C a Izhaja zvcier vsak prvi in tretji ietrtek mescca. Ako je ta dan praznik, inde dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inaeratl ae sprejemajo ia plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba«, Ljubljana, Semeniške ulice It. j. Naročnina in inserati pa: UpravniStvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice It. j. Št 22 V Ljubljani, dnč 7. novembra 1901. Leto XIV. Skupaj držimo! Katoliško ljudstvo na Kranjskem pokazalo se jc pri zadnjih volitvah v najlepši slogi in edinosti. Katoliško ljudstvo slovensko je skupaj držalo in zato je tudi vspeh bil lep. naravnost impozanten! Ta edinost se mora ohraniti, pa ne samo za volitve, temuč za vse javno in gospodarsko življenje. Potem bode kmalo ljudstvo na celi črti gospodar v deželi! I'rcd vsem treba isto edinost in požrtvovalnost, ki so je kazala pri deželnih volitvah, pokazati in uporabiti tudi pri vseh drugih volitvah: pri občinskih, šolskih, ccstnih itd. Zlasti pa sc mora ta edinost pokazati na gospodarskem polju. Tu mora veljati geslo: Proč od liberalcev! Proč od onih, ki blatijo naše svetinje, ki zaničujejo kmetski stan, ki zatirajo katoliško ljudstvo. Ali ni nespametno, rediti neizprosnega sovražnika, ki nima druzega cilja, kot bogateti na stroške ljudstva in potem svoje bogastvo zlorabiti proti ljudstvu in njegovim svetinjam. Ljudstvo ima tu v rokah svojo usodo — in usodo svojih sovražnikov. Proč torej od tistih trgovcev in obrtnikov, ki so strastni privrženci liberalne stranke. Naj jih krmijo liberalci — katoliško ljudstvo zanje nima denarja. Saj je dosti trgovcev in obrtnikov krščanskega mišljenja — ali vsaj takih, ki niso naravnost sovražni ljudstvu. Dr. T a v č a r je na shodu v Vipavi rekel : liberalcem groš, „klerikalcem" pa knof! V rokah ljudstva je, da ta stavek obrne: ljud- skim prijateljem groš — dr. Tavčarjevim hlapcem pa knof! To naj katoliško ljudstvo izvrši in hitro bode mir vdeželi: lastni hlapci dr Tavčarja se bodo spuntali zoper svojega gospodarja in iskali zopet prijaznost pri ljudstvu. Skupaj t o raj držimo tudi v tem — in mir bode zavladal v deželi. V m a r s i č c m sc je na polju gospodarstva dosegla ona edinost. V marsičem že velik del ljudstva skupaj drži. To sc kaže posebno lepo v naših zadrugah, zlasti v posojilnicah. Te so pa tudi liberalcem pravi trn v peti. Denar, ki se je popred stekal v same liberalne blagajne — ostane sedaj v poštenih, damačih rokah. Zato pa tudi liberalci, kjer le morejo, hujskajo zoper naše posojilnice. Samo, da bi ljudstvo svoj dsnar zopet nosilo v liberalne „kase" in bi tako zopet prišlo v odvisnost liberalcev. Priprosta pamet da vsakemu, kam liberalci merijo. Pravi odgovor ljudstva je le eden: še bolj kot doslej okleniti se naših posojilnic. Naše posojilnice so 1 j u d s k i zavodi, ki služijo samo ljudstvu in sicer nikomur. Poleg tega slonijo na neomejeni zavezi in so v rokah mož, katere poznamo. Torej: našim zavodom groš — liberalcem pa knof! Ravno tako je z drugimi zadrugami, zlasti s kmetijskimi. Ne ozirajmo se na liberalno hujskanje. To mora vendar vsak otrok spoznati, kam to hujskanje meri. Uničiti zadruge, da ljudstvo postane zopet suženj liberalnih pijavk. Torej: oklenimo se zadrug, vsi do zadnjega. Našim zadrugam groš — liberalcem pa knof! Oklenimo se torej tudi središča vseh naših zadev: Gospodarske zveze. Kako malenkosten je prispevek — kako velike ugodnosti, katere daje tudi posameznim članom — kmetovalcem. Brezplačno dobivaš izvrstni list »Narodni gospodar", brezplačno dobivaš pravni svet! Torej v lastno svojo korist: Gospodarski zvezi groš — liberalcem pa knof! V v s e m skupaj držimo: potem smo nepremagljivi. Ne bo dolgo trpelo, in sovražnik bode ležal popolnoma premagan ob vznožju zmagoslavnega katoliškega ljudstva. V slogi je moč. Torej: Skupaj držimo! Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagali 2 Male hranilnioe. Ako si hočcs zboljšati svoje gmotno stanje, moreš to le na dvojen način: prvič pridno delaj, drugič varčuj! Tako smo rekli zadnjič. Še tako pridno delo brez varčevanja ti ne pomore na noge. Ce skrbiš samo za danes in ne misliš na prihodnost, nikoli si ne opomoreš. K a k o je treba varčevati, o tem hočemo po novem letu v „Domoljubu" obširneje pisati. Za danes samo toliko: Misel varčevanja bi morala prešini t i v s e n a š e 1 j u d s t v o, vse od mladega do starega, od revnega do premožnega. Pri nas ima komaj deseti del prebivalstva nekoliko zapopadka o varčevanju. Zlasti bo treba navajati mlade ljudi k varčevanju; mladina je vtemoziru skoro popolnoma sama sebi prepuščena; a mlad človek, sam sebi prepuščen, se veliko prej navadi zapravljati, kot hraniti in varčevati. Zato začnimo zbirati mladino in orga-nizujmo jo za varčevanje v tako imenovanih malih hranilnicah ali „čebelicah". Snovanje takih hranilnic ne dela posebnih težav. Najbolje je, če se lotijo te naloge Marijine dužbe, katerih imamo že lepo število v naši deželi. Priporočamo sledeči način: Vsaka Marijina družba ima svojo malo hranilnico, v to nosijo udje družbe prihranjene svote. Vodnik duhovnik imenuje za poslovanje pri mali hranilnici dva uda Marijine družbe, ki imata za to sposobnost in veselje. V začetku bo moral seveda sam voditi, v par tednih se bosta uda toliko izurila, da bo njemu ostalo le nadzorstvo. Vloženi zneski se zapisujejo v blagajnični dnevnik, in v glavno knjigo vlog, vsak varčevalec pa dobi malo h ranilno k nj ižico. (Vse te tiskovine so že pripravljene in se dobivajo v Katol. tiskarni v Ljubljani.) Denar sc pobira navadno vsako nedeljo ob določeni uri. Kar se nabere, se vsaki teden vloži v domačo hranilnico, za kar bi morala družba imeti večjo vložno knjižico. Kadar sc rabi denar, se pa ravno tako brez težav vzdigne. Kjer nimajo domače hranilnice, bi se denar nalagal pri bližnji posojilnici ali pri Ljudski posojilnici v Ljubljani in sicer po položnici brez posebnih stroškov in ravno tako zopet lahko vzdigal. Stroškov ne bi bilo skoro nobenih. Stroške za male vložne knjižice bodo družbeniki sami plačevali (izvod stane 3 kr.), druzega posebnega pa razen dnevnika in glavne knjige tako ni. Obrestovalo bi sc lahko povsod po Prihodnjič priobčimo natančna pravila za te male hranilnice. Njihova važnost za prihodnost našega naroda je jasna. 1. V Marijinih družbah so večinoma mladi ljudje, ki bi se naučili varčevati. V dosedanje hranilnice mladina ne nosi veliko; posebno male zneske se sramuje nositi. Zasluži se pa vendar mar-sikaka kronica, ki bi se lahko dejala na stran. A v žepu je mladi človek ne more dolgo trpeti. Pri prvi priložnosti bo šla skozi grlo, ali pa se bo po-tratila za kako nepotrebno igračo ali obleko. Ko bc pa videl, da vsi drugi varčujejo, ga bo sram, Ja bi sam ničesar nc imel, pa bo nesel svojo kronico hranit. Ce je enkrat na gorkem, jo pa noben bre: posebnega vzroka ne bo preveč rad ven vzel, veselilo ga bo, če pride kmalu še druga zraven in spolnilo se bo: „Iz malega raste veliko." Če nalagaš vsak mesec eno krono, boš imel v 10 letih z obrestmi 164 K 52 h, v 20 letih 359 K 68 h, v 25 letih 505 K 38 h (ako se obrestuje kapital po 4 0!0. Ko bi pa vlagal vsak mesec 2 K, imaš v 25 letih 1010 K 76 h. Kaj ne, to so že lepi denarci? Pri nas je veliko, veliko takih, ki bi lahko prihranili, dokler so mladi in trdni, vsak mesec več ko 5 kron! Tako pa vse zapravijo in so na starost drugim v nadlego. 2. Kdor se nauči hraniti, priuči se s tem tudi zatajevanju. Kdor hrani in pazi na krajcarje, ne bo svojega težko prisluženega denarja izmetal za vsako neumnost. Na ta način bi se mladeniči bolj kakor z družbami treznosti obvarovali pijančevanja, ponočnega rogoviljenja in drugih nerednosti. Kdor zna izmladega dobro varčevati, ne bo nikoli pravl pijanec. Tudi pri dekletih bi se to poznalo; odvadile bi se nepotrebne ničemurnosti. Kar se sedaj zasluži, gre skoro vse za cunje. Na stara leta Pa še za potrebo nimajo in gredo po vaških številka okrog. 3. Na ta način si bomo v zgoj ili dobrih gospodarjev in gospodinj. Največ kmečkih posestev propade, ker ne zna ne gospodar ne gospodinja gospodariti, ne varčevati. Če se bo kdo tega mlad naučil, bo star še bolje znal. Tako bomo vzgojili čisto drugačen rod in organizacija bo vedno bolj popolna in stanovitna. 5. Pomnožilo se bo počasi narodovo premoženje in z njim narodova moč in blagostanje, da ne bo naš kmet več berač na rodni zemlji; postal bo samostojnejši, kar je podlaga možatosti in značajnosti. 