LR 66 / O Žirovskem besednjaku 263 Tina Šturm Neinvazivne geofizikalne raziskave na parkovnih površinah Loškega gradu Med 29. julijem in 8. avgustom 2019 so na parkovnih površinah kulturnega spo- menika lokalnega pomena Škofja Loka – Grad (EŠD 739) potekale neinvazivne geofizikalne raziskave. Občina Škofja Loka je sredstva pridobila na Javnem pozi- vu za sofinanciranje predhodnih arheoloških raziskav na območju naselbinske ali vrtnoarhitekturne dediščine (JP-PAR-2019), ki ga je objavila Republika Slovenija oziroma Ministrstvo za kulturo RS s ciljem, da se razbremenijo občinske investicije v revitalizacijo vrtnoarhitekturne dediščine. Osnovni podatki raziskave so naslednji: • Prijavitelj in sofinancer: Občina Škofja Loka • Financer: Ministrstvo za kulturo, Republika Slovenija • Izvajalec: GEARH družba za arheološke in geofizikalne raziskave d.o.o. • Vodja raziskave: dr. Branko Mušič • Namestnica vodje raziskave: Barbara Horn, univ. dipl. inž. geol. • Nadzor: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana. Občini, ki je lastnik spomenika, kulturno-varstveni pogoji pred izvedbo kakr- šnihkoli ureditev nalagajo predhodne arheološke raziskave in obveznost priprave konservatorskega načrta. Za ta namen smo se odločili za izvedbo neinvazivnih geofizikalnih raziskav, ki ne poškodujejo arheološkega zapisa. Kot nakazuje že samo ime, te raziskave temeljijo na zaznavanju razlik med fizikalnimi lastnostmi iskanih objektov pod površjem in okoliško zemljino. V prvi vrsti smo želeli pre- veriti obstoj in ohranjenost nekaterih vrtnih elementov na parkovnih površinah škofjeloškega gradu, kot so prikazani v grafičnem delu Franciscejskega katastra. Uporabljene so bile tri različne geofizikalne metode, in sicer: georadarska in geoelektrična upornostna metoda ter električna upornostna tomografija. O Žirovskem besednjaku / LR 66 264 Rezultati raziskav, ki so bili 4. marca 2020 na Loškem gradu predstavljeni na predavanju Nevidni grajski park, bodo objavljeni v prihodnji številki Loških razgledov. Meritve z georadarjem GSSI SIR3000. (foto: Branko Mušič)