D o p i s i. Sv. Trojica v Slov. gor. Velecenjeni gospod urednik! Sprejmite nekaj vrstic v cenj. »Slov. Gospodar« iz milih Slovenskih gonc o našem narodnem položaju. Če pridete, dragi bralci »Slov. Gosp.«, v naš trg, videli bodete veCinoma same nemško napise in mislite si labko, da ste prišli v nemSki rajh. Kdor pa bi se hotel bolj natanko prepričati o razmerah trojiškega trga, bode se s pomilovanjem oziral na nas in mislil bode, da se je že zdavno tukaj zapel za Slovenee »De profundis.« »Mehl und Getreidehandlung«, »Gastchaus«, >Brunnenmacher«, Huttmacher« , »pract. Artzt« itd. Vse to se vidi v našem trgu. VpraSam Vas, Vi z nemSkimi napisi, od koga pa živite? Ali ne od Slovencev? Koliko pa kupuiejo pri Vas Nemci? Dokaže Vam lahko vsak šolarček, da nič, ker tukaj sploh ni nobenega Nemca. Ako ne živite od slovenskih grošev, pa mi dokažite, če mi mcrete, potem na odličnem mestu katerega koli slovenskega lista prekličem svoje trditve. Zakaj pa znate takrat tako dobro slovensko govoriti, ko pridejo slovenski odjemalci v VaSe trgovine ? Na drugem kraju pa delujete zoper naše narodne pravice, zasramujete naš mili slovenski jezik ter izzivate naSe mirno ljudstvo z nemškimi napisi. Zato Vam svetujem, odstranite nemške napise, ali pa pojdite na Prusovsko in ne norčujte se iz nas! Vi pa, dragi slovenski zavedni okoličani, ne spite narodnega spanja, temveč pokažite, da je in mora biti Sv. Trojica slovenska! Sv. Jungert pri Galiciji. (PuSčav- n i k.) Gotovo se čudite, gospod ureduik, da še biva sedanji čas, ko je svet tako mehkužen, kakšen puščavnik na svetu. Veste, meni se tudi ne dopade ta stan, pa izvolil sem si ga zavoljo neke male pa ostudne živalice, katero sedaj ljudstvo redi. Mislil sem še nekaj časa molčati in skrit ostati; pa Bog ve, kdo me je izvohal in je v »Domovini« poročal, da sem se naselil na gori svete Jungerti. Pravi, da sem mlad. Dobro, da ne ve, da sva v šolo vkup hodila in sva si prijatelja bila. Ko J8 meni nekoč uSitelj meril blačice po zadnjem delu telesa, ie rekel moj tovariš, da je njega ravno tako bolelo kot mene. Zdaj sem pa postal tudi jaz puščavnik; moj tovariš bi bil pa menda rad prorok, pa se mu ni posrečilo. V »Domovini« še ni vedel povedati, ali bom svojo kramo razložil v »Domovini« ali v »Gospodarju«. Želje, da bi se kmalu cglasil, sem mu radi prijateljstva izpolnil. Veste, gospod urednik, jaz imam svoj brlog na hribu v takem kraju. da se vidi na vse strani. Naprosil sem onegovega lanta, da mi je rešpetlin posodil, da ložje svoj posel izvršujem in vse bolj lepo vidim. Edo nedeljo po Veliki noci, ko pridem od rane službe božje v Galiciji, si pristavim k ognju celega krompirja za zajutrek. Potem se pa vležem pred svoj brlog in poskuSam reSpetlin. Nastavim ga proti Sv. Martinu v Rožni dolini. Tam je ravnokar minilo sveto opravilo in ljudje so šli iz cerkve. Nekaj jih je Slo na- ravnost v staro Solo. Vsak je nesel časnik ali knjigo iz šole. Takoj sem spoznal, da je bralno druStvo. Zato nisem teb dalje opazoval. Zanimali so me bolj drugi, ki so šli proti pošti. Bila je še zaprta. Čakali so torej zunaj kakor stari očaki pred peklom. Videlo se je, da pričakujejo nekaj važnega. Ko se je poSta odprla, sem napel svoje oči, da bi dobro videl, kaj bodo odnašali. Da bi te palica potipala! Skoro vsak je nesel ptujsko kroto v žepu domov. Tej kroti so torej Sli nasproti, kakor star ženin mladi nevesti. En čas aem žabe Stel, potem pa se mi je stemnilo pred očmi. Sel sem v svoj brlog in spil čaSo pelinovca, ki mi ga je oni dan prinesla Peterkova Špela iz Celja. Bilo mi je kmalu boljše. Šel sem spet na prežo. Krote so Se vedno odnaSali. Zapazil sem, da je tudi neko dekle pritiskalo k sebi to golazen. Kura te naj pikne, sem si mislil, Se ženskam se ne studi ta krastova stvar! Oh Skoda za lepo Rožno dolino, če jo boste spremenili v grdo lužo, v kateri bodo žabice delale tak vriSč, da se bo dober človek bal tam bivati. Primite se rajSi Vašega vrlega bralnega društva, pa boste imeli vedno dovolj lepega berila in poštenega razvedrila. Naznanim Vam, da jaz delam močne metle iz resja, katerega je dosti krog mojega brloga. Prinesem Vam jih, ako želite. Ena velja dva groša; za eno krono jih pa dam pol koša, da boste pometli to žabjo zalego iz vašega kraja. Rad bi Se rekel eno ali drugo, pa vem, da ste že, gospod urednik, nevoljni; meni pa se je krompir že tudi skuhal. Zato bodi za danes dosti. Drugokrat bom pa nastavil reSpetlin proti Galiciji in morda Se kam drugam. Pa kmalu se ne bom oglasil, ker bodem moral za nekaj časa puščavniško haljo sleči in iti med svet. Pravijo, da bomo še tako lačni, da bomo žabe jedli; pa ptujskih jaz že nikoli. Ko sem bil mlad, bi bil rad nemčur; pa moj oče so rekli, če hočeš nemčur biti, moraš še kroi na vrat dobiti. Krofa sem se pa bal in sem raje Slovenec ostal. Zdaj grem pa krompir lupit. Le zdravi ostanite! Šentjungerski puščavnik. Iz Brežic. (Novi okraj. zastop) si je izvolil 4. majnika svojega načelnika in nove odbornike. K volitvi je doSlo vseh 20 nemSkih odbornikov (med njimi tudi knez Hugo Windischgratz). Od 12 slovenskih odbornikov jih je prislo samo 8 — ob koncu seje jih je bilo 9. 20 nemSkih glasov je dobil kot načelnik baron Moscon. Izmed 6 odbornikov je 5 nemških — Miha Sevnik iz Kapel je edini Slovenec! (Nemška večina je morala izmed 11 kmetskih zastopnikov enega izvoliti v odbor.) Tako pride gospodarstvo brežiškega skozi in skozi slovenskega okraja zopet v nemške roke. To je zakrivila v prvi vrsti postava sama, ki je kmetskemu ljudstvu sploh krivična; v drugi vrsti so pa to zakrivili nekateri možje iz veleposestva, kateri so s svojo brezbrižnostjo pripomogli Nemcem do zmage. Razven Moscona in Sevnika so vsi odborniki sami nemSki Breži6 a n i. Slovenski veleposestniki, ki so volifi z Nemci ali se volitve zdržali, so torej krivi, da bo peščica nemSkih Brežičanov zapovedovala celemu slovenskemu okraju. Kedaj se bo vzdramila zaspanost nekaterih naSih rojakov?