5. Kjer še nimajo posojilnice in hranilnice, bi bila ravno mala hranilnica začetek zadružne rajfajznovke. Ko bi se videlo, kaj je mogoče doseči z malim in bi se ljudje seznanili s poslovanjem hranilnice, bo prava igrača vpeljati posojilnico. Tako bi se najložje in najbolje dognalo, kje še potrebujemo novih rajfajznovk. To bi bili glavni vzroki, ki nas morajo napotiti, da se z vso resnostjo povsod lotimo snovanja malih hranilnic. To bo velik korak naprej v izpopolnitvi naše organizacije. Liberalci imajo ob času volitev polna usta obljub za blagor ljudstva, mi pa pokažimo po končanih volitvah, da nam jc blagor ljudstva res pri srcu. Pri tem nas bodo gotovo še liberalci podpirali, ki pravijo, da hočemo imeti Marijine družbe le za molzne krave, po katerih bi radi zadnji vinar spravili iz ljudstva. Sedaj bodo videli, da imamo ravno nasprotni namen, ter nam bodo — že so dosledni — zvesto pomagali! In Ti dragi bravec, draga bravka,' sta tudi poklicana, da pomagata k povzdigi našega ljudstva. Skrbita po svojih močeh, da sc osnuje tudi v vajinem kraju mala hranilnica in navdušujta druge za to. Če le moreta utrgati kako kronico, prinesita jo z veseljem v ta tolikanj potrebni domači zavod, saj sadove bota na starost sama uživala. Liberalne lumparije in liberalni nevedneži. Nikjer se lumparija z nevednostjo tako lepo ne strinja, kakor pri slovenskih liberalcih. Res ne-iuveno je, da si ,upajo liberalci s temi lastnostmi med naše poštene kmete in se jim s svojim lažnivim •Rodoljubom" usiljevati za nekake učitelje in sve-tovavce. Posebno radi liberalci jemljo na rešeto naše Poslance, dasi. bi bilo dosti boljše, ako bi liberalci lamestu za naše poslance skrbeli za svoje liberalne Poslance, katerih celo takrat v zbor-nic» ni, kadar je kaka važna, ljud- stvu koristna zadeva v razpravi. Tega seveda liberalci nočejo videti. Vse delo liberalcev obstoji v tem, da mečejo našim poslancem pri delu polena pod noge. Sedaj so liberalci zopet nekaj pogruntali. V »Narodu" in v „Rodoljubu" pišejo, da so klerikalci zoper odstranitev borzne špekulacije z žitom in da so vsi „pošteni" liberalci zanjo in da bodo naše katoliške poslance prisilili, da bodo morali proti svoji volji glasovati za odpravo takozvane terminske kupčije s kmetijskimi pridelki. Ta je pa res debela! Ali mislijo ljudje okoli „Rodoljuba", da ne vemo, čigava ustanova je terminska kupčija na borzi? Pri nas že skoro vsak otrok ve, da so ravno židovski liberalci njeni ustanovitelji in sedanji gojitelji, ki zdaj na trgovinsko in poljedelsko mini-sterstvo pritiskajo z vso silo in rabijo vse svoje tajne in zvite uplive, da bi preprečili prepoved te kupčije, od katere tako prijetno na stroške kmeta bogati liberalni kapitalizem. Proti terminski kupčiji so bile že od nekdaj katoliške stranke, liberalci so jih pa radi tega, ker niso hoteli katoliški poslanci podpirati bogatih liberalcev pri tem izsesovanju, psovali z »mračnjaki". Tudi naša slovenska katoliško-narodna stranka se je z vso silo upirala tem kapitalističnim zlorabam in je kot poglavitno protiliberalno točko sprejela v svoj program boj proti tej grdi kupčiji. Kdaj so liberalci kaj takega sklenili? Kateri njihov shod se je postavil za to, da se tudi v tem oziru da pravica kmetu? Noben! Drugi slovenski katoliški shod pa ima glede te točke sledečo resolucijo: „T r g o -vina z žitom na borzah se mora temeljito preustrojiti in odpraviti takozvanispekulativni prometna termine." Glede terminske kupčije je ministerstvo sklicalo tudi neko enketo, katere posvetovanja so bila ugodna za kmeta. In kdo je tu v teh posvetovanjih najodločnejše nastopal za kmeta? Naš poslane c Povše! Poslanec Povše je odločno zagovarjal to splošno ljudsko zahtevo ter je pri tem izrazil mnenje katoliško narodnih poslancev in vse naše stranke. Tudi vse druge krščanske stranke stoje nepremično na sem stališču. Liberalci naj torej svoje jude spreobračajo ne pa onih, ki že sami vedo, kaj jim je storiti. Posvetimo naj pa liberalcem še z drugo bakljo, saj vemo, da prav nezadostno celo njihovi prvaki zasledujejo tek državnozborskih razprav in torej ne morejo dosti vedeti, kaj se v zbornici godi. V seji dnč 21. f e b r u v a r i j a 1901, t o-rej že začetkom zasedanja jc poslanec dr. Šusteršič s tovariši vložil ostro interpelacijo na poljedelskega ministra, v kateri tega vprašuje, „je-li voljan že vendar enkrat ustreči želji, ki jo že vrsto let izražajo vsi krogi avstrijskih kmetov, in predložiti načrt zakona, s katerim se prepoveduje termino-kupčija s poljedelskimi pridelki.« To interpelacijo za odpravo termino-kupčije je podpisalo s predlagateljem 20 poslancev. To je resnica, ki stoji v zapisniku državnega zbora črno na belem. »Rodoljub" naj torej vpri-hodnjič pazi, da s svojimi „nauki" ne pride par mesecev prepozno, sicer bo »Rodoljub" za najneumnejše liberalce postal preneumen! Kaj pa so že Tavčar in Plantan v zgoraj označenem pogledu storili ? Nič! Poslanci dr. Šusteršič, Povše, dr. Žitnik, Pogačnik, Pfeifer in drugi naši poslanci so se takoj zavedli svoje dolžnosti, liberalci pa še do danes niso storili v tem oziru koraka! Kaj bosta naredila ministra, tega ne vemo. Saj je ministerski predsednik sam izjavil, da vlada nc pristopi k nobeni stranki. Vlada je »vladna" ne pa ..klerikalna". Mogoče je, da bi se vlada dala morda preplašiti spletkam kapitalistov. To se je zadnja leta že dostikrat zgodilo. Zato pa morajo ljudski zastopniki ostati neomajni. Za naše katoliško-narodne poslance se ni bati, oni že vedo, kaj so sklenili na tolikih katoliških shodih. Liberalce pa tako samo hinavščina drži po konci. Deželnozborske volitve. Od mnogih strani došle so osrednjemu volivne-mu odboru pritožbe o nepravilnostih pri volitvah in o pristranskem postopanju. Nabralo se je že dokaj gradiva. Da pa bode mogoče v tej zadevi v s p e š n o nastopiti, prosimo vse gg. zaupnike in somišljenike sploh, naj nam vsako nepravilnost, ki se je pripetila povodom deželnozborskih volitev — bodisi od nasprotne stranke, ali od kakega uradnika ali od katerekoli strani, takoj naznanijo, navedši ob enem dokaze za dotična dejstva. Naslov: Dr. Ivan Šusteršič, advokat v Ljubljani. V Ljubljani, dnč 22 okt 1901. Osrednji volivni odbor katoliško narodne stranke. Krivica s krivico. (Gorska novela. — Spisal P. P.) (Dalje.) III. Andrejček je izprevidel, da bi bilo voč kct zastonj pregovarjati Načeta, naj Urbanurju prepusti hišterno in naj oba lepo mirno živita pod eno streho. Poznal je Nacetovo trmoglavost. Upal že poprej ni veliko, a zadnji pogovor ga je prepričal docela, da je ostal Nace tisti kot je bil. Zato pa ni preostajalo druzega, ko da mora Nace od hiše. Da bi zavoljo Načeta, ki je bil Andrejčku itak samo v škodo in nadlego, puščal na cedilu I rba-nurja — tega ne! To je sklenil Andrejček prvi hip, dasi še ni vedel, k a k o bo odpravil Načeta. Poskusiti pa je hotel, da ga odpravi, če mogoče najpoprej izlepa. In kaj mu poreče v U namen'? Ha, takole mu poreče: da hišterna ni mnogo vredna; da so ščurki zgoraj; pa da zebe po zimi vedno bolj, zato ker so okn» vedno slabejša in otekli ne drže. Lah v vasi" pa — (tudi to mu poreče) -ima sobo, ki je zložnejša; ko bi stanoval pri Lihu, bi imel krčmo in tovariše v bližini... In obljubil mu bo — (to, je mislil, bo izdalo pri Nacetu S« največ) — obljubil mu bo, da mu izplača obenem vse tiste krone, ki jih ima še pri njem. Na tobopa Nace vesel pobral denar in šel — — In če bo Nacetu povedal vse to enkrat, ko bo ta pri pri najboljši volji — o, potem ni misliti, da bi ne d .segel tega, kar želi . .. Ko bi pa — (tudi na to je pomislil Andrejček — ko bi pa Nace le ne hotel in bi navzlic vsemu ostal trdovraten, — no, potem Andrejček ne bo veJ izbiral besed ... Potem ga bo kar izgrda in mu rekel: »Pojdi!« To pa bo seveda zadnje in šele potem, ako v«e drugo ne bo doseglo namena. In da ima Andrejček pravico tudi do tega, l"10 bi dvomil! Saj je že rajni oče želel, naj gre Nace od hiše. Pa tudi za hišo bo bolje, ako gre. Kdo bi ne verjel, da bi prišlo res do tega, kar je že ve«k«t kdo rekel: »Svoj denar bo zapil, potem bo pa p«"lSls na vrsto hiša in mlin —« Ta bi bila lepa ! Po*«® (kdo bi ne uganil) potem bi kravica. namesto da se ena dokupila, šla od hiše še ta, ki je sedaj" hlevu ... In zanjo bi šla nazadnje še hiša in mlin 1 Nikdar! In z neko nevoljo si je Andrejček ponavljal v duhu, kako mu poreče: »Pojdi! Niti en dan te ne maram več! Že rajni oče — Bog mu daj dobro — je vedel, da si za ne-nesrečo v hiši!« In šel bo — nerad sicer, a šel bo le! In po pravici se mu bo godilo. Kakor je storil z Urbanurjem, tako se bo vračalo njemu. Pravica mora biti. Urbanur pa — ta mora domov — in to prav v kratkem! In Še tisti dan je šel Andrejček na pošto ter poprosil poštarja, češ: »Pisala bova ... Na Štajersko bova pisala 1« »Urbanurju ?« »Urbanurju, da! In tako zapišite, da naj pride, ln pa kmalu naj pride.« Poštar je zapisal, kakor mu je veleval Andrejček in pismo je odromalo na Štajersko. Poslej je bilo videti Andrejčka, kako je ves vesel in zamišljen, roke na hrbtu, hodil okrog jezov in okrog hiše zadovoljno se smehljajoč. Hodil je iz hiše v hlev in zopet nazaj. In ko bi bil kdo pogledal za njim v hlev, bi bil videl, kako je z veseljem ogledoval suho kravico, jo gladil po čelu med ro-govorna in ji nekaj pravil, da poslej ne bo več sama — zato ker bo Urbanur prišel ... In sam pri sebi je koval načrte, kako bo potem ko bo Urbanur prišel. Kako bi pa moglo biti drugače kot takole — tako je modroval sam pri sebi —: Urbanur bo prišel Nace bo šel. Nacttu se bo odštel tisti denar, kar ga ima še. In Urbanur bo potem zalagal hišo. V hlevu boste stali dve kravici: ena hrvaške pasmi, drugo bo kupil od Muha (lepe kravica je to) in živinica se bo redila, in priredilo se bo kaj. Da bi Načeta le izgrda ne bilo treba pregnati, to je bila edina skrb, ki jo je imel Andrejček. Res da se ga ne boji — (tako je verjel Andrejček samemu sebi) — a vendar bi bil imel rajši opraviti ž njim izlepa kot izgrda. Zato pa je mislil na vse strani, kako ga bo ogovoril in kdaj ga bo-- Naposled bo je odločil, da poskusi svojo srečo kadar bo Načeta dobil pri dobri volji. In sicer se ga bo lotil oprezno. Govoril bo in pregovarjal ga bo samo toliko časa, kot bo videl, da je pri dobri volji. Ako bi pa videl na njem kak znak ne-volje (recimo, da bi se mu žlica tresla pri jedi, ali da bi začel tlačiti klobuk na čelo), tedaj bo to Andrejčku svarilno znamenje, da naj odjenja. In potem ga bo pustil ter čakal druge prilike-- Neki večer je res kazalo, da bo treba začeti. Nace je bil prišel domov prej ko po navadi. Odkar sta imela z Andrejčkom prepir glede Urbanurja, je hodil domov vsak večer, kar dotlej ni imel navado. Hodil je pozno in sicer zato, da je Andrejčka budil in ga jezil ropotaje s kjučem in hode po sobi gori in doli. Ta večer pa je prišel domov, ko je bil še Andrejček pokonci. Ni bilo videti, da bi bil ravno slabe volje Andrejček je bil skuhal večerjo — in ko je videl, da je Nace sedel, je postavil skledo predenj in mu rekel: »Na, jej 1 Jaz nisem lačen.« V skledi pa so bili baš krompirjevi krhlji — in te je imel Nace najrajši. Glejte, in Nace ee jih ni branil. Telebil je klobuk v kot in se spravil nadnje. In to je bilo dobro znamenje za Andrejčka. »Sem nalašč počakal, če morda prideš. . .« Nace je molčal. »Ali je tema zunaj ? Pa saj je še nekaj meseca. Pot je grda, jeli?« »Grda gori ali doli —« Andrejčka je oplašilo . .. Čemu govori tako zadirčno ? Opazoval je Nacetovo roko, in zdelo se mu je, da je mirna. Čemu potem tako vpije? Morebiti so imeli v gostilni kaj navskriž. Kaj neki? »Ali je Lah že popravil hišo?« »Ne vem —" Morebiti bo pa sam začel — si je mislil Andrejček. In res je Nace sam začel. «Kaj komu mari, če pijem — kaj ?« »Nič! je pritrdil Andrejček — »to nikomur nič mari ...« dasi je sam bil tisti, ki mu je bilo veliko mari za to. Nacetu je bilo všeč, da ima vsaj enega, ki mu pritrjuje. Molčal je še nekaj časa, toda na laseh, ki si jih je vztrajno gladil na čelo, je bilo poznati, da bo govoril. «Kdo ti pa kaj očita radi tega?» »Žagar!« »Kaj pa?« nKoliko da pijem! In če pijem, naj pijem ! Ali bo mar on plačeval za menoj ?« »»On ne bo nič plačeval!« Hm! Andrejček je dobro vedel, kdo bo tisti, ki bo plačeval ... »Potem pa še pravi — hahaha 1 Pa saj ni, da bi govoril.« »Kaj pravi?« »Premisli!« — in hlastno se je obrnil do An drejčka in pol čeljusti rjavih zob se mu je žolto zasvetilo ob luči. »Pomisli, bahaha! Pravi, da se bom zvrnil raz brv in utonil.« »Zvrnil, ha t« — in tudi Andrejček se je smejal, zato. da je ustregel Nacetu. Črez malo časa pa je pripomnil: »Saj brv ima držaje!« „In ko bi jih tudi ne imela — ali misliš, da se kar tako zvrne?« »A!« Andrejček je nevoljno zamahnil z roko, kot bj se samo po sebi umelo. da ne. »Pravi, da je brv trhla ... Hm, ali je res trhla ? Povej!« »Ni! In ko bi tudi res bila... . Žagar ne hodi čeznjo!« «In pa ko bi se zvrnil, ali bi Žagar plačeval pogreb — kaj?« »Nič bi ne plačeval —« Andrejček je zopet jako dobro vedel, kdo bi plačeval. In ko bi tudi moral plačevati — zdelo se mu je, da bi rad plačal, zato da bi bil prost potem ... Ta želja je prišla Andrejčku mimogrede in futil je, da ga je ob tem nekaj pogrela — nekaj kakor takrat, ko je Urbanur ponujal v pismu dvajset na leto. Pa to je bilo le za hip. Misel se mu ni zdela ravno dcbra. zato si jo je hitro pregnal in mislil na drugo-- »Utonil ne boš a prehladil se boš enkrat!« je rekel Nacetu in s tem je mislil napeljati pogovor na svoje zadeve. ■Zakaj se bom prehladil?« ga je zavrnil Nace in dvignil glavo, kot bi mu hotel že naprej oporekati. Nekaj kakor jeza se mu je brala v očeh in roka, ki je držala žlico, se mu je zatresla. To je splašilo Andrejčka. Izpoznal je, da se naposled le Se vedno boji Načeta. Ta zavest pa ga je razburjala še b.lj... »Tako mislim, kbm ! Tako... Čem reči. .. ker ponoči hodiš... Zdaj jeseni, ko so hladne noči In — to sem tudi hotel reči — zato, ker je zgoraj mraz.« »Kje je mraz?« »Zgoraj v hišterni. — In potem mora« še spati v tej mrzlini. Pozimi je ie celo mraz zgoraj !• »To in pa nič!« »Sem že mislil, da bi zakuril — pa soba ne drži. Šip manjka pri oknih.« Nace je molCal. ■In pa ščurki so se zaredili.« Nace ni hotel razumeti Kaj ko bi posegel kar v sredo! »Lah, pravijo, bo napravil lepo sobo pod str* ho, kaj ne?» »Bo!« »Kaj ko bi — pa ne zameri — ko bi si tam poiskal stanovanja. Saj bi te izplačal. Vse bi ti dal, kar imaš pri meni in še nekaj povrhu —« »Kaj — ?« je zarjul Nace. »Kaj? Revše, ti rre boš gonilo od doma? Ti? Ne grem, ko bi mi Lih zastonj ponujal sobo! Nalašč ne grem!« In vrgel je jezno žlico po mizi, vzel klobuk in odšeL Par minut pozneje je bilo slišati, kako je zgoraj zaropotal ključ v ključavnici, kako so se vrata hiš-terne odprla in zopet zaloputnila in kako se je strop skoraj tresel pod njim, ko je hodil iz kot« v kot mrmraje venomer: »Tu zgoraj bom samo jaz! Prokleto, tu zgoraj bom jaz!« Spodaj ob mizi pa je še dolgo v noč slonel Andrejček in zrl v temo. Zrl je, kakor zadnjič: zdaj tja gor v oblake, zdaj po grapi naprej nekam v daljavo. Oblaki se niso bojevali kakor zadnjič; ena sama plast, gosta in črna, je bila razpredena črez nebo in lunin svit ni mogel prodreti do zemlje. Sicer pa ko bi tudi bil prodrl — kaj bi bil osvetil ta lunin svit! Malo ali pa nič; zakaj mlaj se je bližal in lune je bilo le mal košček. V luninen svitu hi se morda videl kos polja in 'par senc — in še to le temno in površno. In tak pogled je žalosten, ker budi tudi v duši nekaj temnega in nejasnega . . . Zato pa je bilo Andrejčku všeč, da je bila tema tam zunaj; saj je bilo v njegovi duši tudi temno, tako temno. .. IV. »Nič! Vse zastonj!« To je bila prva misel Andrejčkova drugo jutro ko se je šele napol prebudil in je že dan gledal skozi okna. »Nič! vse zastonj!« In kot posledica tega se mu je rodila takoj neka nova, a tako tuja misel, da se je Andrejček prvi hip ustrašil samega sebe in ni hotel misliti na to. Ko pa se mu je miael vrinila zopet, jo je vendar pogledal od blizu. In potem je šele izpoznal, da miael ta ni tako nova kot se mu je videla prvi hip. Saj se mu je pravzaprav ie vso noč pledla po glavi in je sedaj v jutro le bolj jasno in očito stopila na dan. »Brv — seve--brv je slaba ...« Pa čemu bi mislil o tem! Andrejček nalašč ni hotel misliti na brv. Toda, misel je bila na površju vedno iznova. »Brv — in nič druzega ko brv .. . Zakaj neki? Nalašč ne!« In postal je je jezen ter se obrnil dvakrat v postelji. Zastonj! Misel na brv je bila zopet tu 1 Sedel je na postelji, udaril se z roko po čelu in rekel: »Kaj hoče ta brv ? Kaj ?« In h.tel je premisliti trezno in počasi, kaj je pravzaprav z brvijo. H.n — nič! Dva hloda, zbita in položena drug poleg druzega črez vodo — to je vse. To je brv! Poprej je služila mesto brvi lestva in par desek. Potem je pa ob deževju, ko so hudourniki narastli v Kremenku in pridrvili iz hribov doli —: potem je bila lestvica preslaba. Zato je rajni Berlaj napravil brv in sicer malo višje, da je voda ni mogla doseči. In tako je nastala brv —: ljudje so ji rekli Brlajeva brv, zato ker se je hodilo iz vasi črez to brv samo k Berlaju. Pravzaprav pa se za brv nihče ni posebno brigal. In tako je tekom let morda res začela ie trohneti. Morda —, ako je Žagar videl ... Si^er pa četudi bi bila: ali je bilo treba praviti Nacetu? Čemu —?» Pa kaj pravzaprav hoče ta brv — kaj? Da bi se zlomila pod Nacetom! Ha, to je neumno misliti! Toliko časa se ni, pa bi se morala ravno zdaj? In ravno pod Nacetom? In ko bi se —« Ne, tega želeti ni smel! Ne, ne! Ta želja bi bila grešna in krivična! Ne I Ne ! Planil je pokoncu in se začel oblačiti. Medtem se je trudd, da bi mislil na kaj druzega. Mislil je na Peklarjevo pšenico, ki jo je imel smleti Se danes: celo tega se je spomnil, da je meh počen pri štuli in da bi se znalo pastirju raztresati po potu ... In na Posavca je mislil. Njemu je imel zanesti moko, ker je stari prejšnji dan padel raz streho in ne bo mogel ponjo. Vsega tega se je domislil Andrejček. A nazadnje je prišla na vrsto vendarle misel na brv ... Kaj, ko bi šel, ter si brv dodobra ogledal? Ko bi se prepričal, da brv niti trhla ni, potem bi bil morda miren. In res je šel. Napravil se je ter šel ob bregu poleg potoka. Lep dan je bil. Solnce je posijalo in rosa seje zalesketala v solncu; rosne kapljice so se svetile po travi in grmovju. Pa Andrejček ni utegnil misliti na lep dan in na rosne kapljice — njemu je bilo za brv. Ogledoval si je torej brv. Tramova sta bila še vedno zbita, držaji so bili celi in koli, ki so bili zasajeni v zemljo, so držali močno... Brv je bila trdna, kdo bi dvomil! Pač — tam spodaj, tam na sredi — tam je bilo videti pre-perelo — (pogledal je od bližje) — da, tam je bilo preperelo. Sioer pa je bilo to le v majhnem obsegu! In močan gaber je molil svoje veje nad brv, kot bi hotel v zadnjem hipu priskočiti na pomoč — ako treba — Andrejčka je nekšj zapeklo krog srca. Misel na ta gaber mu je porodila v duši čudnih občutkov. Kaj je neki bilo? Aha, sanjalo se mu je o tem gabru! To noč je imel hude sanje. Kako je že bilo? Takole je bilo v sanjah: on in pa Žagar sta se pogovarjala. »Oni gaber ob levi —« tako je pravil Žagar skrivnostno in namigaval z očmi — »oni gaber, ali veš, zakaj bi se dal porabiti?« Andrejček se ni mogel domisliti, zakaj bi se dal porabiti. »Zato vidiš« — (in zopet je namigaval z očmi) »zato, da bi se vrv privezala za vejo .. .« »Vrv — ? Zakaj — ?« »Ovil bi jo potem okrog brvi —« »A?!« »In držala bi tako trdno, da bi se brv ne zlomila, ko bi šel--« Andrejček je pričakoval nestrpno, kaj bo. »In bi šel in bi žagal.. . žagal...« Andrejčka je izpreletelo ... »Žagal bi in žagal... in žaga bi hreščala . . , in voda bi šumela tam spodaj ... in odmevalo bi v globočinah .. .« • Kako to? Saj grapa ni globoka —« si je upal ugovarjati Andrejček. »Sedaj ni. .. A bila bi po nalivu, ko bi poprej v Kremeniku deževalo in potem bi bila noč, temna noč--« »In potem — ?« »Potem bi splezal na gaber in odrezal vrv — n brv bi stala ...« »In potem —?« »Potem bi bila noč, temna noč... In nekdo bi se vračal iz gostilne--« Andrejček je zakričal strahu in se — zbudil! Kako so bile to grozne^sanje! Ko~seJje zbudil, mu je tekel pot po obrazu in pri srcu mu je bilo tako tesno, kot da mu nekdo vrv ovija okrog vratu, hoteč ga vdušiti. In tudi še sedaj si je z močjo izbijal ono misel — ono grešno misel... »O Bog — ne, ne!« A vendar je čutil, kako ga je bila obvladala misel vsega in kako dobiva moč nad njim bolj in bolj . . . (Dalje.) Politični razgled. O driavnem «boru se poroča, da bo sedanje njegovo zasedanje trajalo dva meseca; sredi decembra se prekine, na kar prično zboro\ati deželni zbori. Zasedanje teh bo tudi trajalo kakšna dva meseca v novem letu, na to bo državni zbor zopet začel s svojim delom koncem februarija. Pri otvoritvi državnega zbora 17. okt. je imel min. predsednik dr. Korber govor, katerega glavne misli so te le: Ko bo vlada sklepala trgovske pogodbe z vnanjimi državami in gospodarsko nagodbo z Ogrsko, tedaj se bo pred vsem ozirala na koristi cele monarhiie; ravnotako bo v vprašanju nemškega carinskega tarifa z vso odločnostjo zastopala korist A* sinje. Za doma pa je vlada mnenja, da se ne sme pridružiti nobeni sedanjih političnih strank; biti mora nad njimi. Stranke so pri nas lahko narodne, vlada ne sme biti. K sklepu je pozival vse stranke, naj pomagajo, da se državni proračun reši o pravem času. To so lepe besede; ko bi jim pač tudi odgovarjala dejanja vlade! — Skrajno nejasen in tudi zelo kritičen je sedanji parlamentarni poloiaj; ministerskemu predsedniku dela silne skrbi. Glavna natrga zborova je rešitev proračuna. Namensto tega so pa poslanci sejo za sejo vlagali »nu|ne« predloge ter ž njimi tratili zbornici čas. Rekel je, naj odnehajo s svojimi predlogi ter se lotijo proračuna, „sicer zna priti kaj hujšega. kot je sedanji položaj.« Rekel je. da odstopi on in vsi drugi ministri, ali pa bo razpuščen državni zbor. No, nazadnie so se različni klubi pobotali z vlado; večina poslancev je umaknila svoje _nu|ne~ predloge, in začeli so z braniem proračuna Ta iz-kazuie za leto 1902 skupnih izdatkov 1.685,117.944 K in 1 685 9tf6.357 K skupnega pokritja; prebitek turej znaš» 848 413 K. — .Slovanski centrum", katerega načelnik je zopet dr. Šusteršič. se je izjavil za po polnoma neodvisno politiko; razsojal bo vsa vprašanja edino le s stališča ljudskih koristi in po tem uravnaval svoje politične korake. — Pri razpravi o proračunu sta izmed kranjskih Slovencev govorila Pogačnik in dr. Feriančič. Prvi je slikal razmere, kakršne so, in v vsakem oziru govoril kot državnik, ki v državnem zboru zastopa občeslo-vanske koristi Fr. Ferjančič je v začetku dobro govoril o nemškem driavnem jeziku in nemškem uradovanju, proti koncu pa se ni mogel zdržati, da bi ne bil vlekel na dan pred državno zbornico domačih prepirov ter klical na pomoč vlado z^per svoj lastni narod. Poslanci, ki niso prijatel|i našega naroda so ga obsojali in se čudili, da je nekdanji zbornični podpredsednik postal tako »malenkosten". Tako pač ni govoril noben slovenski poslanec pri proračunski razpravi. To priložnost porabijo poslanci vseh narodov vedno v to, da spravijo v proračun ugodne postavke za svoj narod, da se za domačo deželo določi v proračunu vsota za kakšno veliko potrebo. Naši liberalci pa pri tej priliki jadikujejo m naravnost priporočajo vladi, naj se za nobeno ceno ne da premotiti, da bi slovenskemu narodu kaj dala. če pošiljamo na Dunaj poslance, ki imajo take proračunske govore, potem ni čudno, da se nas niti v lastni domovini ne upošteva; da bi nas smatrali enake vrednosti z drugimi narodi, o tem ni niti govora. Zato nas lahko vei svet prezira, takim ,našim' poslancem pa na glas smeje. In še to je treba poudariti, da se je to zgo dilo od slovenskega zastopnika, od katerega, dasi je voljen ..na napredni podlagi", še človek kaj pričakuje! So pa že mcije, ki si jih je izbralo naše katoliško ljudstvo, vse drugačni. Ti pa delajo in narede. kar se o takih razmerah sploh da narediti. — Nujni predlogi: Dr. Šusteršič in tovariši so predlagali, da naj vlada dovoli podpore pogorelcem v Gorenji vasi pri Ribnici; dalje zahtevajo podpore sploh za vse one kraje na Kranjskem, koder je deževje napravilo občutljivo škodo. Robič in tovariši so vložili predlog glede uravnave spodnještajerskih rek in drugi predlog za državno podporo vsled raznih po vodenj. 21. okt. je bil soglasno sprejet nujni predlog posl. Vychodila, naj se odpravijo vse državne mitnice; soglasno je nadalje obveljal predlotr, da mora ta zakon stopiti v veljavo s 1. januarijem prihodniega leta. Nemški liberalec dr. Gross je vložil ugovor glede .velikanske' nevarnosti, ki preti Avstriji od kongregacij, ki se iz-izselijo iz Francije. Naučni minister dr. Hartel je v odgovoru povedal, da so dosedaj došle v tem oztu le tri prošnje. Ia vlada je dovolila samo petindvajsetim Karmeličankam bivanje v državi. In pred temi se tresejo liberalci v Avstriji! Poslanec Pogačnik s tovariši je vložil oster ugovor na železniškega ministra, da se pri graienii železnice skozi Bohinj in skozi Karavanke jemljejo tuji podjetniki in delavci. Veliko se razpravlja v zbornici in po odsekih o odpravi termino kupčije z žitom na borzi Velika večina zbornice je tudi glasovala za predlog glede zboljšanja razmer državnih diurnistovin za pcdržavljenje severno-zahodne železnice; le lihe ralni Slovenci niso glasovali zanje, ker jih ni bilo — zraven. Kaj so jim ubogi diurnisti ali podržav-lienje železnic, da bi se ljudstvo ceneje vozilo V' Nekaj »nujnih* predlogov so poslanci na prošnjo vlade umaknili. — Dosedanji prvi podpredsednik Prade je odložil svojo čast. Na njegovo mesto so hoteli spraviti drugega pedpredsednika Začeka, kršč. sfcijalci posl Pottaija; nemška ljudska stranka je izprva kandidirala posl Baernreitherja, potem pa ie nepričakovano postavila posl. Kaiserjn, ki je bil tudi izvolien. Slovanske stranke so oddale prazne glasov niče; ito je nastopil novi prvi podpredsednik, so Slovani in Vsenemci zapustili zbornico. — Češke stranke so se dogovorile, da se združijo za delovanje v državnem zboru. Ta zveza ima v prvi vrsti ta namen, da se vsako važnejše vprašanje pretresava v skupn: parlamentarni komisiji in ondi odi >či postopanje čeških strank v parlamentu. V ostalem ostaneiO stranke ločene kakor doslej. Na ta način bodo Čt-hi imeli velik vpliv v zbornici in bodo v zvezi z ostalimi slovanskimi strankami lažje obranile protitežje nemški levici. Ogrske ljudske stranke vodja, grof Ivan Z;chv, je sklical za čas cd 4. do 7. nov. v Budimpešto shod ogrskih katolikov. — Cerkveno-politiški zakoni so po primeroma zelo kratkem času sedanji vladi jeli presedati. Pokazale so se namreč teh zakonov občutljive posled;ce v državnih — blagajnah. Za spisovanje matic prej ni bilo treba Šteti niti vinarja, sedaj so pa precej drage in povrh še nezanesljive. 1 Zato bo min. preds. Siell izku§al premeniti brezverstvo pospešujoči zakon o ,verski svobodi', in sicer stori to na ljubo protestantom, ki terjajo preosnove. Kat ljudska stranka je zadovoljna s tem; da se le kaj zgodi, naj že potem zavijajo, kakor hočejo. — Izida volitev je Szell prav vesel. Pravi da se je neov rano(l) pokazala ljudska volja, da se čuti dvakrat srečnega, ker vidi, da na Ogrskem uživa zaupanje samo (?) liberalizem in njegov program in je večina dežele dala njemu prav, ne pa onim, ki so napovedovali vsakovrstna presenečenja. — Slovaki, ki so prišli v ogrski državni zbor, bodo v več vprašanjih skupno postopali s kat. ljudsko stranko. Sami so seveda precej osamljeni, ker ni pričakovati, da bi se mpgočna Banffjr-Szellova večina hotela ozirati nanje. Na Hrvaškem bo pri volitvah od 6. — 9. nov. za deželni sabor složna nastopila združena hrvaška f Dr. Leonard Klofutar, stolni prošt ljubljanski opozicija proti mažaronstvu. Ker je v prejšnem saboru precej zadostila narodovim težnjam, je pričakovati, da bo le-ta oddal zanjo svoje glasove. — Prebivalstvo hrvaško se je zadnji čas jelo tako obilno izseljevati v Ameriko, da bodo siromašnejši kraji v deželi čez nekaj let prazni, če bo tako šlo naprej. Vlada izkuša izseljevanje omejiti, a zastonj, ker ne zna ali noče prijeti na pravem koncu. Bolje namreč ne bo, dokler ne prizna, da je sama kriva izseljevanju, ker ničesar ne stori za siromašno ljudstvo, da bi se moglo prehra- niti na rodni zemlji. Menda ji je še to po godi, da ondi lehko naseli svoje mažarske žide. Španska vlada bo prihodnje leto začela resno štediti. Z novim letom misli število vojakov znižati kar za 40 000 mož. Tako si prihrani lepe milijone, vojaštva ima pa za domačo potrebo še vedno dosti; zunaj ji tako ni treba ničesar braniti, ker ničesar več nima. Tiste milijone bo pa lahko potrošila. Na Francoskem delajo kabinetu velike preglavice državne blagajne. Enoindevetdeset milijonov frankov imajo primankljeja v proračunu za prihodnje leto. llazentega straši splošna stavka rudarjev. Par lament je bil sklican na 22. okt. Takoj v prvih sejah so seveda prišle na dnevni red prošnje, ki so jih vloiile kongregacije za državno potrjenje. T«ga tre nutka se je vse framasonstvo silno veselilo, ker imajo pri tem razni njegovi hlapci priliko udrihati po katoliški cerkvi in njenih ustanovah. Seveda bo sato Francija ,rešena' vseh stisk in nadlog. Nemčija vztrajno>adalju|e izganjanje avstrijskih podanikov. Na kaj se neki pripravlja, da bi rada očistila državo drugih podanikov? Dopisi. Iz Cerovelj (I-.tra.) — Za našo novo cerkev M. B. Vnebovzete so darovali (nabrano v Trstu na privatno prošnjo po blagorodni Gosp. Vekoslavi Valenčič): Blagorodni gospod Kalister F. 60 K. Blag. gosp. Antonietta Sabec 20 K Blag. gosp. Milka 10 K Blag. gosp. Marija Dckleva 10 K Blag. gosp. Dolenc 20 K Blag. gosp. Kmma Bartelj 6 K Blag. gosp. Družina Abram 10 K Blag. gosp. N. N. 10 K Blag. gosp. Dr. Ribar 10 K Blag. gosp. M. M. 4 K Blag. gosp. M. S. 2 K Blag. gosp. Marija Pretner 5 K Blag. gosp. Virginija Godnig 10 K Blag. gosp Katarina Petrigne 1 K Blag. gosp. N. N. 4 K Blag. gosp. Agnes Pirovitz 1 K. Blag. gosp. Marija Grom 2 K Blag. gosp. Žitko 5 K Blag. gosp. Amalja Kerie 3 K Blag. gosp. Kanobel 1 K Blag. gosp Huttv 4 K Blag. gosp. Župančič Marija 1 K Blag. gosp. Marija Klemene 5 K. Darovali so še dalje: Blag. gospa Berta N alenčič c. k. poštarica v Ce-rovlju 10 K X. X. iz Zužemberga na Dolenjskem 3 K X. X. iz Boljuna v Istri 2 K. Skupaj 219 K. Blagorodnim darovalcem in darovalkam naj predobri Bog na priprošnjo Prečiste Device Marije, patrone župne cerkve v Cerovlju, na tem in unem svetu obilno povrne! Priporočam nadalje rečeno župno siromašno cerkev, ker revica je skoraj gola in prazna, še drugim vsmiljenim srcem in častilcem Matere Božje. Ce rovi je (v Istri) dne 30. okt 1901. Blaž Dekle v a župnik Iz Koč pri Postojni. Pri nas že močno slana brije in mraz pritiska; pa nam dosti ne stori, ker smo gorke krvi. Vse drugače posledice pa je imela tista slana, ki je padla dne 12 septembra. Pobrala je kar celo butaro -Rodoljubov in — ni jih več. Kdo je kriv, da se iz tega ..Grdoljuba1- ne bomo več omike učili? Prinašal je tako temeljite nauke zlasti s cerkvenega polja! Zdaj pa je solnce omike zašlo in zopet bomo 6 let spali — do novih vo- 1 St. 22 litev! — No pa vam nič ne zamerim, kočanski liberalci! Saj niso nič .koštali"; in „šenkanemu" konju nihče na zobe ne gleda! Samo ta je bila žaltava, da vaši »Rodoljubi" pri volitvi niti enega glasu niso pridobili; kot en mož smo korakali na volišče in soglasno smo volili g. Kreka in Drobniča. — Lahko bi še marsikatero rekli o naši mlekarni, kjer se mera za mleko nič kaj ne vjema z našimi domačimi merami; ali pa o naši šoli, kjer je „dober dan" izpodrinil stari in častitljivi pozdrav ,.Hvaljen bodi Jezus Kristus!11 — pa bo morda nekaterim že to preveč! Pa o drugi priliki kaj. Iz Rudnika pri Ljubljani. Mogoče da še noben dopis ni došel k Vam iz tega kraja, toda sedaj smo takorekoč prisiljeni nekaj spregovoriti. Do tega nas je pripravil dopisnik v „SI. Narod". Zdaj je mera prepolna, zato moramo našega učitelja Petriča nekoliko potipati za ušesa. Tega človeka dolgo nismo poznali, sedaj pa vemo, da je prvi »Narodov" dopisun. Svojo naravo pa je pokazal, ko je v „Narodu" št. 211, z dne 14. septembra t. I. raztrosil med svet nesramne laži o našem gospodu župniku Gregorju Slibarju. Ta naš učitelj je bil nekaj česa miren v svojem gnezdu, sedaj pa, ko se jc že privadil, bi rad gospodaril nad našim g. župnikom in nad nami. Toda to ne gre tako hitro: zato bodemo skrbeli mi, krščansko misleči možje. Ta mož je v »Narodu" pisal, da je g. župnik odbornik Sušteršičeve posojilnice, in da je mnogim tukajšnim kmetom zvezal roke in noge; mi pa dobro vemo, da to ni res, da bi bil s tem komu zvezal roke in noge. Očita dalje, da g. župnik v svoji duševni zmožnosti ne zmore kaj posebnega Mi pa izjavljamo, da mi za vse dobro vnetega g. župnika cenimo in ljubimo in jim tudi svoje otroke radi v poduk izročamo, tolikanj bolj, ker smo na lastna učesa slišali pohvalo prevzvišenega knezoškofa, ob času sv. birme: »Rudniški odtroci so v sv. veri prav dobro poučeni." Vprašamo tudi našega učitelja, kje je naletel na tistega, ki je živega mačka pekel in petelinu iztaknil oči, da ga je učil plesati kolo; o tem tu nihče ne ve, njemu se je najbrž kaj takega sanjalo. Grdo sumničenje je tudi o dekli Mani, o kateri pravi, da je imela neomejeno oblast nad župnikom; v resnici pa je imela le toliko oblasti, kakor vsak pošten posel: prizadejala pa ni nikomur nič. Kako resnicoljuben je ta napredni dopisnik, se vidi tudi iz tega, da trdi o „mežnarčku' ki je lansko leto služil v farovžu, da je bil star 15 let; v resnici pa je bil star čez 17 let (r. 16. aprila 1883 ) in je bil krepkejše postave, kakor jih je mnogo pri vojakih. Zabavlja tudi nad župnikovimi obiskovalci, kateri prihajajo k njemu včasi po opravkih tudi zvečer. Ali mar menite, visokorodni razširjevalec ,.Narodove" omike, da se je treba morebiti pri vas oglašati tistim, ki hočejo vstopiti v farovž? Tudi se spodtikate nad njegovimi poti, katere imenujete „pesuh". Naš g. župnik so odbornik pri ljudski posojilnici in pri vinogradniškem društvu; tak posel pa je že sam po sebi združen z mnogimi poti; to vemo mi; sevč, Vi tega vedeti nočete. Pred nedavnim časom ste zabavljali nad našim spoštovanim gosp. Lenčetom, zdaj pa zabavljate nad g. župnikom in tudi nad nami — toda mi vam povemo: Janez, Vi nam gospodovali ne boste. Niste mož za to. S takimi lažmi in sumničcnjem čez g. župnika in zabavljanjem proti nam ste si sami uničili svoj ugled. Naposled odločno prostestiramo, da bi bili mi kaki strahopetni kimovci, kakor nas vi imenujete in svetujemo vam: hodite lepo v šolo, ljudi pa pustite na miru! Sledi 46 podpisov rudniških posestnikov; če treba, se tem pridružijo do malega vsi. Iz Senoieč. V tukajšnji senožeški fari se je obhajal sv. misijon od 10. do 18. oktobra. To sicer ni nikaka posebna novica, ker sv. misijoni se vrše po vsi deželi, vendar za Senožeče je bilo to nekaj posebnega, ker najstarejši ljudje še ne pomnijo sv. misijona. Senožeče doslej niso najbolj slovele po svoji gorečnosti za čast božjo in sv. cerkev, zato je bil sv. misijon tukaj tem bolj potreben. Res, da so pri nas nekateri strašili ljudi pred misijonom in ljudje so jim verjeli, ker marsikdo ni vedel, kaj jc to in tako se je posrečilo tem »nekaterim" doseči, da je bila cerkev prve dni bolj prazna. A dobro tukajšnje ljudstvo je po prihodu misijonarjev gg. Mih. Klančnika, Iv. Pedičeka in Fr. Birka hitro spoznalo, da so bile govorice proti sv. misijonu in misijonarjem napačne in da so prišli v Senožeče z misijonarji goreči apostolski možje, ki so prinesli ljudstvu pravo srečo. Z veseljem in gorečnostjo so se udeleževali ljudje sv. misijona — ne sicer v začetku —, a toliko bolj zadnje dni. Marsikdo, ki je bil res potreben sprave z Bogom, je zadobil v teh dnevih mir in srečo, katero je poprej zastonj iskal v zmotah sedanjega brezvernega časa. Kaj veličastna je bila sklepna misijonska procesija. Take Senožečam še niso videli. Čvrsti mladeniči iz Senožeč so nosili in spremljali kot .častna straža' misijonski križ, katerega so res lepo okrasila tukajšnja dekleta. Ko smo jih videli tako lepo število v belih oblačilih in s svečami v rokah pri slovesni procesiji, se nam je nehote zazdelo, da so ta mlada in bogoljubna dekleta iz ,Marijine družbe'. Toda zmotili smo se. V Senožečah še ni bilo prilike za tako Marijino družbo. Vendar jim mora vsakdo za njih hvalevredno in bogoljubno gorečnost priznati vso čast in hvalo. Ta za prebivalce senožeške faretako slovesen dan je tudi naš priljubljeni g. župnik Ign. Okorn obhajal svojo zlato mašo. Kako smo mu hvaležni farani zlasti ta dan želeli, da bi mu Bog dal uča-kati še mnogo let zdravemu in srečnemu v veselje vsem faranom! Ganiti mora človeka, ko sliši, kako je tukajšnje ljudstvo hvaležno gg. misijonarjem. ..Kaj tako lepega in koristnega še nismo doživeli." „0 da bi kmalu zopet prišli misijonarji", tako slišiš govoriti vse vprek. Cel6 nasprotniki sv. misijona so morali utihniti in priznati, da tak vesel sad, kakršnega je obrodil sv. misijon, more obroditi le vera katoliška, le vera sv. križa. Dobro tukajšnje ljudstvo, prej tako zaslepljeno in mlačno, je zdaj spoznalo, kako velika dobrota je sv. misijon in kje je treba iskati prave sreče in rešitve in marsikdo še ni doživel veselejših dni. — Bog daj, da ostanejo sadovi trajni! Iz Orehovca pri Kostanjevici. V nedeljo 13. okt. se nam je vendar enkrat izpolnila srčna želja, katero smo gojili že dalje časa. Prevzvišeni naš gospod knezoškof so se ob času birmovanja v Kostanjevici potrudili v svoji ljubezni k nam, da so se prepričali, jeli kapela, katero smo zidali pred nekaj leti, pripravna za opravljanje najsvetejše daritve ali ne. V naše največje veselje so dovolili in v nedeljo 13. t. m. so kapelo blagoslovili preč. g. dekan iz Št.-Jerneja v navzočnosti domačih duhovnov. Kapela je postavljena na č. M. B. roženvenske. Ukusno je zidana in stoji na sredi vasi tik ceste na prav pripravnem prostoru. Veliko je bilo zbranih ljudi, domačih in ptujih, ki smo se veselili tega izvanrednega dogodka. Marsikaterega domačina oko se je oziralo polno zaupanja k M. B. in to upanje je napolnilo njegovo srce z nekim ponosom in hvaležnostjo, da imamo svojo Mater v svoji sredi. Dal Bog, da bi ne pozabili svoje preljubez-njive Matere, ker potem smo gotovi, kakor so preč. g. dekan v svojem govoru povdarjali, da nas tudi ona ne zapusti. Slovesnost se je prav lepd izvršila; k temu so tudi pripomogli pevci iz Kostanjevice in pa oddelek meščanske godbe. Bog povrni vsem, ki so pripomagali k temu, da se je kapelica zidala, v prvi vrsti sedanjemu oskrbniku Janezu Bersanu pa Jožefu Jenžkovcu ter njegovi ženi Ani, ki sta kupila zvon in oskrbela brezplačno vsan mizarska dela. Kapela je lepa, a manjka še marsikaj, da se bo mogla opravljati v njej v lastni opravi najsvetejša daritev. Zlasti bi radi napravili večje zvonove,, da bi vabili Marijine častivce k sv. maši. Obračamo se zato tem potom do cerkvenih predstojnikov, ako bi imeli kake stare še rabne zvonove na prodaj. Teža enega naj bi bila okoli dveh centov, drugega en cent! Ponudbe in naznanila naj se pošiljajo na cerkveno predstojništvo v Kostanjevici! Iz kranjske okolice — po volitvah. Od raznih strani dobivate poročila, kako se je volilo. Ker tudi okoličani mesta Kranj nismo bili zadnji, marveč skoro prvi, se že smemo nekoliko pobahati. Kako se je tisti »Gorenjec" v Kranju (ki pa ni pravemu Gorenjcu čisto nič podoben), repenčil pred volitvami, češ: vse naše, vse naše! Toda volitve so prišle in smleški baron je dobil v treh sodiščih, samo 213 glasov, v kranjskem okraju nekaj malega čez 100, celo v Smledniku samo 9 glasov: kandidata katoliške narodne stranke sta dobila glasov v kranjski okolici več ko desetkrat toliko. To je ..glorja" »Gorenjčcva"! Iz tega spoznamo, koliko resnice je iskati pri tem listu. Gotovo je to veselo znamenje, da je ljudstvo na prelepi kranjski planoti tako verno, da noče od tistih liberalnih naukov, ki so kmetu v največjo pogubo, čisto nič slišati. Pa veselo je znamenje tudi, da jc katoliška stranka tudi v Kranju dobila več glasov, kakor smo pričakovali. Kdor ima kaj ljubezni do vere in cerkve, pač po vesti ne more podpirati tiste divje gonje, katero so pričeli dr. Tavčar in privrženci v naši deželi. Zadnje volitve so pokazale, da se pričenja svetliti tudi v Kranju. Kranjci, vsi ki ste dobre volje, pogumno dalje! Saj to je tudi najbolj pametno za mestno prebivalstvo, ki jc vedno v tesni dotiki z ljudstvom iz okolice, ki iz dna svoje duše obsoja ves liberalizem. Ali naj sc stavijo kranjski trgovci in gostilničarji do cela v nasprotje tistim, od katerih imajo glavne svoje dohodke? .To so menda tudi nekateri trgovci in gostilničarji vpošte-vali, in da bi ne bilo zamere ne na desno, ne na levo, in od nobene strani škode v žepu, zato niso šli volit. Previdno in prebrisano je to; s tem so pač pokazali, da ved6, da so trgovci, pozabili pa so, da so katoličani. Če bi bili ljudje zmeraj in povsod taki, ne bi imeli nobenega svetnika v pratiki. 0 katoliška zavest! kje si?! Všle pa nam niso tudi take žalostne izjave nekaterih kranjskih volivcev, ki so na predrzen način zasmehovale katoliško gibanje. Tako ravnanje Kranjcem ne bo prav nič koristilo. Kako bote za svoje proticerkveno mišljenje Bogu odgovor dajali? To je vaša stvar in ne majhna stvar. A jedno, gospodje veletržci, ne prezrite: da ste s kmečkimi žulji gradili svoje palače in si napolnili svoje blagajne, Dosti je, da imate od kmeta dobiček, velik dobiček; kmetje to dobro vedo, zato si ne puste za nameček še zasmehovati svoje vere. Zadosti je, da mi od vas drago kupujemo in mi vam po ceni prodajamo; bodite s tem zadovoljni in pustite nas v miru, drugače sc zna zgoditi, da vas mi pri miru pustimo! Slovenski novičar. K zaroki hčerke pokojnega prestolonaslednika Rudolfa. Hčerka pokojnega prestolonaslednika Rudolfa, nadvojvodinja K 1 i z a b c t a, se je torej zaročila s princem Otonom Wind ischgriitzom Mladi ženin je iz vrle katoliško misleče plemiške rodovine. Zato to zaroko pozdravljamo z veseljem. Ženinov oče jc visokorodni knezE rnest W in d i sc lignit z, ki ima svoje posestvo na našem lepem Bledu in je bil tudi žc slovenski državni po slanec. Knez K rnest \V i n d i s c h g r ii t z je svoje neustrašljivo katoliško prepričanje pokazal lani, ko seje udeležil II. slovenskega katoliškega shoda. Temu odličnemu katoliškemu možu, ki bodi vspodbujajoč vzgled našim možem, jc k zaroki visokorodnega njegovega sina z avstrijsko princc-zinjo, unukinjo našega ccsarja, čestital tudi izvrševalni odbor naše katoliško-nerodne stranke. Na to čestitko sprejel jc d r. S u s t c r š i č od svetlega princa Ernesta \Vindischgriitza zahvalno pismo, v katerem pravi: „P r o s i m, da k a to-liško-narodnemu strankinemu vodstvu sporočite mojo najprisrčnejo in najiskrenejo zahvalo za tako prijazna in iskrena voščila, zatrjujoč, da sem vedno sledil svojim simpatičnim čustvom za katoliško ljudstvo na Kranjskem, s kojim hočem tudi v bodoče ostati v e d i n s t v u. To je res lepa zahvala, na katero so lahko ponosni vsi katoliško-narodni Slovenci. t Stolni prošt dr. Lenart Klofutar. Dnč 26. oktobra je nenadoma umrl v Ljubljani stolni prošt dr. Klofutar. Dosegel je starost 82 let, vendar je umrl nepričakovano, ker je bil prav do zadnjega izredno krepak na duhu in telesu. Sicer je tožil zadnje dneve, da ga nekaj tišči v prsih, a je bil v soboto zvečer po navadi vesel ter se je okoli osmih poslovil od domačih in odšel v svoje sobe, rekoč, da gre domov. Ob desetih pozvoni postrežnici, kateri med težkim dihanjem in hropenjem, klicaje Jezusa in Marijo na pomoč, reče, da bo umrl, ker se ne more odkašljati. Precej pokličejo kanonika Kaj-diža, ki biva v isti hiši, da mu podeli sv. odvezo; kmalu nato prihitita generalni vikarij F 1 i s in stolni župnik E r k e r, ki ga mazili s sv. oljem. Med tem pa je prošt Klofutar že preminol. V pol ure je bil prestan smrtni boj in dokončano dolgo življenje, življenje marljivega, neutrudno do smrti delujočega duhovna. — Rojen 1. 1819. v Tržiču — in Tržičan je ostal pokojnik do smrti — šolal se je doma in v Ljubljani. Po dovršenih bogoslovnih vedah v semenišču šel je na Dunaj kjer je napravil doktorat iz bogoslovja ter kot mlad doktor precej bolehen nekaj časa kaplanoval v Dobu in Šmartnem pri Kranju, kmalu nato pa je bil imenovan za bogoslovnega profesorja v ljubljanskem semenišču ter je to profesorsko službo opravljal nad 40 let, dokler ni bil I. 1888 imenovan za stolnega prošta ljubljanskega. Bil je 25 let direktor bogoslovnih naukov in blizo toliko let član dež. šol. sveta. Kot profesorje tudi spisal več bogoslovnih, v svojo stroko spada-jočih učnih knjig. Odlikovan je bil za svoje delovanje s Franz Jožefovim redom, z redom železne krone in s častno spominjsko zaslužno svetinjo. — Pokojnik, čegar sliko prinaša »Domoljub", je bil mož svoje dobe, duhoven brezmadežnega, redovitega življenja, dobrohoten in postrežljiv za vse, ki so pri njem iskali sveta in pomoči, iz duše vdan Bogu in ccsarju, v nastopu resen in ponosen, v občevanju ljubezniv in domač, skrajno gostoljuben in za uboge radodaren. Kdor ga je bližje poznal, moral ga je spoštovati in ljubiti. Svetila mu večna luč! Kako liberalni poslanci skrbe za ljudstvo. Te dni, ko je bil v državnem zboru na mestu nujni predlog češkega poslanca Kaftana za p o d r ž a v-ljenje severno-zahodne železnice, ne enega liberalnega Slovenca ni bilo v zbornici. »Slovanski centrum", v katerem so naši katoliško narodni poslanci, je s svojimi glasovi rešil predlog in zapečatil poraz liberalne levice. Če bi šlo po liberalnih Slovencih, bi bila pa liberalna levica zmagala. In vendar se je šlo za v e 1 e v a ž e n predlog - za nadaljni korak na poti podržavljenja železnic, ki se morajo v prid ljudstvu polagoma vse iztrgati iz privatnih rok. — Poleg tega so še Kaftanov predlog strastno pobijali liberalni in nacionalni Nemci baš z ndrodnega stališča — toda kaj briga liberalne Slovence narodnost? Slovenskega liberalnega poslanca, ko se je glasovalo o tem predlogu, ni bilo ne enega v zbornici, nemški liberalni poslanci pa so glasovali proti, a so vsled čuječnosti naših poslancev ostali v manjšini. Tako skrbe liberalci za ljudstvo! Našim katoliško-narodnim poslancem čast! Občni zbor »Slov. Katol društva za kamniški okraj se je vršil v nedeljo dne 13. oktobra v Kamniku jako sijajno. Po otvoritvenem govoru predsed- nika homškega župnika Bernika, po tajnikovem in blagajnikovem poročilu sta se oglasila k besedi državni in deželni poslanec Pogačnik in deželni poslanec Mejač, ki sta oba s svojima govoroma žela splošno odobravanje. Na predlog gospoda predsednika Bernika se je naposled sprejela resolucija, ki izreka željo po združitvi v dveh klubih ločenih državnih poslancev. Luteranska agitacija. Okolu Podutika se je klatil nek človek, ki je za denar usiljeval luteranske knjige. Ker ni hotel knjig nihče kupiti, je mož dajal knjige zastonj in jih trosil po raznih potih. Krščanski Slovenci! Nabrusite tem apostolom pete, da bodo pomnili! Za župnijo Kočevje je prezentiral knez Karol Auersperg č. g. Ferdinanda E r k e r j a, kapelana v St. Vidu nad Ljubljano. Od doma pobegnil je Franc Šinkovic iz Ljubljane, star deset let. Deček ima modro čepico, je bolj majhne postave in širok. Pobegnil je iz strahu pred šolo. Kdor ve zanj, naj to naznani ljubljanski policiji. Dr. Ferjančič — konsumar. Dr. Ferjančič je v državnem zboru rohnel proti konsumom na Kranjskem. Toda kako grdo početje je to, spoznamo iz tega, da je isti dr. Ferjančič sam član uradniškega konsumnega društva v Ljubljani! Letno poročilo ljubljanskega konsumnega društva našteva letos med člani poleg Jakoba Dimnika in drugih učiteljev liberalcev tudi dr. Andreja F erjančiča in ljubljanskega župana Iv. Hribarja. Torej sebi privošči liberalna gospoda konsume. samo tebi, ubogi kmet in delavec ne! f Jakob Alešovec. Dne 15. okt. je umrl v deželni bolnici v Ljubljani po dolgem trpljenju Jakob Alešovec, slovenski pisatelj in časnikar v 58 1. svoje dobe. — Nepozabne zasluge si je pridobil z izdavanjem šaljivega lista „Brenclja". Bil je svoj čas najdelavnejši slovenski časnikar. Mnogo je delal pri „Novicah" in pri „Slovencua, v čegar uredništvu je bil nekaj časa. Njegove igre so svoj čas vedno napolnjevale slovensko gledališče. Mnogo je pretrpel radi narodne stvari po ječah, ki so mu oslabile oči Naj v miru počiva! f Anton Hvalica, dekan v Št. Petru pri Gorici častni konzistorijalni stvetovalec, goriškega okraj, šol. sveta član, je umrl dne 23. pr. m. po kratki bolezni (pljučnici) previden s sv. zakramenli. Pokojnik je bil rojen 1834. Šolal se je v Gorici. V maš-nika je bil posvečen dne 22. sept. 1861. Služboval je kot kaplan na Libušnjem in v Tolminu, kot vikar v Logu in na Drežnici in zdaj kot župnik in dekan v Št. Petru pri Gorici. Povsod, koder je služ- boval, je bil priljubljen. V svojem zasebnem življenju je bil skromen, pa vedno zelo vesel in šaljiv. Njegova gostoljubnost in radodarnost je bila obče znana. Ubogim je bil dober oče, dobrodelnim zavodom v Gorici velik dobrotnik. Svetila mu večna luč! Kaj Je s stoletno pratiko za dvajseto stoletje? Na mnoga vprašanja odgovarjamo, da se pridno tiska in bo v zalogi „Katol. tiskovnega društva" izšla vsaj do Božiča t. 1. Ne bo kakor prejšnja po nemški izdelana, ampak lepo, velekoristno izvirno slovensko delo iz veščega učenega peresa Hranilnica na Jesenicah je začela poslovati. Že z začetkom smo prav zadovoljni. Načeluje posojilnici posestnik Lovro Baloh, v odboru pa so posestniki: Ferjan, Mežik, Noč, Rožman, župnik Šinkovec in kaplan Skrjanec. Kurz ..Gospodarske zveze". Drugi ponavljalni kurz za knjigovodstvo hranilnic in posojilnic in kmetijskih društev bo drugo polovico meseca novembra. Medvedje so jeli obiskovati nekatere kraje na Dolenjskem. Opazili so dve posebno veliki samici z mladičema, blizu Sel pri Sumbregu pa dva samca. Škode zveri dosedaj še niso povzročile nobene. Za pogorelce v Dobličah so poslanec Pfeifer in tovariši v zbornici nujno predlagali, naj vlada dovoli izdatno podporo. — Kakor znano, je 4. pr. m. ogenj uničil šestim gospodarjem vsa poslopja, mnogo obleke in desetero glav živine ter jim naredil 17.500 K škode Zavarovani so bili le za neznatne svote. Ciga' a Bogom. Helda, brata Sim. Helda, ki je bil minulo jesen v Nov. mestu obešen, morilca nekako pred poltretjim letom blizu Krke s sekiro ubitega kmeta, so dne 15 pr. m. pritirali v novomeško ječo. Zasačila ga je blizu Ogulina hrvatska žandarmerija. Cigan, ki je zakrivil še mnogo več hudobij, nego njegov brat, je kakih 30 let star, majhen in slaboten. V sedanjem novem bivališču je uklenjen na rokah in nogah, ker se je bati, da nevarni hndodelec znova ne uide zasluženi kazni. Vinska trta Dva izabelina trsa sta pri posestniku Valentinu Štel car, v Kraljevcih, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, tako bogato obrodila, da seje nabralo na prvem 198, in na drugem 590 grozdov. Mošt se prodaja po 8, 10 do 12 kr. liter. Prijatelji razglednic. — Kogar veselijo razglednice, naj piše iz dotičnega kraja domačo razglednico Josipu Štelcarju v. Kraljevcih, pošta Cerkevnjak v Slov. goricah. Pošiljatelj potem dobi v zameno krasno razglednico od Sv. Jurija ob Ščavnici, ali pa katero izmed tamošnjih sosednih župnij, kakoršno si želi! Družinska pratika za leto 1902 je ravnokar izšla r šc lepši i»vršitvi in z mikavnejšo vsebino od vlanske. Naročuiki in bravci »Domnljubovi!" Zahte-raj te pri trgovcih edino le r Družinsko pratiko*, katera se dobiva v trgovinah v mestih in na deželi. Domaia knjižnica. Že dolgo se nisem oglasil, da bi „Domoljubo-vim* čitateljem priporočal dobrih knjig v nakup. Vendar toliko se pa še spominjam, da sem svojemu ljubljencu — Krištofu Šmidu — čigar spise sem svoječasno tako nujno priporočal, nekaj pa le dolžan ostal. Iz Krajčeve zaloge v Novem mestu sem priporočal, če se prav spominjam, samo 10 knjig, pa bi jih bil moral 11. No, da mi ta nesreča ne bo brez sreče, je poskrbelo „Katol. tiskovno društvo", ki je te dni izdalo prelepo knjigo ,R o z a J e 1 o d v o r s k a" v tretjem popravljenem natisu Tako imam zdaj priliko, da kar hkrati pohvalim in priporočim dve prelepi Šmidovi knjigi. Vi pa uvažite mojo sodbo in — naročajte, pa šc drugim priporočajte! Krištof Smid: NaJbolJSa dedSčIna — Leseni križ. Posl. P. F1 oren t in H rova t. .Spisi* XI. zvezek Novo mesto 1896 J. Krajec. Cena: mehko vez. 40 v, v kart. 60 v. — To je izborno berilo za slehernega, bodisi otrok ali kdorkoli. Vsaka šolska in farna knjižnica naj bi imela po vc^ izvodov te zlate knjižice. Prva povest ima to-le vsebino: Vol-marjev praded je bil skril ob prihodu sovražnikov svoje denarje in dragocenosti s testamentom vred v svojo klet v skrivno odprtino, ki jo jc dal s kamni zazidati. Pošteni zidar, ki ie bil to izvršil, jc prišel čez več let kot slep in ubožen starčtk v isto mesto in po previdnosti božji v isto hišo. Ob ljubeznivi postrežbi ozdravi in povč Volmarjevim za skriti zaklad. Tudi ozdravljeni zidar jc bogato obdarovan. Pa kako prisrčno lepo je znal vse to opisati Krištof Šmid! — Drugi po-vestici pa je takale snov: Terezija grajščakova vdova, zagleda v cerkvi sirotico, pošteno Zofiko, ko je Marijo zaupno prosila, naj ji bo zanaprej mati, ker se ne vč sama kam obrniti. Gospa jo vzprejme za svojo in jo skrbno pa preprosto vzgoji. V poslednji volji ji zapiše tudi precejšnjo doto s pri-stavkom. da si sme iz ostale ^apuščine še izbrati, karkoli hoče. Zofika si izbere leseni križ, ki ga je posebno čislala pokojna gospa Pozneje se Zofika omoži, a pride v hude zadrege. Tolaži jo križ, pri katerem zapazi pri goreči molitvi nekaj — bliščečega — v lesenem križu prekrasen dragocen križec, res zaklad, ki je rešil družinico skrajne bede. Lahko si mislite, kako je znal Krištof Šmid mojstersko izdelati vse to. Krištof Šmid. Roain Jelodvorsba. Tretji popravljeni natis. Založilo „Katol. tiskovno društvo" Tiskala Katol. tiskarna v Ljubljani. 1901. .Spisi« XII. zvezek. Cena: mehko vez. 6o v, kart 80 v. - Vsebina tej krasni knjigi je v kratkem taka-le: Vitez Č a st i m i r J e 1 o d v o r s ki je bil po smrti svoje preblage soproge Matilde napaden po svojem sovražniku vitezu Strašimiru s Smrečnika in odpeljan v ječo. Njegova blagosrčna hči R o z a ubeži, in dobi zavetje pn hvaležnem oglarju J a k ob u in misli le na to, kako bi mogla zopet videti in oprostiti zaprtega očeta. Slednjič se ji posreči; v smrečniškem gradu dobi .službo pri vratarju; po svoji pridnosti in krotki potrpežljivosti sc toliko prikupi, da se Ji isroče celo ključi od ječe; tu spozna svojega očeta n mu ljubeznivo streže; nekega dne reši iz globokega vodnjaka edinega sina Strašimirovega; to blagodušno in junaško dejanje, podpirano po milih prošnjah rešenega otročiča in njegove bogoljubne matere, omeči srce trdemu vitezu, da odpusti Rozinemu očetu, mu da prostost in povrne graščino Jelodvorsko. Okrog tega ogrodja je tako lepo razvrstena ganljiva in podučna povest, kakor zna lc Amidovo nedosegljivo pero. Jako dobro delo je torej storila „Ničmanova" prodajalna, da je to dragoceno knjigo, ki je bila v drugi izdaji že pošla, dala zopet na svitlo, in siccr vso predelano v gladkem prevodu in lepem natisku; zakaj ravno trd jezik in slab tisek jc kazil poprejšnjo izdajo. Zato svetujem, naj bi povsod, kjer imajo že staro izdajo, zamenjali z le-to novo, res izdatno popravljeno. Listnioa uredništva. — J. C v., posestnik v Orchovcu: O isti stvari smo že nekaj dni pred Vašim dopisom prejeli poročilo in je takoj dali v tiskarno. Pa drugič kaj! — J. Št-, Kraljevci: Pošljite včasih kako poročilo, Vam bomo hvaležni; a vse naj bo kratko pa jedrnato. Sliko Vaše župnijske in podružne cerkve s prav kratko zgodovino, ako nam pošljete prihodnje leto! Zdravi! — Vse ccnjcnc dopisnike pa prosimo, da pri dopisih naznanijo tudi svoje pravo ime (scvčda samo za urednika), sicer si mora dopis poiskati svoj prostor v košu! Pri našem odhodu v Ameriko še en pozdrav prijateljem in znancem. 441 l-l Franc Klančar, Joaef Tekavc in Franc Tekavo lavo rje, dnč 5. novembra 1901. Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dni 21. novembra 1901 zvečer. Loterijske srečke. Dunaj, 26. oktobra 31 18 22 20 51 Gradec, 20. oktobra 81 55 27 35 2 Line, 19. oktobra 1 10 83 G6 65 Trst, 31. oktobra 1 22 4 80 70 Tvrdka R. MIKLAUC g v Ljubljani, Spitalske ulice št. 5 Q naznani, da je že popolnoma založena z W jesenskim in zimskim Hi R blagom. Q Posebno omeni o svoji jako veliki suknenl * za ogl za moike, kakor kamgara, itof, ie- yf vljot, gorenjsko sukno i. t. d , katero blago pro- M daja po krojaiklh oenah, toraj cenejši kakor a* povsod drugod. Q Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najno- Q vejše blago za ženske obleke v vseh barvah in aa ccnah od 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe O parhete, kambrlke, kote&lne, ovllh za p istelje, Q kooe, odeje i. t d. V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. W Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se pre- Q priča o posebno ugodnih ccnah, o dobrem blagu in * prijazni postrežbi. Spoštovanjem W 4io 4-s R. ffllklauc. Q M H |/ A I Podpisani priporočam si. občinstvu lil U |\ H ! v mestu in na deželi svojo veliko za-logo lepe pienične moke in otrobov. Imam vedno tudi svežo ajdovo moko brez riževe primesi, rieno in koruzno moko. Prodajam na drobno in na debelo. Na deželo pošiljam vreče po 50 klg proti povzetju. Vse po najnižji ceni. Uzorci in ceniki so franko na razpolago. Postrežba zanesljiva. Trgovcem in društvom dovoljujem znižane cene, tudi drugim pri večjih naročilih. Franc Zoreč, «o (3-2) v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 23. Poslano. Gospodu Janezu Mahoriču rad potrjujem, da je lahko mogoče, da sem se v znani mu zadevi motil v osebi, posebno ker ne vidim dobro. Idrija, 3. novembra 1901. 442 1-1 , Ivan Brus, c. kr. pisar. Tržne cene v Ljubljani od dnč 6. okt. do dnč 12 okt Goveje meso I. v. kg. > » 11. » » » III. » > Telečje meso . » Prašičje » sveže » > « prek. > Kostrunovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . » Mast praSičja . > i Slanina sveža . » » prekajena » i Salo...... j Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . j Smetana liter . . i Med . . . . kg ! Krompir ...» | PiManec .... ; Golob..... Raca..... Gos...... K| _h K_| h lj 30 PSenična m. 100 kg. 27 30 Y 15 Koruzna » » » 17 1 10 Ajdova » » » 27 8) 1 30 Fižol, liter . . . — 24 1 50 — 50 1 70 Leča, » . . . • — 20 80 ........... — 20 2 40 Ričet, » . . . • 18 — 2 - PSenica . 100 kg —| 1 50 Rt . . • » » 13 —! 1 30 Ječmen . » » 16 — 1 60 Oves . . » » 16 20 1 30 Ajda . . » » 13 — 8 Proso, belo, ► » 16 —I 20 > navadno > » 15 20 ___ 80 Koruza . . » » 13 -1 mmi. 80 Krompir . » » 4 20 __ _ Drva, trda, seženj 9 —1 1 20 » mehka, » 5 60 40 Seno, 100 kg . . 5 80 _ Slama, ► » . . 6 4| - — Stelja. » » . . - "I \ Domača poštena trgovina A Cešnik & Milavee I' ŠpitaUke i^Lingarjeve ulice = tijubljaiia. = Priporočata slav. občins'vu pri rs>5W'ir; j jesenskih in zimskih oblačilnih poInkKMl n;u veliko zalogo za ženske o:>:e\~. ^»sor najao-vejšr volneno, pol volneno, loden. i. dr p uno —* in gladko v vseh modnih barvah id tuorr h. Novosti v penln h porhetih. popolnoma volnenim por arejenih uzorcih. x Zaniofike velika izbira vsakovrstnega sukr.a štofa, karngarna, ševiota itd. Zenilaste. svilnate-volnene rule in Serpe najnovejše kar je za dobiti. Pletene (Strlkane) in snknene oerln>lke. •u* Postrežba zanesljiva. IgKTt Trgovina z železnino 0 Andr. Druškoviča naslednik 00000 VAL. GOLOB Mestni trg 10 Ljubljana Mestni trg 10 priporoča poljedelske stroje, 306 (20-14) mlatiinice in slamoregnice, najboljše tovame. močne pluje, roman in port- < , land cement, ifor|e in stresni klel, nepre- ' močljlve plahte za vozove, peči, štedilnike nove vrste, tehtnice, utefe, mesoreznlce, jumnate cevi, pipe, ventile in drugo opravo /a gostilni« carje, velika zaloga kuhinjske posode, vsako- ( t vrstne električne varjene verige, vsakovrstno orodje in --ploh vse v to stroko spadajoče predmete po ugodnih cenah. — Velika izbera pristno pozlačenih nagrobnih krlžev. Ceniki k rižev na zahtevan Je brezplačno: Ivan Kordik v Ljubljani Prešernove ulice št. 10—14. Priporoča vsake vrste drob nine na debelo in drobno, posebno potrebščine za črev-ljarje, krojače, sedlarje Jedilno orodje posebno za gostilničarje: noža in vilice 12 'parov od K 3'— naprej; žlice cinaste tucat od K 2 40 naprej; žlice aluminium tucat od K 4 — naprej: žlice alpaka tucat od K 9— naprej; za kavo tucat od K I 20. 2 20 in 440 naprej. 413 6-5 Velika izbera vsake vrste špage, posebno nizka cena za večje odjemalce. Kamnoseška dela. ^odpisani se priporoča p. n. občinstvu za naročila na razna kamnoseika dela, kakor: nagrobne spomenike, podstave in oklepe vrat, stopnice itd. iz različnih vrst kamna. Prodajam tudi kamen za zidanje iz lastnega kamnoloma. Vse ceneje kot drugod. ^S1. kamnosek v Dolnicah, štev. 1 425 3-3 pošta Št. Vid na Ljubljano. *"■ "<<* i *i 11 vn_n n.j*"ij 1 j-i«_i-.r u iiiu*it*