-


List sloveriskih delavcev v Ameriki.
rr
The largest Slovenian Daily in I	the United States.
g Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
Entered as Second ClaM Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 58. — ŠTEV. 58.
VARNOSTNI DOGOVOR PETIH SIL
Mesto sklenjenega ženevskega dogovora predlagajo sedaj dogovor petih sil. — Angleži bodo objavili svojo neizprosno opozicijo proti protokolu. London bo zahteval varstva za Francijo in manjše narode ter obenem tudi ekonomsko restavra-
cijo.
ženeva. Švica, 9- marca. — Glavno proroko-vanje glede sveta Lige narodov, ki se bo sestal danes tukaj, se tiče neizprosne angleške opozicije proti ženevskemu protokolu, katerega je sestavil čeho-slovaški minister za zunanje zadeve, dr. Beneš. Angleži bodo predlagali kot nadomestilo dogovor med petimi silami, namreč Anglijo, Francijo, Nemčijo, Italijo in Belgijo.
Nemčija bo naprošena, naj se pridruži Ligi brezpogojno, predno bo sklenjen varnostni dogovor.
Angleški minister za zunanje zadeve, Austen Chamberlain, je izjavil, da je treba vpoštevati pet točk v tem položaju.
—	Anglija se ne bo podvrgla jamstvom na temelju Beneševega protokola.
—	Franciji je treba zajamčiti varnost.
—	Nemčiji je treba zagotoviti revizijo versaill-ske mirovne pogodbe ter ekonomsko restavracijo.
—	Restavracija ekonomskega miru v Evropi je bistvene važnosti za angleško trgovino.
—	Zavarovati je treba bodočnost majhnih narodov. /
Dogovor med petimi silami naj bi ne predstavljal nadomestila za ženevski protokol, temveč le jedro, krog katerega bi se zgradilo nov arbitracijski in varnostni dogovor.
Glasi se, da nasprotuje Francija v glavnem radi-tega, ker niso vključene Poljska, Cehoslovaška in Rumunska.
Angleški predstavitelji so izjavili, da bo obsegal program Chamberlaina le protokol. Chamberlain je rekel, da ne bo predlagal nikake izpremembe v protokolu. Ugotovil bo le angleške ugovore, tikajoče se inozemskih posestev Anglije, a bo tudi ugotovil člane dogovora, katere Anglija odobrava. Ligi sami bo prepuščeno, če naj ostane dogovor ali protokol tak kot je bil sprejet.
Razprave sveta Lige narodov se bodo pričele v torek, ko bo dospel v Ženevo belgijski minister za zunanje zadeve, Paul Hymans. Prejšnji grški ministrski predsednik Venizelos, dr. Beneš ter delegaci-je Jugoslovanov, Romuncev in drugih so dospele, da podpirajo stališče Francozov.
Mogoč je tudi sklep o objavi j en ju poročila med-zavezniške vojaške kontrolne komisije v Nemčiji glede nemškega oboroževanja. Francozi zahtevajo baje popolno objavljenje, a Angleži so za to, da se objavi le izčrpek poročila in sicer raditega, ker je poročilo preobširno.
Nadaljno vprašanje, ki je v tesnem stiku s protokolom, se tiče pravic preiskav na temelju mirovnih pogodb. Angleška politika izjavlja, da je treba soglasnega sklepa zaveznikov v slučaju, da bi se hotelo opraviti medzavezniško vojaško kontrolno komisijo ter vprizoriti oboroženo akcijo proti Nemčiji za slučaj, da bi ne zadostila svojim obveznostim. Angleži nameravajo tudi vključiti Poren-sko v pravosodje in kontrolo Lige.
Prejšnji francoski ministrski predsednik Bria-and, bo najbrž pristal v soglasen sklep glede sankcij, vendar pa bo prosil, naj se za nedoločen čas o-hrani Porensko pod vodstvom zavezniške komisije.
Svet Lige narodov bo danes opravil svoje rutinsko delo, in tajne konference, ki se bodo vršile glede protokola, bodo v sredo ali četrtek ugladile pot Be-nesevem protokolu.
■ ■ ■ —— * NEW YOBK, WEDNESDAY, MARCH 11, 1925. — SREDAMI!. MARCA 1925.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
VOLUME XXXIII. — LEtNIK XXXIII.
Suhaški pogrom v New York City
Zvezni suhaški agenti in občinski policisti so se združili, da uveljavijo novi pogrom pomožnega o)crajnega pravdnika Bucknerja.
1'rad pravdnika Združenih držav, zvezni prohibicijski uradniki in 175 članov pos^bn<xgfa oddelka policijske silo v mostu N>w Yorkji se je združilo v naporu, da zaipro vsa mesta, kjer se pror daja opojne pijače.
Pravdnik jZctruženih držav. Emory Bueknrr, ki je nastopil svoj urad t^kom preteklega tedna, je izkazal svojo korajžo, ko je uveljavil postopanja proti Štirinajstim dobro znanim prostorom s tefi, da se. jih enostavno zapre.
W'ed t^pra se bo od sedaj naprej omejil -na to, da dobi dokaze, na podlagi katerih bo mogoče zapreti prostore, v katerih prodajajo opojne pijače. Ne bo sv brigal za malenkostne aretacije, ki le ovirajo sodnijsko postopanje in ki nimajo ničesar drugega z-» posledico kot majhne denarne globe. To sicer ne pomenja. da ne bodo izvršene nikaike nad al j-ne aretacije, a taike aretacije se bodo izvršile v flagrantnih slučajih in obenem bo tudi uvedeno postopanje, da se zapre za nedoločen čas dot ioni prostor. Spora-zimi z zveznimi uradniki in policijo je bil dosežem Včeraj na konferenci, ki se je vršila v prostorih Bar Association.
2ENA PREDSEDNIKA COOLIDGE-A
i«
Najnovejše modno poročilo iz Pariza.
Iz Pariza poročajo, da se l>9 izpremenila moda ženskih čevljev. — Od sedaj naprej bodo nosile ženske sandale ali copate, ki ne bodo pokrivale nežnih prstkov na nogi.
Smrt slavnega komponista.
__ ______
PARIZ, Francija, 9. marca. — M o pit z Moskoviskv, i/Lavni pianist in skladatelj, je umrl včeraj na svojem tukajšnjem domu. Bil je Tojen v Vratialavi v Nem-oiji leta 1SS2, JUudirai . v Draždamk in
Berlinu ter bil' več Iti profesor
na Kullack akademiji. Leta 1897 se je stalno naselil tukaj.
Svetovna vojna je finančno uničila pokojnega skladatelja in vsled svoje bolezni je bil prisiljen opustiti poučevanje. Zadnja leta so mu bila olajšana vsi t; čl naporov Padere\vski-ja, Bauer-ja in številnih njegovih ameriških učeneer.	_ S^zij^Ižmi
PAJtIZ, Francija, 9. marca. —. Pariianke so že odlegle svoje zimske čevlje in- galoše ter pričele uveljavljati novo modo, s katero bodo popolnoma raakrile pogledom radovednega moškega svetu svoje "nežne" nožice.
Najnovejša moda je skrajno naturalistična. Ženske bodo namreč hodile bosope-te, brez nogavic.
Pariški ičevljarji so popolnoma iz&npati svojo domišljijo, v kolikor se tiče okraska čevljev. Vsled tepa so ustvarili novo modo, ki je takoj izzvala odobravanje celega pariškega ženskega sveta.
Novi čevelj je nekoliko več kot sandala, a manj kot resničen čevelj. Obstaja iz visofce pete, tenkih podplaitov ter le zlatega roba preko členka.
Stopalo je popolnoma prosto. Parižanke čakajo le prihoda lepih in suhih dni. nakar bodo lahko pokaza'le svoje nežne prste na nogah brez nogavic in drugih iznajdb civilizacije.
Ena stvar pa je gotova. Pari-čcanke se bodo z mrzlično strastjo oprijele nove mode in bosopete ženske bodo na dnevnem redu, na dirkališčih iai po buievardih.
Za $25,000 nogavic ukradenih.
Iz Crepicilk Hosiery Company v Passaic, N. J., je bilo ukradenih vSeraj za $25.00 svilenih ženskih nogavic. Tatovi &0 odvedli svoj plen na velikem trnku.
m m* ■ t*. «
„ COPYA1CHX.UNDCHWOOO 4 UNOEWVOOO, M. V-»
Definitiven sklep repub. poglavarjev.
Voditelji republikanske stranke so sklenili, da se bodo šele prihodnje leto lotili vprašanje dohodninskega davka. — Senator Knight je rekel, da bodo sprejete le predloge z a potrebna dovolila in da jih gover-ner lahko vetira.
ALBANY, X. Y„ 10. marca. — RopubIikan.ski voditelji v državni zakonodaji <so včeraj zvečer sklenili. da ne bodo privolili v zmanjšanje dohodninskega davka. Ve* dan so porabili za s&stavo poro. čila, katero hočejo sporočiti go-vernerjn Smit'hu potom časopisja, ne da bi se oni sami direktno izpostavili njegovemu ognju.
Senator Knight, voditelj republikanske večine v državnem se matu, je izdal naslednje ugotovilo :
—	Zavzemamo se za skrčenje davkov, v kolikor je to mogoče, a nasprotujemo sskrČenju davkov v sedanjem času. vsled cesar bi se povišali davki v prihodnjem letn.
—	Ce hoče governer prevzeti odgovornost za zavlečenje izdatkov do prihodnjega leta. lahko stori to s tem. da se poslu ž i svoje veto pravico. Vspričo njegovih ponovnih zahtev za eksekntivni proračun je to odgovornost, katere bi so ne smel bati prevzeti.
—	Sprejeli smo ter nameravamo sprejoti le take do volane predloge, o katerih smo iskreno prepričani da bi jih bilo treba o-dobriti. Odgovornost podpisanja ali vdiranja takih predlog je izključno le stvar governerja. Šele potem, ko bo governer sklepal o teh odredbah, bomo vedeli, kaj ;je mogoče storiti glede teh odredb.
Splošna stavka železni-
v •	XT	••
carjev v Nemčiji.
BERLIX, Nemčija. 10. marca. Ce do jutrišnjega dne ne bo sklenjeno soglasje med želerznieami in železnica rskim i bratovščinami, bo izbruhniti generalni štrajk.
Železničarji zahtevajo višjo plačo.
Prihod novega nemšk. poslanika.
S parnikom Albert Bal-lin je dospel v New York novi nemški poslanik, baron von Malt-zan. — Rekel je, da je njegova glavna d o 1 ž-nost pospeševati izvede-nje Dawesovega načrta.
Novi nemški poslanik v Združenih državah, baron Ago von IMaltzan. ki je naslednik Ottona Wiedfeldta. je dospeti v New York
nemškim parnikom Albert llatl-lin.
Rekel je, da no njegova "glavna dolžnost'7 zagotoviti nadaljno gladko izvrševanje Dawesovega načrta, ki je ugoden Nemčiji, posebno izza obiska ameriškega državnega tajnika Hughesa. Poslanik je izjavil, da je napravil Iluglies na Nemec skrajno ugoden vtis.
—	Prepričan scan, da bo republika v Nemčiji c.a vedno, — je rekel novi poslanik. Vprašan gle-le smrti predsednika Ebcrta je odgovoril:
—	Njegova smrt ne bo v nobenem oziru prizadela stabilnosti Xemeijc.
Na rokavu je nosil črn trak, v ■m am en j e žal o v a n j a.
V svojem pripravljenem ugotovilo je izjavil poslanik, da je bil < inicijativo in praktično pomočjo Združen h držav izdelan načrt, s pomočjo katerega se bo zacelilo -t rašne ekonomske rane, zadan* od vojne.
—	Dosti smo že dosegli na po-' j ti rekonstrukcije. Yelika bremena so bila naložena moji deželi, a ■prevzeli smo jih. Prepričani smo ter vemo. da je Dawesov načrt 'diiii razumni načrt za restavracijo miru in reda v Evropi. Sprejeli smo ga v dobri veri ter ga Spolnjevali ,po duhu in črki ter bomo delali isto še naprej.
Baron von Maltzan je «tar približno šest in petdeset let ter govori gladko angleški. Rad ima altlotične športe. Spremlgaila sta ga žena in ses* let stara hčerka.
Glede Alansona Honghtona. ki ie bil pred kratkim prestavljen iz Berlina v London, je rekel novi poslanik:
—	Poznal sem Mr. IToughtona že leiia. Ni le moj osebni prijatelj, temveč tudi prijatelj nemškega naroda.
Nadaljni razvoj škandalozne afere.
London pričakuje še na-nadaljnih škandaloznih razkritij, ko bo obnovljeno zaslišanje v sodi-
tr v
scu.
LOXDOX\ Anglija, 9. marca._
^e vedno je izvan-redlio zanimanje za t o'»bo Mrs. Mtoriel Dennis-toitn proti njeneomi prejšnjemu možu. Toži ga za svoto, katero mu je baje dala pred ločitvijo zakona. Zadnji petek je sodišče prekinilo postotpanje <lo torka.
Ko bo v torek zaslišanje oh-novljeno. ne bo manjkalo senza-eijonalnih novie. in ta senzaeijo-nalna razkritja bodo trajala pri-lieno v«'s teden. Treba je namreč zaslišati mešano družbo prič, obstoječo dy. detektivov in liotelskUi Uslužbencev iz južne Evrope.
Kljub ■zunanji hladinosti. katero je kazala	Dennistonn tekom dfdgega križnega zaslišanja, se vendar glasi, da trpi na skrajni Živini izčrpanosti in da ie odšla na kmete, da se odpočije. Stroški akcije niso v nikakem razmerju s svoto. kaitero skuša to/.i-teljica dobiti od svojega prejšnjega moža. namreč 9.14 funtov ali $4700. Odvetnik stane na dan $2500: skupni dnevni stroški procesa znašajo tisoč* funtov ali $'5000. Skupni stroški procesa bodo vsled tega znašali od $75.000 do $100.000.
Spopad v Belfastu.
Štirje predsedniški kandidati v Nemčiji.
V Nemčiji so nastopili štirje predsedniški kandidati. — Stranke desnice so se že dogovorile, a levičarji so še razcepljeni.
BELFAST. Irska. 9. marca. -. Kljub velikemu nalivu, katerega je spremljal snežni vihar, se jr vršilo v soboto zvečer v Ca vami, ki leži na meji proste irske države in Belafastom. zborovanje, katero je />r i redil Rev. Miha Fran-n a ga n.
Nastop duhovnika so pozdravili z velikim ogorčenjem številni navzoči in kmalu je prišlo tudi do pouličnih pobojev.
Po velikem naporu se je policiji posrečilo razgnati razgrajače. «
Tkalci v Providence štrajkajo.
PROVIDEXCE. R. T.. 10. marca. — Danes je caštrajkalo v talka jšnji Atlantic tkalnici 150 tkal-eev. Dosed a j je vsak izmeti njih upravljal dva pletilna stroja, vodstvo jih je pa sililo, da bi opravljali po tri.
BERLIN, Xemk-ija. 9. marca. — Izmed številnih imen. katera se je imenovalo izza smrti Friderika Eberta za me.sto predsednika nemške republike, sta gotova in dva <koro gotova. Socijalist Braun in komunist Thaelmann bosta imenovana kandidatom svojih strank. Prejšnji kaneelar Marx, kandidat eeutriuna ali klerikalne stranke in prej&nji minister za notranje nadeve. J aires, sta kandidata na-eijonallstov, vendar pa ni znan« o njih kandidaturi ničesar pozitivnega.
Kar se tiče ceaitrnma, bo stal brez dvoma za Marxom. CHistaja f>a tudi možnost, da si bodo izbrali demokra.tje moža iz svojih lastnih vrst. V številnih krogih dvomijo o nominaciji Jarresa.
Ugotovilo pa se. je. da bodo stranke desnice predstavile skupnega kandidata, dočim bo levica razcepljena v dva ali tri tabore. Poleg tega bo prišla še kandidatura Thalmaimsa kot kandidata skrajne levice.
Malo jc vrjetno. da bi dobil kak kandidat a-bsolutno večino petdesetih odstotkov glasov. Kljub temu pa so prilike za desnico večje kot pa prilike za levico. Marx bo seveda koncentriral nase ce^i centrum in zanj \yodo glasovali tudi demokratje, če ne bodo izbrali svojega lastnepra kandidata. Tudi del socijalističnih glasov bo najbrž pripadel Marxu, čeprav bo večina socijaltstov seveda glasovala za Braun a.
Ce bi se vršile dmpre v J lit ve. dne 2G. aprila, v katerih bo treba le pTuiralne večine, se bodo postavili soeijalisti o(lločno za Marx a.
Proti njemu pa bo nastopil skupni kandidat strank na desnici in tudi en zastopnik komunistov.
Soeijalistični propagandni govorniki, ki skušajo prepričati svoje pristaše o tem, da je treba v prvi vrsti zavarovati republiko in da morajo vsiled tepa stati neomajno za Marom, izjavljajo, da ni kandidat desnice nič drugega kot. zakrinkan monarhist. Na ta način upajo socijaJis/f 1 /Jbrati toliko glasov, da ho Marx izvoljen predsednikom nemške republike.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes >o naše cene iledefes JUGOSLAVIJA:
1000 Din. _ $17.30 2000 Din. —$34.40 1000 Din. — $85.60 Pri nalrtnllfli. ki snafiajo manj kot kot ea tM finrjer
lf centov u poštnino in druge atrofibe.
Basprtiljm ne zadnje poite in bplninje Teitnl lekarni
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJU*
200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........?;*2.50
300 lir.......... $13.80 1000 lir..........$44.00
Pri naročilih, U anaftaje ket MV Ur n	lutk »J p« II
sa poštnino in drage atrofike.
Bari^nja na sadnje peito In IzpiaCnJe UnMJauka kreditna
T Trato.
Za poSlljatre. ki presegajo PETTISOČ DINABJEV ali pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust.
is teca rasteca mam al
POŠIUATVB PO BRzd^VNCTt PISMU tZYBSUJEMO f NAJKRAJŠEM ČASU TEB EACUNAMO ZA STROŠKE .
M Je p i Jell najbolje pe DeanaOs Peatel Mmasr Order aH pa New T«fc Bank Draft.
4
FRAHS 8AK8EB STATE BA2TK
82 Cortland* Strut,	New York, N. T.
J




GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Dopisi
Place of business of the corporation and addresses of Above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto .... $7.00
Za pol leta............................ $3£0
Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta ..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj t« praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje;-*. Denar nag se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi* kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. X-Telephone: Cortlandt 2876.
STARA PESEM
Splošno je znano, da so Združene države zelo potratna in zapravljiva dežela. To dejstvo i>ride prav posebno v ospredje, kadar se primerja Amerika z drugimi deželami.
V drugih deželah goje z neizmerno skrbjo gospodarstvo in poljedelstvo. Izrabijo vsak košček zemlje, a tukaj v Združenih državah zanemarjajo ali direktno pusto->\jo na stotine tisoeev akrov in na stotine tisočev nadaljne dorovitne zemlje je neobdelane. Vrednost zemljišč se malo spoznava in še manj vpošteva, razven ee se nahajajc ta zemljiška v neposredni okolici velikih mest ter je mo-;M»("e dobiti zanje visoke cene.
Povsem drugaf-e pa znajo naprimer na Holandskem cenili vrednost plodovite zemlje.
Tam je bil že leta 18!)4 izdelan načrt, kojega namen .;V >>i 1 osušiti Zuiclersko jezero, f-er s tem pomnožiti ozemlje Uolandske za 1-100 kvadratnih milj. Holandski par-lament je leta 1000 odobril ta načrt, kojega izvrševanje bo stalo približno $100.000,000 in ta načrt, bo vsled tega tudi kmalu izvršen. Izprva se je domnevalo, da bodo trajalr dela dva in trideset let, a med tem časom so nastale številne iznajdbe, s pomočjo katerih se varčuje z delavci Vsled tega so tudi izdatno skrajšali prvotno določeni termin.
Povsem drugače je v Združenih državah. Tukaj splol> ne pride vpoštev malenkost 1400 kvadratnih milj. Taka ozemlja puste kot ledino, kot nekako seč med rekami in cestami.
Tukaj omalovažujejo ter zanemarjajo zemljišča takr velikost i. lakih ledin je dosti, kajti neobdelane so radi pomanjkanja gnojila in primernega namakanja.
Ilolandei niso le skrajno varčni, temveč tudi praktični in razboriti ljudje. Prav dobro vedo, da se bo ta naprava v teku časa dobro izplačala.
Tudi v naši deželi se bo s časom, vspričo vedno naraščajočega prebivalstva, smatralo trošenje neobdelane zemlje za velikansko napako, kajti na ta način se izgublja velikanske vire dohodkov iz zemlje, ki je ležala dosedaj divja ter neizčrpana.
Treba pa je vpoštevati še par nadaljni stvari.
Znano je, da v Ameriki brezobzirno sekajo gozdove, Ja divjajo vsako leto velikanski gozdni požari, katere zanetijo brezmiselni in brezobzirni turisti in da so posledice tega uničevanja rastlinstva velikanske preplave, ki se pojavljajo od časa do časa.
Kdor se je vozil po iztočni Pennsvlvaiiiji. je videl z žalostjo v srcu gole griče, porasle z grmičevjem in drugo navlako.
Predstavljajmo si PennsyVvanijo kot je bila pred par sto leti.
Mogočni gozdovi so krasili gričevje in prst ter mah sta vsesala preobilno močo, je spuščala navzdol ter pojila studence, ki so nato tekli proti dolinam.
Sedaj, ko sta prst in mali izginila, pa vro v doline liudmirniki, ki naraščajo z nevrjetno naglico ter povzročajo preplave.
To je kazen za brezobzirnost, s katero je organizirani kapital, zaverovan le v svoj lastni profit, izsekaval gozdove ter dosledn omanjšal naravne zaklade dežele.
Tudi časnikarstvo se je naravnost smešno razpaslo v deželi. Knjige in po več sto strani obsegajoče magazine tisk a jo,-ne da bi jih kdo bral. Prišlo je celo tako daleč, da je treba importirati materijal za izdelovanje papirja iz severnih evropskih dežel in da so uničeni skoro vsi gozdovi Amerike, z izjemo narodnih reservacij in parkov, katere so rešili še ob pravem času.
Skrajen čas je. da se ukrene tudi v tem oziru v kratkem nekaj korenitega, kajti dosedanje brezmiselno in brez obzirno trošenje naravnih bogastev dežele ne sme trajati naprej.
Barberton, O.
Tukaj se je zopet oglasila kruta smrt pri družini Polh na Center ee.=iti. Dne 6. marca je pretrgala nit življenja 20 let staremu sinu Franku. Vzroik usmrti je bilo zastrupi jen je krvi. Umrl je tu v Citv bolnišnici, kjer so gja operirali na nogi. Bil je 3 dni v bolnišnici in v Ameriki 11 let.
Pokojni Frank Polh zapušča tukaj očeta in mater, štiri brate in ti ve sestri.
B-il pa ni. ofeiroma ni pripadal k nobenemu tukajšnjemu društvu. d as i imamo tukaj društev dovolj. Jako žalosten mi je bil pogled na Fruiekov bledi mrtvaški obraz.
Milo se mi je »storilo, ko sem videl žaLostne-ga priletnega očeta* in opazfl, da ni nobene družstvene zastave pri mrliču, d asi imamo, tukaj to navado, da se vidi znak. [zvedel sem pa takoj, 'ko mi je nek rojak stvar razodel in prosil, če bi bil toliko dober, da bi nekoliko darov ail v pomoč k pogrebu, ker je družina na slabem finančnem položaju itd. Jaiko žalostno i i' težavno je delo t ud1 i za take rojake, ki prevzamejo kolefato kot so jo tukajšnji dabri rojaki prevzeli iza družino Anton Polh.
Torej naj bo to v svarilo tistim družinskim očetom, ki nimajo dojili otrdk pri nobenem podpornem društvu, in rojakom, ki niso pri
Pa nikar naj nihče ne misli, da irmo pomrzniii. čeravno se je živo sr< bro pomaknilo pred Božičem na 15 do 20 pod ničlo. Seveda ta veliki mraz ni dolgo trajal. Po Božiču je zapadel sneg. Sani sin o posluževali samo me-eea januarja, potem j.- pa nastopilo jiažno-deževno vreme. M- see februar je bil bolj meglen in deževen kot pa snežen. Začetkom marca si ipa že kažejo prve pomladne rože. ki imenujejo "Butter cup" in tudi prva pomladna jed že lahko pripravi, namreč regrat.
Predpustni čas nam je minul brez vseh oheeti. X;v pustni torek zvečer se je vršila mala plesna veselica. kal oi-f dobiček ;se je obrnil za cerkvene potrebe.
Udeležba. o;l strani Slovencev bi bila lahko še večja, pa kaj. ko nekateri nočejo ničesar slišati o pred letom ustanovljeni Community Iiall. V nji .se vrše plesi, da nam ni potreba nadlego delati po privatnih hišah.
Dne 1. marca je bila volitev za odbornike naše "Community drorane*". Pretečeno leto je bilo v dvorani 20 plesov .katerih do-hod>ki so se porabili za stroške, katere ima vsako novo poslopje. Imamo po še kljub temu še nekaj dolga na poslopju oziroma na dvorani. Počasi se že plača vsaka
V	Ameriiki nam k sreči ne manjka zanimivega <*tiva.
Ctiva za ipouk in zaibavo in takega čtiva. (ki je v gotovih ozirih dosti bolj uspešno kot je castor oil.
Xe vem. kako je z drugimi, toda jaz sem 'bil v reteni potrebi, ko -rein p recital v glasilu Katoliške -I dnote ija iprvti strani pod za-glavjem "Kampanjski glasovi" par odstavkov.
Gospodom voditeljem je začelo .iti na otročje in na cesarsko, kar jt navsezadnje cisto vseeno.
Tam čitam. da je dospelo iz vrhovnega .poveljstva povelje glede mobilizacije armade in ultimatum ostalim poveljnikom.
Objavljeni so trije 'telegrami'.
Njih vsebina kaže. kako je tajniku blaznost stopnjema napredovala.
V	prvem telegramu pravi, da je Grd i na glavni predisednik.
V	drugem ga imenuje vrhovnega poveljnika armade.
V	tretjem mu je pa prisolil naslov "načelnika generalnega štaba K. S. K. J."
Cesarski duh je v njem tako temeljito razvit, da je tudi ostalo gospodo obdal vsakega s posebnim titelnom.
Vrhovni zdravnik je minister
zdravilstva, sprejete člane zmer-sfvar. saj pravijo, da se počasi I ja z vojaki, negodno mladino z re-Iruštvu. Rojaki bi morali vsi gle-j.daleč pride. Drusro je pač po sta-jzervo, duhovni vodja je pa pone-
Slovenkam sirom Amerike!
Poročevalec.
ZANIMIVA 2IVLJEN-SKA POT
dati, da bi ne biLo nikogar v na« j rem. Draginja je na žitu in moki. ^clbjni, ki ne bi pripadal kakšne- kar pa' mori skromne male far-mu podpornemu društvu, ako mu marje in delavce. Xa dobrem stale zdravje pripušča pristopiti. j liscu je oni. ki ima kaj za proda-
Vsaik se lahko^zavaruje le do- ti. Pozdrav vsem Slovencem in kler je zdrav. Kadar zbd!i. je prepozno.
John Balant.
Cleveland, O.
Dolžnost me veže, da tudi jaz i>ovem svoje o našem listu "Olas Xaroda' \ Berem ga že kakih 14 'rt in bil ves čas na njega naro-*'o*i. Ako ravno sem se selil po ru-' ill in .sliopih semintja. kakor pač se godi delavcu, ki je navezan le na delo isvojih rok. G. X. kot list. ji kar se tiče političnih člankov, povesti ali leposlovja, znanstvenih razprav in movie, zavzema povsem •lavo smer, in v tem prekaša vso druge, ki trdijo, da so najboljši izmed najboljših. Morda v samo-' hvali, v resnici ni tako. Dokler bom čital liste, bo le G. N. prvi. katerega bom držal do zadnjega.1
Naročil sem ga sestri v stari domovini, <ki ima gosrtilno. Piše m i -. " Glas Naroda'' prejemam,1 kakor sean tudi doibila Amerikan- t ski Koledar, hvala ti za vse. Glas1 Naroda, kolikor imam časa za.ei-♦anje, vidim, da je dober in .poučen list. Tudi gostje, kar jih prihaja, in sosedje ga hvailijo in hodijo ponj. Pa ga ne maram dajati, ker ga redko potem nazaj dobim. Franc, moj mož, pravi, le daj, naj hero in vidrijo, kakor se oo svetu godi.jZelo se zanimajo za ist vsi. gledajo pa tudi po eean iso dolarji, in pravijo: to ste Ameri-kanei srečni in bogati, ker tolika kron naneso. Tudi gospod so že parkrat poslali
James R. Murphy, ki je bil dolgo vrsto let podpredsednik in generalni manager Joseph P. Day, Inc. je prekinil zveze s tem podjetjem ter je otvoril svoj lastni urad za prodajo zemljišč na 20 Nassau Street. New York City.
Mr. Murphy, kojega posebnost je prodajati posestva na dražbi, se je v svoji stroki jako prosla-vil. Pred tridesetimi leti je stopil službo Joiseplia P. Dava in sicer pon\ in Koledar) kot office hov. S trdnim delom in
sem jim posodila, pa vse točno nazaj dobim. Ko je bil Franc v
vztrajnostjo se je kmalu povzpel do vplivnega stališča na trgov-
farovžu, ga je ■tudi pohvalil, da skem svetu. Na tisoče oseb ga imajo Amerikanci dober in zani- osebno pozna, tisočeri so mu hva-
miv list".
Vidite, kako misilijo o našem listu v stari domovini, in še taki. o katerih bi ne domnevaSi. posebno tukaj ne. In tista čikaška vrana se zapleta v njega, ker ji je trn v peti in tu in tam kako pošteno pove, na naslov tistih beraških kovert.
Tu sem povedal, kaj je "Glas Naroda". Priporočam ga vsem. ki ga še ne bero, da ga naroče in tudi svojim v domovini. Denar, ki ga daste za G. N., grotovo pride nazaj v obliki -znanja, poduka in razvedrila. Če pa drugam daste, pa gotovo nikdar. Posebno če ga dobd nikdar isita Koverta za njen "dnevnik". Bo že gledala, če imaš še kaj, da dobila od tebe.
Anton Malnar.
Vally, Wuh.
Skoro pol leta se nobeden ni oglasil v listu Glas Naroda iz daij-njega servero-tzapada, iz države Washington.
i«\žni za dobre svete, ki jih jim je dal.
Pa ne samo v državi New York, tudi po ostalih državah je Mr. Murphy predobro znan. Vodil je razprodajo ogromnih zemljišč, udejstvoval se je v South Caro-i »ni, Ge orgij i, Alabami in Floridi.
sreči cmok nil v ministrstvo verskih zadev.
Vse to se še nekako prilega. Ker ji deloma res tako.
Kljub temu, da nisem zdravnik. izjavljam, da je tajnik opas-no na duhu zbolel.
Zaenkrat bi se ga še dalo rešiti in mu iz srca privoščim, da ga rešijo.
St rahoma sem čital do-ticaio poročilo. misleč, da bom naletel na titefl. ki bi njegovo blaznost- brezpogojno" dokazal.
Bal sem se namreč, da bom či-;tal stavok: f'In Mr. Zupan, ki je ; načelnik naše inteligenčne službe, j bo st var pravilno uredil", j Tega stavka k sreči ni bilo v do-tičnih telegramih.
Kajti kakorhitro bi spravil kdo Zupana v najtanjši stik z inteligenco. ibi samemu sebi podpisal izpričevalo absolutne, trajne in neozdravljive lilaiznosti.
(.'asi so res čudni.
Kaj hočcnno! To so posledice vojne.
Ves svet je malo frk-frk, zato ni zameriti jolietslkim in eleve-jlandskim gospodom, če so se začeli igrati sold a te.
Se kajzerja naj si postavijo.
In kdo bo kajzer? Koverta bo kajzer — kdo drugi.
Saj ima celo veš je pretehiosti in čense koit jih je kajzer imel.
S svojim pisanjem jih bo spravil sorazmerno več na rob duševnega propada kot «o jih spravili nemški generali v smrt.
Od popolnega duševnega propada do urada načelnika generalnega štaba, ki se privatno peea u pogrebnlškim poslom, je pa komaj korak.
Upati je, da bo članstvo enkrat zavselej temeljito pometlo s svojimi sedanjimi voditelji tefr jih naučilo prepotrebne manire, da se človek ne sme norčevati iz ti-tistih, kateri mu rade vol je režejo nezasluženi masleni kruh. Ce že mora -biti Jednota arma«
Iz Jugoslavije.
Nepošten inkasant.
Na škodo "Ilrvatskog mlina na čigre d. d." v Karlovcu je kasi-ral ^sadaije čase K ran j o Ogorelae Iz Sela pri Brežicah več tisoč dinarjev in neznanokam pobegnil.
Aretacija prevejanega sleparja.
V	SkopOju so aretirali te dni prevejanega sleparja Josipa Perila. Mož ima eleganten nastop in govori več jezikov, tako da je lahko slepa ril tudi v boljših kro-gih.
V	Egiptu je nastopal kot predsednik Jugoslovanskega novinarskega druženja in je kot. tak" * službeno* posetil Tuitankamenov grob. V Aleksandru ji je jug. ro-■j«ikom izvabil f)0.000 dinarjev. V Atenah ipa se je zaročil s hčerko uglednega trgovca ter bodočega tasta, opeharil za znatno svoto denarja. Per Hp, so ,pre-i>eljali v Beograd ter ga izročili tamkajšnjemu sodišču. Osumljen je. da je izvršil nad sto sleparij.
Očeta vrgli pod vlak.
Železniški paznik Jo van Vlada- v Starem Beeeju je s svojo rodbino prav slabo ravnal, vsled česar so ga sovražili žena in otroci. Ko je t<» dni zopet pretepal svojo ženo. sta ga najstarejši sin
in zet pograbila in zvezala ter ga nejša med njimi. Škilila sta za vrgla na železniški tir. Dokom o-[ dekleti, a sta imela smolo, ker sta tiva vlaka ga je na kose raztr- se oba zagledala v isto punco. Ne-gala. Sin in zet sta pod ključem, t kaj časa sta se smukala. okoli nje,
'a ko sta videla, da se deklica dr-Tragična smrt inVa/lida. ži rezervirano in ne daje predno-
V	beograjski bolnišnici je izvr-.sti ne temu ne onemu, sta se za-šil te dni stari invalid Marko Vu-jčela grditi in psovati meil stdioj. lovič tragičen' samomor. Od leta Oba p;i sta imela isti namen: pr>-15)12, ko j*' izbruhnila balkanska ti v sobo svojega ideala. Ko sta
Čop za podpolkovnika, veterinarski poročnik Marijan Ferjančič za kapitana 2. razreda, veterinarski poročnik Andrej Pintar za pomočnika 4. razreda.
Zasledovani vlomilci. '
Ker so jim postala tla v Jiigo-slaviji prevroča. so se 30-1 etni Frane Godee iz Ješenee pri Mariboru. David Mauko iz Plitvice pri Ljutomeru in neki Peter Loescher umaknili pred kratkim čeiz mejo v Avstrijo. Ker jim vlomilsika žilica ni dala miru. so že te dni poskusili svojo srečo v Gradcu in udrli v prostore AHgemeine Ar-beiter-Kraaiken- und Unfartlver-sLscherungsansitalt'vlomili v blagajno ter jo popolnoma izpraznili. V blagajni se je nahajalo okrog 150 milijonov avstrijskih kron v raznih bankovcih. Oblasti ptičke pridno zasledujejo, vendar jim bo težko priti na sled. ker so izginili kot. hi se udrli v zemljo.
Ko se pomlad budi . . .
Iz Sinca v Liki poročajo sledečo zanimivo zgodbo:
Nedavno so se v Sineu sprli zaradi dektiet domači fantiči, ki še niso prekoračili pubertetne dobe. 1-i letna Mate Fonkovič in Stje-pan Oreškovič sta bila najnestrp-
vojna. pa do konca svetovne vojne je bil neprestano na bojiščih in m\ogo trpel. V vojni je izgubil vse svojce in bil sam ponovno ranjen. Duševno poj>o>lnoma strt je končno zblaznil in >o ga pred kratkim oddali v splošno bolnico v Beogradu. Ko je prišla te dni bolničarka v njegovo sobo. »ja je našla pod . posteljo v mlaki krvi. Prerezal si je z britvijo vrat. Izdihnil je. še pred no je zdravniška pomoč.
Nov uspešen način zdravljenja malarije.
Na seji srbskega zdravniškega društva v Beogradu je zdravnik dr. Ranko Kovjanič poročal o novem »uspešnem načinu zdravljenja malarije. Zdravljenje se vrši s solno kislino, ki se daje paei-cijentu trikrat na dan v količini od' 5 do 10 gramov. Zdravniku se je posrečilo, da je v 12 do 14 dneh popolnoma ozdravil bolnike z navadno malarijo, a za tropsko malarijo je treba daljšega zdravlje-'nja. Pri tej priliki moramo še omeniti, da je tudi Mariborčan dr. Reiner našel uspešno sredstvo ■proti malariji, ki pa je zaenkrat še nepoznano.
dospela do hišnih vrat. j«* priki-pe.la tekma do vrhunca. Vsak je hotel vstopiti prvi da pokaže svojo korajžo in moč. Bila pa sta oba enako močna in pogumna.
Pred vrat mi je nastala mučna situacija. Oba sta prijela za kljuko. toda nihče ni dal. da bi vstopil tekmec. Začelo se je zmerjanje, najprej smrkoveein in pn-balinom. potem sta se Mate in prišla j Stjepan obrcala in kojično sta potegnila nože. Sprva sta mahala sama okoli sebe. naenkrat pa se je Male ojunačil in je zasadil Str-po nož naravnost v srce. Dekle ki je opazovalo ta prizor skozi steklena vrata, je pri tem zavris-nilo od groze. Domačini so prihiteli skupaj. Stipa je ležal na tleh v krvi. Mate pa ga je gledal svetlo češ. sedaj pa sem te premagal! Ranjenega tovariša je še parkrat sunil z nogo. nato pa je odšel domov, kjer ga ji* mati. ki je doznala za žalostne posledice sinovega junaštva, pretepla, da je bil ves črn.
Ranjenega Stipo so morali oddati v bolnišnico, kjer se ja fant borč! s smrtjo. Mate pa je romal v poboljševalnico za izprejeno mladino.
Izpremembe v vojski.
Imenovani »o: major Viktor Ko-vavič za pehotnega podpolkovnika. artilerijski major Valentin
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
K .ljub silnemu delu je pa imel j di podobna, naj se za vrši kore-
še vedno toliko ča.sa, da je zadostil svojim državljanskim dolžnostim. Bil je predsedaiiik oziroma izvrševalni član raznih odborov, ustanovil je nešteto družb ter je bil tudi v športnih krogih jako aktiven.
Podjetnemu možu želimo kar najvesp uspeha.
nit a izprememiba.
Na voditno mesto naj stopijo možje, ki bodo pametno, ne pa norčavo vodili.
Sedanji poglavarji s frajtar-skimi zmožnostmi naj bodo pri-deljeni sanitejskemu zboru.
SJlika sedanjega njenega kajzerja patra Koverta, naj bo razstavljena v vsaki društveni dvora Ai.
In pod sliko naj bo zapisano,
Nesreča pri požaru.
V Bizierresu v bližini Pariza je nedavno zajeda goreti tvorniea kaj je že storil, pohištva, pri čemur se je w>drl zid j Njegove «like in njegova dela stavbe, ki je pokopal nekaj gasil- naj služijo za vagled. ikaksnih cev in drugih ljudi pod seboj. Do- ijU(H sc ne ^ ^ej«^ v n0beiI0
siej so izvlekli izpod ruševin 11 pošteno slovensko ot^nizacijo. mrtvili.	'w	'^"gg—MBSm—
VELIKA NOČ - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNA"
gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznijc odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom.
Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas.
Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali Urah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687.
Fr. Milčinski:
Ptički brez gnezda.
(Nadaljevanje.)
je
Zdaj je Stanko vedel, kako Igrati morje.
Saj bi bilo prav kratkočasilo, noreti pod plahto, suvati drug
drugega in šeipati, če se ne bi moralo vse goditi skrajnje liho; ee
Zgoraj na stojišča glavne galerije je zijalo pet parov zvozdavih deških oei daleč tja doli na oder. V zadnjem -dajanju je igralo zopet morje. Ležalo je mirno kakor kislo mleko in lastniki teh petih parov oči niso gojili nujnejše želje, nego da ibi zdaj-le bili hkratu
je dal kateri količkaj glasu od Be-j na galeriji in pod plahto, da bt be ali zaropotal, že *e je culo za- lahko na svo-je otea gledaii in ob-batfjanje in ust sitnega gospoda I čudovali učinek lastnega umetnl-b plešo in /. očali in razločile so selškega delovanja, besede in kretnje, ka.kor da išec Ob desetih je bilo konec pred-dolgo palico v nič kaj prijazne j stave in mlada družba se je razna m me.	kropila.
Pričela je godba, sledilo je pet- Stanko jo je mahal proti domu. je, dišati je bito tekanje po odru, TVsta je bila črna ljudi, vralčajo-|p'š vetra. dež. groiu. Stanka je sil- r-ili se iz g 1 blišča, vitdska predistavc
no mučila radovenost, tako rad
so jim vr\*eli čez ustnice in tudi
bi pokukal izj>od plahte, pa se ni Stanku je bilo srce še polno tega. dalo: bila je pripeta.	kar je videl in doživel. Proti pred-
Temačno je bile pod plahto in mest ju pa se je ulica bolj in bolj fimrdeJo je po barvah. Stanko si j praznila, le posameznike je še sre-je želel izpod nje — hitro se je na j čaval in vsakemu se je mudilo. V veličal bi ni morje. "Likar, slišiš, j Stanku se je pričel porajati nepri-nli bo še dolgo trajalo?"	| jeten občutek. ni se pa še zavedal,
"Čakaj! Saj seje šele pričelo." j 1:re<i čim in zakaj.
Šele ko je zagledal hišo, kjer so stanovali, se mu je na mah zbudil spomin na popoldanski dogodek: da ga je n art epi a mati in da ji je ušel. Tn hkratu ga je pričela plašiti slutnja in skrb, ki dosedaj spričo ob i Lih drugih vtiskov ni našla vstopa v njegovo lahkomiselno glavo, ki pa se je ta hip tudi ze izkazala kot bridka resnica: hišne duri so bile zaklenjene, za-kl en j ene, zastonj se je obešal na vrli ko mrzlo kljuko.
Xa glas je zaihted, pa ga je koj bilo strah in sram, kaj. če ga kdo vidi! S silo je premagal jok in počasi šel naprej, postajal pa je in poslušal, če bi nemara za njim kdo prišel in odklenil duri. Tam, kjer so ceista zasuče, se je obrnil in so vračal. Zopet se je z rokama obesil na mrzlo kljuko — zastonj! — in zopet so se mu udrle tihe solze.
Stisnil se je -v kot pri durih, srce mu je prekipevalo bridkosti, mraz je bilo, smilil se je samemu .sebi in je bil prepričan, da je vsemu kriva mati: zakaj ga je tepla! Kolikokrat je že slišal: otroka ne sme« tepsti, lahko se mu pripeti kaj na telesu ali zdravju!
Srd in trma sta mu premagala žalost in napotil se- je nazaj v mesto, tam je bolj svetlo in več ljudi, i-nbko je bil oblečen in zeblo ga je. Zaviha! si je ovratnik, kvišku s: potegnil zgolj z vrvico okofli života pri pasa ne hlače in sključen in roki glolboko tiščeč v strgana hlačna žepa je stopal tik ob hišah proti mestu. Kje in kako bo prebil noč, še ni preudarjal, tako daleč niso segale njegove misli niti njegove izkušnje — bila je prva noč, da je sam izostal >z dioma.
Bližal se je sredini mesta. Prihajal je mimo širokih Tazsveflje-nili oken gostilne, vun se je slišalo petje, brenkanje, smeh. Zdelo se mu je, tam notri mora biti paradiž. Na enem oknu je bila zavesa malo odmaknjena, dvignil se je na prste in pritisnil nos ob okno, ali videl je le sence, ker je okno bilo potno. Pa se je le stezal in prežal in se ni mogel ločiti, ta'ko ga je nase Vleklo bučno življenje tam notri.
Kar ga po rami potrepa krepka roka in ga pokliče izpred paradiža nazaj v vsakdanji srvet.
Stanko se je prestrašen ozrl. Pred njim je stal čuvaj pravice, brkat policaj, oblečen v gorko suknjo. "Kaj pa ti?" ga je vprašal in. vanj upiral svoj dobrohotni pogled.
"Jaz. jaz, jaz ..." je hitel Stanko in ni vedei, kaj bi reikel, le zdelo se mu je. da se mora zdaj-le kaj zlegati. zakaj kdbr izmed to-' varišev je imel že kaj opravila policaji, vsak se ^e potem k »k o jih je nalegal.
"Kaj pa ti, zakaj nisi doma?"1 je ponovil policaj vprašanje in držal fanta za ramo. "Saj bos zmrznil." 1Zakukal ^a je proti luči. "Kakšen pa si po obrazu? Ali si «e jokal?"
Stanko je ipokimal. Spomin na neprijetnosti današnjega dne in kočljivost sedanjega položaja stal mu vnovfč pogua\v močo iz oči inj
"O j^j! ' — Kaj naj počne, da bi hitreje potekal čas' Spomnil se 'je, da ima v žep« tobakiro. poiska'1 ti o j«* in upirajoč se z glavo ob pla hto, je ponjuhal. Potem jo je ponudil Likarju.
Jlola. tobakira! Likar jo je zadovoljno sprejel. Po hrbtu roke hi je v lep grebenčeik nats.nl črne Št upe — tako je videl delati sta-rega gospoda, ki je prihajal posedat v stranski drevored Zvezde— poe;ivi je 'jw>tegnil roko pod nosi-m in vsa se srknil žgoiči prah. Ko j. bil goltov, je da:! tobakiro mis. do — saj jedro zabave pri nju hanju tiči v tem, da njuhajo tudi drugi in jih žge v nosu.
.So<ed pa je bil navihan in objest t-n in je izbil ponujeno tobakiro i/ rok. <La se je zakotala jk> tleli in S" je raapršila vsa njena vsebina. Ta dogodek je vzbudil prisrčno vesel ost vseh ]>odmorrfkih bitij, tudi Likarja in Stanka, ker je prekinil duhomorno enakomernost, ki ;e vladala pod pobarvano plahto, pomenjajočo morsko gladi-no. Komaj so zadrževali smeh. ki jim j<' le. še bolj silil na dan, ko se je spet oglasil dolgi, .sitni gospod, ogorčen grajal nemir in grozil, da jim potrga ušesa.
O ubogi gospo 1 s plešo in z očali — za intmidanta so ga zmerjali
--srečnega bi se lahko štel, ako
bi bil ta kratki nemir v globinah morja edina neprilika tega večera! Ali dražil ga je tudi zbor — kako je bil lesen! — dražil ga je vihar, ki je cele tri takte prezgodaj pričel besneti — in vendar so bile vse to pravzaprav le malenkosti! Zakaj -ugodilo se je nekaj, česar niti v najbolj pisanih sanjah ni slutil, da bi bilo mogoče na svetu : morje je pričelo kahati. In kako je kihalo, kar kih za kihom! Škandal! Pevci so se ozirali in se muzali — drhal! nemara se ji še dobro zdi, da morje kiha. — Lase bi si bil izruval gosjx)d intendant Ida bi jih bil kaj imel; tako pa je zbežal z odra in za sabo zaloputnil železne duri. kakor da je strela udarila v jambor. Zunaj je tekal od enega konca hodnika do drugega, preklinjali svoj umetniški poklic, ki je navezan na toliko postranskih činiteljev, in kuhal jezo in maščevanje.
Ob živahnem ploskanju občinstva se je končalo prvo dejanje: fcpričo hrupne godbe poslušalci niso bili zapazili čudne naravne prikazni ikihajoeega morja.
Prijazni glass bradatega gospoda je poklical mlade grešnike izpod plahte: "Le semkaj, barabice ! Lepo komedijo ste mi napravili ! Kar hitro se mi izgubite — skoz ta vrat pojdite in bežite reveži. poreže vam glave!"
"Prosimo, gospod režiser, vsak ra dvajset vinarjev," se je osmelil Likar.
"Petindvajset bi jih zaslužiti, vsak in vsi, pa ne vinarjev! Hitro se mi izgubite!" Ranil jih je vun.
"Gospod, dajte nam vsag listek za na galerijo!" je ptrxsjacil Li-
Gospod je vzel iz žepa karto, nanjo načetSkal par bes«ti, jo dal Likarju in potisnil drušbico »kxx
si
hvalil,
- »osa in rofcav je st&lH apet v slu-
žbo. Bilo mu je pa tudi že jasno, kako4 bo uravnal svoj zagovor.
"Zakaj se jokaš?" ga je vprašalo dobrosrčno oko postave. "Kje si pa doma ?' *
"Mama so me tepli, vun so me zaprli, bojim se domov," je ihteč odgovarjal Stanko in vse, kar je povedal je bilo malo drugače kakor res.
"Rfjvčrik." j<» rekel stražnik, "nič se ne boj. le pojdi z menoj!" Prijel je ihteČega dečka >za roko in sta šla proti policijski stražnici m rotovžiu Po poti ga je iocpraše-val. kdo, kaj in kako? in Stanko je vse povedal, kar je bil vprašan in kolikor mu je bilo v prid; izkazalo L>e je, da ima fant izboren sapo min zlasti za to, kdaj. kje in od ko ga je bil tepen; o gledišču seveda n: črhnil ni besedice in o kiha jočem morju tudi ne, nemara, ker ni bil vprašan . . .
V gorki stražnici so mu dali do-brovoljni stražniki kruha in klobase, ogrela sta se mu to-lo in duh. otajal se mu je jezik. