bama-ka je venela že dve leti.|v tujca. "Vero vanj? Kaj naj
Nemir iz očitkov vesti ga je Nieni pnoni udi so omrtveli, ]nai verujem?" biča ob -|>oročilu n jegove ie-jnieno lepo telo je ohrom lo. Sil-i	tujt-a dahne vdano: "F)a
ne:**Ni<- ne in»ej opr..viti < tem no je trpela Popeja zaradi svo-jj** sin božji!'* p':ivi< ubij, kajti veliko *em tr-' !«• nesreče in z njo vred njen "Sin božji? Ne moreni vero-pela dane- v sanjali za ra 1 i nje-j mož. /angin je klical iz dalj- vali . . ira." To i ej I udi žena njegova.] ni h »težo I najboh -»loveče! Dnevi Kimljnuka. <«.<■ 7a\K'iilii za Na-j zdravnike, najbo j iskane ča-zarcniea. On, Poneij Pilat, mož -ravnike. Toda v*o njihovo oblasti in moči, pa je brez moči (znanje, ves njihov trud in izvori«'-«* sprožen j jndov-ke mno- k*i^en«.-t je ostalo bie^ uspeha.
tlVnižna sir/nja. ki je strejr-la plemeniti Pop. ji, je zaupala svoji gos|»odnriei: "Prišel je Iw^ni. Vo popotnik iz Jeruzalema, ki pripoveduje, da živi v Judeji ču-dodejnik, Jezus Nazarene ime-v tiejH'tu za pojemajoči žarek (no van. On dela čudeže; hromi milosti i z ee-arjevih oči in iz-1 vstaja jo. slep: kzpr sr led nje jo. i in ntoei. Iz želje, da bi dobila n« e na jkrivičnejšo s\ojib nb-1 mutant i govore. Odo mrtve i prejšnje zdravje, je rastla ne-
1 P:>peji
Pilat se izmtka* "Vič krivičnega tie najdem na nieiii!'*
Zajte jaita množica ditel/i gnxze s tožbo pri -amem eesat jii. Pilat omahne, se vda
in noči so minevali v globokem, razmišljanju in v iskanju vere Sina božjega..
S - je poklica a pr.potnika. «1 • ji je pripovedoval o čudo-denikn. V duši bolne Popeje je vstajala bolj in bolj jasna slika skrivnostnega moža, ki se sam imenuje božjega Sina in dela čudeže- ki pre>egajo v-e m je človeškega razuma
sodb.	iobuia k življenju.'*
i
Pilat si umije roke: *'Xedol-| <W> poživljajoči nrviei se je žen sen* pri krvi te:ra prnvič-jPopeja odločila: "K temu ču-n >ga. Vi gb jte!** Pa vendar i d^elniku hočem iti. Z zla-se mu odi, da -o njesrovc bele,toni in dragulji ga hočem naroke < made/evane ml krvi ne-{graditi, <V me ozdiavi, nm ho-do*žnetra Vzdrhti Pmfea- rem pok oniti tudi dragoeeno v«stno oU-nti mrzloto jekla nalogrlieo. ki je vredna p< t ju-svojih negovan ill rokah, oličuti j domkih mest. Pokliči tujega težo spon, ki >' jih j« nadel, ko popotnika, da mj pove, kje naj-
- trpnost, da bi že skoro videla čudovitega moža. Bila je celo pripravljena verovati v njegovo b žanstvo. .
H^Ako nadkriljnje ljudi po diihu in n|oči in s pogledom o-
je roditelje v brazilskih pra-goadih..
,Zlata doba brazilskega gumija je prenehala nenadoma. Leto 1910 je bilo rcko,idno leto za eeno gumijii — $2.07 za funt. — Tisto leto je prižJo nekaj malega gum;ija tudi h Ma-laje. Dve leti pozneje je pa že poplavil trg. Divji brazilski gnmij n i mogel tekmovati z plantažnim, kateri je bil eistej-ši. iboJjše pripravljrti iu eenej-si. Zlata pt>na Amazon i je se je razblinila eez noč. dežela se je povrnila v prvotno divje stanje, gospodarji gumija so postali vzhodnoiudij-ki p'«an-tažniki. Ti so se kmalu organizirali in ostali svet j<- bil odvisen oLi cen, kakoršne so nni dobx'ali.
To pa ni posebno ugajalo A-merieanoiii, v čijili deželi se je porabilo največ gumija. Odločili so se. da bodo sami poskusili z za-aditvijo gumijevih nasadov. Firestone si je za to poskušajo izbral črno republiko Liberi jo v zapadli: Afriki, a Ford .s«4 je odločil za prvotno donlavino gumija, Brazi-lijo. < H) reki Taoajos, dotoku mogočne Amazon 'eke. je dobi! od brazilske vlade prosto kouee-sij(- 2 milijona 470 tiso*"* ualov. Tej koncesiji so klali ime Ford-landija. Zgradili sc» moderno ine-to a imenom, Bona ^'ista• It.r pričeli s
'Kakor je slehernemu znano pride ves naravni gum i j, kar ga svet,potrebuje, iz angleške Malay?, in nizozemske Vzhodne Indije. Vsafcdo bi mislil*, »da po ti kraji prvotna domovina gumija, toda tenra ni tako. Komaj p;ed kakimi 70. leti <o tam zasadili prve sadiko tega drevesa. Njegova prvotna domovina »o kraji ob reki Amazonki in ob njenih pritokov v severnem delu Brazilije, kjer š. sedaj raste nf:*d drugim dievjenr po neizmernih tamkajšnjih pra— gozdih. Še do leta 1910 je ve> gumi j, kar i;a je takrat svet porabil, prišel iz tistih krajev.
Ko ,'c Chari. s (ioo«!year leta 1839 iznašel način vulkanizaei-je gimlija, se je poraba i.stega začela hitre širiti in ohenem se je ;iričela zlata 'loba za deželo gumija. Na t i-oče Brazilcev je hitelo tja in kmalu j» (pričel prihajati tudi tuji. predvsem angleški kapital. Nova Mresta so oživela, gumi jevo drevje je bilo vsepovsod in komur se je posrečilo dobiti dovolj delavcev za pobiranje >oka, je p ostal v kratkem času bogataš.
.Dvomljivo je, uico se je takrat komu v Braziliji sanjalo, da bo temn nepričakovanemhi b'»gosta n ju kwlaj kon«^c. Pa ;e fprišel nepričakovano. Pri Si^rgapnru so namreč meti tem pričeli mala j-ki delavci pr«-
strezati gumftjev sok pivih za-,, ,,rurt.;, < ,is<-enjem pta^o-sajenili in kultiviranih dreves.j7A\.A Troba se je bilo boriti z
Seme za te nasade je nabral j nepredirno goščo in velikan-Aniglež Henry Wickham, ki jej^kim drevjem, z vnčino, mrzli-p riše I v Brazilijo z namenom, t.0 ;„ stnipeniini kačami. nni'e-| j-uuj'(.
ZGODOVINSKI ROMAN
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
MALI VITEZ
Vezano $3.25
NAROČITE PRI:
Slovenic Publishing Company
2 I 6 W. I 8th Street	New York
da postane plantažnik. Nj. mn se je porodila ideia. da bi bilo umietno zasaditi in knltivirati gumijeva drevesa kot biti za viseli od divjega dreveja, raztresenega po težko pristopnem pragozdu. Leta 1872 je spinal knjigo o Braziliji, o gumiju in o tej svoji ideji. Angleška
zdrav I j a bolnike, je gotovo |v,ada £ postaia pozorna. Spo-rned .božanstvi. U liogovi so	mn ^ ^^here koli-
je klonil pn«d judovskimi mo- d go te i.
•V nemir, ki je preiranjal Pi lata po palači. d<	iz Ihi
<i« in onega čudo^telnika." rPujee -e pokloni ženi eesar-kecra namestnika. VPri»p<.ve<luj mi o onem. ču
maska. **iPoz«lrnvl j« n, pogin- .dodehnkn. po v t j mi. kj<- ga vr»r! Tvoja hči. milostna Pope-inajden) Kral;evsV;o ira hočem In. te pozdravlja in ti javlja 'olxlariii. samo ozdravi naj
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
1	|	:: U Utn ::
Koledar 194i
povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . .. Informativna knjiga za
Citajte zanimiv članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha,
Slovenic Publishing Cora
216 W. 18tl> Street
Cena 50c
Posebna pn lof i Trli« wdjiiflll v hann	i:
IJCTA 1914.: EVROPA	nun ŠK-
DAJ4JO TOJNO; EVft 1	OTA U 1949
za L 1941, Velika Blaznikova Pratika za L 1341, in Priročni At-
v se mogočni. Ali naši bogovi mi nočejo pomagati. — Mop<ta ne morejo? — vstaja dvom in v ponosni Rimi janki budi. utrjuje vero v Nazarenca. Sina bc*žj<'^a.
(Začuden, vznemirjen je bil Klavdij Riks, ko imi je njegova ljubljena žena razodela -vo-jo nan# ro potovati v Jeruza-lent Veilel je, da j<* takf). potovanje za bolnico, kot je bila Popeja, združeno z velikiu$i težkočami, da celo nevarno aa n.io. Kkiii<al ji je dopovedovati. da je izpolnitev njem- želje neizvedljiva- a je l>it* brez riNK?i v>pričo njene odločne besetle in tihe, iskrene prošnje ni. nili <V*i. Kdaj je Še kaj r»d-rekel svoji ljubljeni trpeei ženi ?
1'kazal j<- pri um vit i voz. Položil je ijuldjeno na mehke svilene blazine in jo z velikim sprem-tvom najzvestej^ib poslal v Judejo.
iPI nagnit a Popeja si iz go-reče želje, da bi bila čimprej pri njem. nepoznanem, ni privošči'« othiiha m i tctžavnem potovanju. Po cesti, ki se vije ob vznožju Libanona, se je bližala Jei uzaleiuu.
Pred judovskimi prazniki je dospela pred Jeruzalem. Ko je ukazala krenit« proti severnim vratom nx'sta, je uzrla veliko množico, ki «*e je v zahodni njeri pomikala k bližnjem^ griču. Ne da bi vedela, kaj ta sprevod pon|enif je nadaljevala svojo pot. Ob mestnih vratih je srečala riniskega častnika na konju, ki je hitel za množico. Ukazala je ustaviti in je vprašala častnika, kam
i>omi'ka množica. Vprašani se globoko prikloni pred lepo liče.rjo Pilata: 44Na onem gričm brdo prrbili na križ na smrt obsojenega Jezusa Nazarenca, ki (pravi, da je Sin božji."
**To se ne sme zgoditi! To kp no sirTezgodit!" reče prestrašena Rimdjanka. 4 4 Usmrtitev se n* ra preklicati! Jaz hočem to!"
^Zmeden zargdi nerazura]jive zahteve Pilatove hčere, po-
soiH' in odganjati je bilo treba divje Indijance, katerim so ugajale ženske v novi nas/ Ibini.
Z delom so pričeli proti koncu leta 1028. V nekaj letih so izčistili H.4(>0 oralov in na njili zasadili 1.390,000 iz semen divjega drevja pridobi jenih sadik. Toda >edaj so se pričele težave in razočaranja. VsakUo bi nji si i I, da bi inioral gum i j dobro usjievati v svoji prvotni
prostor, ravno planoto *4 mi i j	}„»!i*i>a/a v j,,/.,,..,,,	,,
iiavztlol il iekf iu 70<> milj oii | Brazilije v dižavi Sao Pan o mul ja. Nov pr«»>tor. l^-herr-ji. priiikanjkuje delavcev, j liom-(d»-e-n 70.7.%0 oralov. Sko-ni 11;\,:rA v Braziliji nov pridelek).
dobe novo zalogo j fj ^j; am« ri-ka vlada ~e je adik i/ Ihl.jnega začela zanima*! za irnmnj in d«.bi več kot pol j u^južl»eiici poljedelskega od,-sto!et ja s,, Anule/i in Niz^zem- i	pr-ulediljejo i »o SrC lllji
ei z odbiranjem in križanjem Ameriki, da l»i na-Ji m»ve kra-v/-o.jiii zel,. izlx»lj>aoo drevje, j..^ j^: },; f u^4Mjni /;l nasade Divje drevo da letno kake tri« -timij«. <ia bi imeli i« vavaii I lum,- gumija, izboljšano imi-1 prid,-!ek kolikor m<m«M-e v va'il
so tudi. da gumijevih * Vzhoda. V
Iajsko 10 d«, 17 Kunt«.v. Poleg ni bližini, tega je to drevje več aii manj j odporno proti bolezni in mrče-j sil. Dobili so 2i>4<i sadik naj bolj-^i'li vrst. l>o!go vožnjo je usptjšno preneslo 1201 dieves, ki sedaj rastejo v Belterra. La-tniki gumijevih nasadov v so se potem dpniislifi,
Hord je vtaknil v to podjet je :Jki krh S milijonov <lo arjev.
Njegovi izvedenei računajo, da po sedanji ceni gumija 20 centi-v funt., I »o prideh vanje gu-m'i v Braziliji dobičkanosno. To pomeni mniogo za obe Ams*
d'jinovini. Pa ni. Ko je Henry Wickhain odnesel seme iz Bra-zi ije, je pustil naravne sovražnike gunrija za seboj. Ko je prišla listna bolezen na For-
kor mogoče -cnrvena tega die-vesa, ker mogoče bi bil laliko gumi j., nov vir doliwlk«v za njene tropične pokrajine.
/Wiekliam je zbrai 70 tisoč semen in odpotoval v London. Tam sr.. izpraznili vse cvetje in redko rastlinstvo po evetličnja-kih. Ha so naredili pre.stor za to seme. Nekaj tega semena je hotel svoje in korenin se je lores skalilo in te sadike -o od- t i'a kužna gniloba. Štiri Petn poslali v tropično biit<ko Ma- j po ustanovitvi so Fordovi stroja jo. Tam so jih skrbno gojili- kovnjaki izprevnleli, da je ne-oUtl»irali in s križanjem se jim (mogoče tam pričakovati nspr--
kako je Wiekhant pn-d letijriki. Ta važni produkt pride
je sča s ran a posrečilo, vzgojiti več vi*st tega drevjji, ki po ihI-pr.rnosti proti boleznini in ka-kovo-ti in količine jrumijeve-gn «*oka, daleč nadkriljnje >vo-
jasni rimski stotnik, da je ob--cxllw> izrekel Pilat in bi le on sam nlogel preklicati svoj ukaz niedtent časom bi bil ol>sojeni že križan..
44Moj nesrečni oče!" obupno krikne Pop«'ja in solznih oči zre proti Golgoti, kjer se srodi nekaj groznega.
•*4Peljite me'hitro t ja! On ne snie wireti!" zapove služabnikom, ki so hitro dobili nosi*-nieo — kajti z vozom niso mogli na Golgoto — in nesli Po-pc-jo po kantenitom griču na-vTigor.
»Dospeli so na vrh. Prestrašena Popeja je "zagledala tri križe. Na vsakem je vice! človek. Prepozno! Obsodba se je izvršila.
Trije zločjnei. Tu vendar je.
Popeja vedela, da je iskani srednji njed njimi.
NTa povelje Pilatove hčere so riirtski vojaki ra&gnali drulial, ki je pijana razsajala okoli kri-žev. Pod srednjim je sloneHa, oprta na mladeniča nezavestna žena. Z njo sta 'bili drugi dve, ki .-ta e svojimi oblačili prestrezali kri, ki je kapljala iz ran mučen i ka.
V nemi ^prozi je strmela Popeja z žalostnim »pogledom v trpeče, izmtieeno obličje, križane-ga. Trpela je ob zaznavi sle-Uov bičanja, kronanja iu križanja.
ha; poknijina ;e bila prehriho-vita. za uporabo traktorjev in ra'ho Škropilni«* zoper listne bolezni in nirčesa.
'Zatore? so se o<llo"ili za nov
llpropastil brazilsko gumijsko industrijo in so prepovedali na-daljni izvoz drevja in semena.
Ta prepoved pa je prišla prepozno. <M teh dreves ne nameravajo .pridobivati gumija, dove nasade, se je hitro širila anfpak le mladike za eepljmje o<l enega konca do drugega poj drugih dreves. Na nekem oto-<1 .Igih vrstah sadik, nmVs je' ku pri ustju Amazonke so našli vrsto irunijjevega dtevja, ki ni poilvr/eno bolezni na kc-re-liinah. Na to eepijo malajsko vrsto, ki daje mnogo gumi ja in na vrh tega '.I bla eepijo zopet neko driiii:«, malajsko vrsto, bujne ra>ti in odporne preti listni bolezni- tako da to nnuet-no drevo sestoji iz treh vrst jfu-mijevega drevesa. Zoper mrčes rabijo zdrobljen prah nek« 1 stmpene yistine, ki v okolici raste v onem okrožju.
V mestu Belterra živi .*>imm» uk)Ž, žena in r t rok. Za-ajenih inuajo milijona dreves, dve tretjini cepljenih. V par letih bodo pričeli z pridobivanjem gumija. V primeri s porabo gumija v Združenih državah Ivi ta produkcija n*iienko>tna.
iFord sam bi rabil gumi j iz 7,fi<M»,fHH» dreves za v porabo v svojih pwljetjih. Vzrok, da ni so bel j napr<J!ovali z zasaditvijo, je v veliki meri vzrok i»o-manjkanj edelavnih moči. Vsakega sposobnega d« iavca, ki se zglasi za delo, sprejmejo, to«la IKitrebovali bi jih š,. na ti-oče. Ne le Fordu, tudi pridobival-
1'boga Popeja se je trudila srečati njegov pogled, ki je kljub nepopisni »bolečini, bil iz- V raz božanske dobrote in miline ko-se je od razbojnika na desni uprl na trpečo mater pod križem.
*'Nazarenec, s teboj čutim, trpi™* ^»n božji, veni jem . . . Reši me!y' so šepetala i»sta.
IZ mntere je obrnil Kristus svoj porgird na Rimjjanko. Nju-n^ oči so se srečale. Zrl jo je z nepopisno milim, žalostnim izrazom. Iz čudovite moči tega pogleda, ki je pretrese? vse njeno bitje kot iskra in napolnil njeno dušo z neznano nepopisno srečo, jo planila iz razkošne nosilnice in objela križ.
Po^n strahu je Pilat pričakoval svojo hčer, ker mu ni bil znan namen njenega obiska. Pope ji n voz je obstal pdl marmomastimi stopnicami Pilatove palače.
Ko pa je Pilat pogledal žalostni obraz ljubljene Popeje in v prieakoi-anju hotel iztegniti roko, so bilo svinčeno težke, odreveneie. Ko ukovan je obstal, ko je videl, kako ie Popeja brez tuje pomoči sama izstopila iz vosa in stopala z lahko nogo. kakor gazela, po stopnicah navzgor.
fVrgla ee jfr oeetu na prsi ih zaklicala: "TIbogi moj oče. danes ste usmrtili Boga V *
v to'deželo po 4 ti-o,' milj dolini poti. k ise lahko zavaruje, mesto po lii ti<< dolgi poti iz Daljnega Vzhoda, ki je v dobi, kakor je sedaj, skrajno nezanesljiva. S tem se pa tudi po-veča nakijp.ia moč Brazilije, ki na tak način lažje v večji meri kupuje industrijske proiz-vod( v tej deželi, kar je v skladu z idejo pan-ameriške vza-jenifiosti in samopomoči.
V. P.
Kompanija je zvišala delavcem plače
Tz I tice, N. V., poročajo, da je Xew York Mills (1orpora-tion zvišala -vojini 2.*{00 dela vcem plače za deset odstotkov. s tem se IhhIo stroški kompanije pov^ali na leto za približno 2"><> tk>oč dolarjev.
Zvišanje j,- veljavno že izza marea.
King še ne bo odpotoval
Kanadski mini>4r>ki pred-set In i k Mackenzie King, ki je nameraval konci prejšnjega tedna odpotovati v Združene države, je potovanje za nekaj dni odgodil. Pravi, da so ga zadržali važni politični opravki.
The
Modern Encyclopedia
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
Najnortj*a svetoma ENCYKLOPEDIA, v kateri more vsakdo kakorinegakoli poklica aojtl iaa-Isgv vsake besede spadajote v ajetm
CENA SAMO
$2
(Poštnin* plačana.)
KNJIGA VSEBUJE 1XH STRANI la JE OKtTSTfO V PLATNO VEZANA — SKORO KEVERJETNO JE, DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO OOBfTI ZA TAKO Z*HDN» CENO.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING C<X
216 Wert 18th Street,
-
V * 9
•GLAS W i K O D I" - Hew Tori
Monday, April 14, 1941
r ySTXNOVLJZN h. im
ZAPLENJEN 1TALJANSKI PARNK
:—: ROMAM
Francoski spisat: CHAMFOL. -
.................. ■■»58—
Preložil: LEVSTIK
tran-
Totia Ri ha rila n: bilo najti.
Najiosled je oL-1ala ladv Konnor pred majhnimi • kinii viati, ki so v«'JiIs* na dvorišče.
"<>«lšoi! je tod!"* ie dejala in pokazala na vrata.
To iskanj" jf t lajalo toliko časa, tla je naposled zbudilo jKttomi -t. Pojavil so se služabniki. Poizkus, ohranit« s criviH.st še n.idalj" bi bil brezuspešen in nemara celo neva-le.l. V sreu ui?»trre se je strah pred Škandalom umaknil dtu-r;enm stalili.	<
"Pojdite pogledat v konja*no, če ne manjka nobenega cunja. Vprašajte vratarja, če ie šH kdo iz hiše,'* je velela lady K'eanor.
iVx ikala je odgovora na mestu, odrveneh* v svoji Incesti, gledajoča v gloooko temo, ki je b>!a zunaj, in ]>oslusajoča tuljenje naraščajema rtliarja. .
Pri-'i f O JI jtOV1 <t>« t, d*i sr» vsi ki .nji na svojih mestih In via ' 11 >n i k rizen n'da . *rnolda v njegovem vozičku in povabljencev v njihovih koč:j:.h ni pustil niki»gar iz hiše.
Ameriške oblasti so zaplenile velik italjanski potniški parnik Contc Bianeaman«, ki ima 23,255 ton. Ob času zaplembe je bil parnik v Panami.
Slovensko društveno delovanje v
*V (lile, da .)<• Hliiatd v bližini!" je dejal gospod d'Avron j 1\JAw*r V/\v*lri i
iz«-"ini gb.soni:	11CW JI UriiU
#.€ m humi
tolaz«
"D«, ako ni . .
X*' da bi dokopala svojo n.:<sel, je planila iadv Kleanoi ven, toda S i*.ua j.« !e lavumela <u uganila kaj je hotela reči.
"S;ii»on! S str,f —• Ti. je nespametno ob tem vremenu!*' je zaujati vzkliknil ji>s|kk1 d'Avron, čogar gorečnost »o je znat-.io ohladila v Ijjti plvfhi. ki ga je bila zmiočila oh p-vem koraku i/. fMul *tri4tf.
/eVa. ki jo ;e i/rcktaSiiiuma malo ur (»op rej. se je vre»m<f2ta. .	*
'lekln ji jk» vetru in dežju, pofcbr. zumna, pada'a in vstajala in čutila je, dr jo ena sama nlisel goni naprej. Toda zdaj ni več liežala pred H rh ar dom. zdaj ga je iskala. Zdaj ni videla več -rbe «:.me bhuliti, izgubljati ]*>t in poginjati v osumljen«jti ketieku teriiviV* n.u-ga in strašen kes ji je trgal •»ite. >Uhajaie s<- o mMi. ki jih dotlej ni poznala. < V je !tihfcrd nemara bolj n srečen nego kriv, če je trpel ravno toSko kakor ona. in mordi -e vec, kajti ljubil jo je, ona pa ni ljubila njega?	ni ga ljubila! X j "gov strašni obraz jo je pre-
ganjal i'iik(.r po-a i. Da se je prikazal v tem hipu živ in vdrav, bi ji bila vi ni a vsa bri-zbrižimst, nezatqmost in nuinja do njegs,. Toda n« m hotela nakopati krivde, da je zapustila poguiiil-, in umoriia tistega, ki ntu je pred Bogom prisegla /te-tol»o* Prvikrat se je začutila nav za no nanj, in dočim |e lady Kf.uior klicala: "Riban:, otiok moj!'" »i i« Si iHoia p. eavljaia: "Moj mož!" < in |*a, ki *-ta ga 'skali, ni slišal klicev noliene iziited njiju. 7ntn»u >o ljudje n. vse strani preiskovali vrtove; zaman so .-e pi etirikaU ha k i je in razsv. tljevale najtemnejše drevorede *n lia^samotneiša zatišja.
* < ura bi si ubijali glavo?'' ji- rekel naposled gospod d*Avroa.	Masive se pehata zaman. Vmita seT .Jaz
hočem »e iskati, toda to vi'.iita .-ami, da ga tukaj ni!"
"N« " j dejala .ady KVanor in obstala. 'Rihard je v reki.' M irna got vo»t njenega glasu je pretresla Simono in nje-! ega im eta. Obrni'a sta se iti jo in jo pogledala; v nestalni inei bnkelj /e ni b i • videti več bleda, temvu" zelena. Xa-enkrat se je opotekla,
"P obrodite icko!" je rekla vnovič.
In kakor mrtvo brenn se je zgrudila k Simoninim nogam. '•Moj B<*g! Moj Bog!** j,. vzHikniPgo^p* d d'Avron potit. "Si4 tega je manjka..*!*
Sin. >na si- je s| u-ti a na kolena. Napeniala je svoje mori, da dvigni to težko telo; poizkušala je jmložiti roko na tašči-no sne, da vidi. e še i'ije, in naenkrat je spričo udarcev, k ikršnih ^e je bila navadila, obšla mise', da sta mrt\a nnati i.i njrn >in.
Pritekli se na oemin\ Dvignili so nezavestno lady Ele-aror in jo ne* I i v grt« l. Na Kihenda ni mislil nihče več. - Vsi se gnetli okrog v. iike postelje z haldahinom, tak« podobne mrtvašt emu o<lru. n i kateri je ležaV hišna vladarica kakor
mrtva.
**< > iledlevica j.',*' je gi .vori! gospo«! d'Avron. <:To bo lt«:ai o. (Jlejte, saj že g!« da!"
S.nko <h I prt' ori lady Kleanor s<> se obračale proti mod-t.Uniči, ki je nosila iike njenih dragih..
"Xt.pad, i m psi i.;!'* je t diia Mi-s. (iriflitli in votli »a postrežbo, dočim je bila videti Min« 1 lami«h p>lmrtva od groze nad :iept-p!snin1 stanjem krasne nevestine obleke. .
"Prosim te." j. dejal gospod d'Avron, videč Simono trepetati |>od njenimi mokrimi cunjami, "daj se vsaj posušiti in preobleči."
Simona je odkimala z g avo. in ni.hotela izpustiti ledene roke lati v Kleanor, hi je bila ostala v njeni desnici.
OosihxI d'Avron si ni upal siliti. Boinostni strah, ki i-e ga bil polotit, m si je razodeva! naposled, kako strašne ne--r<«če so se bih strriie nad njegovo hčerko nesreče, za katere ;e on odgovorni; in čutil se je potrtega in aktvanega do dna s oje <l.iw, tla s i ravna še ni vedel, zakaj.
Nazaduje m ni mogel iiK.ge: več pomagati, ''l oožiea moja, ' je reke) tiho, "povej mi — ali ti njega ne J juhi., ali 01. tpbe ne? Ali te je v čem prevaral, ali je grdo ravnal * teboj!"
"Xe ven;!" je rekla Simona. "Ne vejjairteni, da bi bila krivda 'e njeerova.'*
Simonu je odgovarjala očetu, a gledala je lady Eleanor. Koka starke je talino zdrhtela, izirlaknila se Simonini, do-tuknila z ne'.zn»ernim napoioin svojih prs z vsomi petimi prsti, dvignila >e trikrat n trikrat pa-rla nazaj, posnemajoča kret-ijo v katero dnboVnik pred oltarjem sprentlja svojo Mea culpa kadar moli Confitecr.	'
^Nadaljevanje prihooajifi.)
S tenl mi je v čast naši slovenski javil: sti sporoi'iti, da se je po-ebno p: i zadnjih dveh sejah združenih slov. društev pokazalo veliko zanimanje za skupno bodoče delovanje, za kar vail* v-a čast, dragi de e-gatje za tako veliko udeležbo na sejali.
Nadalje sporočam, da je bil za leto	izvoljen bledeči od-f
l>or:
.ATr. Frank Kerže- predsed nik
pivi fMMUpredscHlnik i:i ]>ntl sednik veselični*ga odbora; Mrs. Helen Corel, pod prednica; >rr. Valentin Capoder, |>od-p»d!sednik; Mr. (Hiarles Maj-dic, podpredsednik. Mr. Harry Oerjovi<ili, po« l predsed ni k, Mr. Anthony Svet. tajnik in b'a-gajliik, ter Mr. Valentin Ore-liek Sr. zapisnikar..
To j«* prav lepo, da je izvolilo po enega podpredsednika i h 1 zastopnikov naših kulturnih društev 44 lXi.movina4'
I>ravoeasno yoroean v tem listu v obliki dopLsa ali oglasa.
Ted» n ]>oziuje, to ie dne 27. aprila ]Mi pri rede, kot je bilo že iport čano. naši vrli TanAlui-raši svoj veliki si>o:ula<laiLski
O sini v Xew oY^ku in ^icer to veliko slavje se vrši v nedeljo dne '2'2. junija 1!>41. Kolikor mi je znano, so bi.a vsa tozadevna pisma in apelacije razposlana ua vsa naša lokalna
konce 11 z raznimi zanimivimi (podfporna in kulturna društva
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo vec dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpošteramo ta atl«is. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide,xki kažejo premen jene meje vseh držav, ki
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih bo-te prejeli tekom 60 dni po zaključka vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA'", 21G West 18th St., New York.
Pomladno razmišljanje
točkami, v katere ste všteti tudi dve igri v angleškem in slovenskem jeziku. Tudi gltfle te zanimive prireditve bo šo natančneje poročano v tem listu.
Xadal.je kot vam je že znano,
Mr. Anl-W. nv Cvo(k„vkh, '"i'"10 '"i." ™,'avo 'u,li •i po.l.pr,.l^inik in	f«2'^« a W ^nnice S,ov. Žen-
ske /veze s t. 84. m sicer
v nedeljo 4. maja 1941. Ta prireditev se pa vrši v dvorani naše slovenske cerkve sv. Cirila, f»2 St. Marks Place, New York, X. Y. Xa programu imajo poleg drugih zanimivosti zelo komično igro v po imenu "Dve nevesti sem podpisani prečit ji 1 ter smelo trdim, da vam bo v em navzočim privabil^ obilp sm* ha in duševnega užitka. Gotovo .i-vam je še v spominu igra "Ka-
po našem poži tvovalnem župniku Rev. P. J. Petriču, kakor tudi so bili istim, priloženi tozadevni kontrakti z cenami za oglase v spominsko knjižico.
Xaprošeni ste, dragi rojaki in rojakinje, posamezno naša društva- da greste kolikor mogoče na roko našemu častiten|u župniku v tem ozira, da bomo za-mogli vtem večjem in lepšem obsegu proslaviti to za nas new
Pomlad je tukaj, vse je zeleno Farmarji so zaposleni z delom na polju. Zimo snuo imeli letos izvanredno milo mraza je bilo največ 2 stopinje po<l ničlo, pa šo to m dolgo trajalo.
Tmwvi smo bolj deževno zimo. torej več bolezni, posebno flu. Mislim, da jo je vsj.k imel in da ni nikogar zgrešila. Mesec nunee pa je bil lep, kakor pravijo: če ne vije z glavo, pa 'vije z repom. Pa danes, ko to ■pišenv, je prav lep dan,kot rploh vsi dnevi meseca marca, skoro brez dežja. Seveda jutra so imela malo slane, pa to ne šteje za mrrz. Tudi nekaj dni je bilo bolj oblačno, seveda brez dežja.
Poročam, da je prišla ved-nost na Luk a s Strojana. st.. da mu je ti n drl brat Joseph Strojni v Taeonja, Wash. Ranjki je bil star 78 lot. V Amerike
vorsške Slovence in Slovenke je prišel pred r»0 leti. Doma
je bil iz Smlednika pri Kranju.
po tlomeče se je reklo pri Stro-
/l^i.miiii	i.. a , .	. ijanu. Živel ie tukai lueil Slo-
aejanjin,|secn oktobru tega leta lia bo .	- r , ,
'» T.rr/, nrA«1™^!'« ii^ i * •	• venci na svoii fa m in kakili ..()
Sti. Igro pros a vrlo 44) letnico svojega , . i> i r *■ «
i i	i	i let. Pred !•> :eti pa sta z zc-
obstanka -slovensko, podporno1	1
velepon<em!])no ahivuost.
Bodi se omenjeno, da v ure-
dništvo s v. Jožefa št. f)7. KSKJ v P»rooklynu, X. Y.
V nedeljo Une 11. maja pa se
"Slovan," in -Tamlburica.'' kršen gosfK»d — tak s^uga" ki V^1,1^11 'Pnreditev ali Natla '.je je pristopil k združe-ljo je priredilo pevsko društvo .s Dav; .v nasun
11:111 slov. društvom* ]>:i seji j "»Slovan * !ne 23. maiVa. Ta pretečeno neileljo slov nski bo pa še bolj smešna X'a vas
je torej ležeče, da ne zamudite te prilike ters se vsi udeležite
pevski cerkveni zbor cerkve sv. Cirila iz New York a. kakor tu-ili je ;sti dan nazaj pristopilo te prireditve na 4. maja. slovensko podporno društvo
Ali Afiflericans, Št. "18O SXPJ.
(Prihodnja eja združenih slov. društev se vrši
>l*deii žite se. dragi rojaki in rojakinje iz Xew Vorka in okolice vseli tu y,goraj omenjenih
v petek i prireditev, ter s -vojn udeležbo dne 2. maja 11 >-4-1 ob 7..'50 zve- j p: i pomot ete do boljšega uspe-čer v Slov. Xar. domu na 253, ha naših in vaših podpornih in T;vlng Ave., v Hrooklynu, N.Y.i kulturnih organizacij, katere 'Prav prijazno so vabljena \"sa1 so nam v vs h ozirih, kar lahko ost ara naša slovenska društva,'priznate, zelo potrebne. Seve-še ne spadajo k združenim da i>otrobujejo |>a ena kot druga va-ih gmotnih pomoči. I>r-žimo in cenimo, kar je našega slovenskega, ker ako enkrat izgubimo pa bodisi ene ali drago našo organizacijo, jo ne bomo nikdar več nazaj dobili.
Nadalje naj še omenim, lila bo letos praznovala svoj srebrni jubi'ej ali 25 letnico naša slovenska župnija sv. Cirila na
slov. draštvom^da lahko to store iu se nam pridružijo na prihodnji seji. Pomnite, da nam je taka organizacija zelo potrebna v vse h ozirih, posebno še z ozirom na -edanji kritični položaj naše domovine Jugoslavije. /Hm/eni smo v stanu ve?iko .sami sebi kakor svojim-sobratom v domovini pomagati v vseli ozirih.
Nadalje sporočam, da združena slov. društva nameravajo meseca avigusta prirediti velik manifestalen Piknik, glede katerega fphoT kratkem natančneje poročalo, ko bo dobljen primeren park.
Torej udeležite se vsi zastopniki iti zastopnicc vseh naših slovenskih kulturnih in podpornih organizacij v New Yorku prihodnje seje združenih slov. draš-tev, ki se vrši l:ot zgoraj omenjeno in sicer v petek, dne 2. maja. ob 7.30 rrveeer v S'ov. Nar. domu v Brooklvnn.
Nadalje ponovno naši slov. iavnosti sporočam, da priredi slov. podporno društvo sv. Jožefa št. 57. KSKJ zelo leno igro po iirtenu "Županova Micka" in sicer d raji*) nedel jo 20. aprila v dvorani Slov. doma v Brooklynu. Natančnejši program glede te prireditve bo še
1 jen i 11* mamicam. Seveda bo tudi glede te prireditve še po-
Scm ji vrnila udeleži t ev pogreba. Sv. mašo in pogrebne obrede so izvršili duhovnik F. MeGowen od St. Rita'.- Churcli. Zapušča 111044 Antona in adop-tirano hčeVko Jeanette Vider-vol, biate: Valentina in Math Pleme! v Valley, Wash., Joe Pienw-1 v Da les Ore., in sestro Mrs. Mary Tran^juph in druge ožje sorodnike. Lahka naj ji bo rodna zemlja ameriška!
(Res. pogrešala jo bosta mož in hčerka, a vedita. da vsem je usojeno enkrat umSeti. Upanje pa iutnjmo. da vidimo se nad zvezriami. .
Tudi tukaj klič jo fante v vojaško služ3»o. Seveda yK>-klican je bil Še samo eden slovenski fant in ta ie moj 'edini* sin John J. Oineje, ki služi pri p.^jski ariileriji v Camp Roberts. California.
T)va slovenska fanta prosto-v.-lica sta pa že v jeseni šla služit vojake in to *o: Louis Kershinar, sin Andreja Kershi-narja in Jake TeiiKsha, sin Math in Frances Tonrsha, < ha sta tudi v Californiji.
Ah, kdaj bo tega svetovnega klanja konec! Še so posledice svetovne vojne pa so že druge. Komrij -o otroci zrasli, rojeni med svetovno vojno in po vojni. že spet kličejo na moritev. Zakaj vse to? Od vseh strani
zneje obširneje poročano v tem| Wash., (zapušča listu. Ta prireditev se bo vr- Strojana in več
kov — Roža'je i>r i zadet i 111, po-
šila v dvorani s!ov. eerkve sv. Cirila 11a OsnVi v New Yorku. Seveda bo prirejen cb tej priliki tudi primeren program. Vi ~ o t:ifi pozneje. IS sob rn t ski m pozdravom,
1 Anthony Svet,
poročevalec.
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino.
da se poslužujejo _
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
no zapustila farmo in -o šli za sdelom, ter so si ustanovili skupaj dom v Tacoma. Wash. Znpuišča žalujočo ženo Katarino, roj. Tomišo, 2 sinova in o
hčere. Štirje so poročeni naj-, .. . 1IU , ,
... » 1- .	ivni!eio: "Matere, žene. rodite
mlajša Angelina ie se z ma-'	. . , .. ,
Tuka" v Vallev 1	AaKa.j ne pristavijo se
brata Luku"	*	bomo v 20 letih
v... ' , |iiiM*li kai pobiti!" To vse dela-oz'ili ^orodni-' . ,	.
jo bogatini 111 v 1 rije glave, ki r
se boje za samih sel»e. Ko so
ter jo doma.
kejniku pa naj bo lahka ameriška zemlja!
Naznanim tudi. da je uinHa moja sestiična Margareta Vi-d?rvoi, v Kellog, Idaho, in sicer dne marca. Rojena je bila v Brock way. faia sv. Štefana v (Borštu), ]\rinn. leta 1875. Njeni starši Anton in ^^argareta P'emel, so prišli v Ameriko leta 1874. Kdo bi si mislil, da se bodo tako hitro uresničile njene besede, ki jih >e izgovorila v naši hiši dne 30. decembra, ko je pris a k pogrebu svojega in mojega strica, Jakoba Torkarja
"Ah, drajri stric, prva jmiz prilled za teboj." Tn res, komaj d v ^ meseca potem se je izpolnila njena predjpoved. Jaz
enkrat nabere prec j ljudi, potem si sti-nejo glave skupaj, č »š: vojsko naredimo; preveč iili je. Totla udarili so po nas.
Kdaj bo svet prišel do spoznanja Kristusovih načel? Ljubi svojega bližnjega, kot sam sebe in ljubite se med seboj, kot jaz vas ljubim.
M:n v Omejc,
Valley, Wa-h.
Živila so se podražila
Delavski department poroča, da so se od lanskega do letošnjega marca podražila živila v Norfolku, Va., in sicer za oseni odstotkov, v San Franscu pa za šest odstotkov.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni~ skth slik. Naročite jo še vi
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•1.
4
KNJIGARNA -GLAS NARODA"

Bohinjsko jesero
716 WEST 18th STREET, NEW YORK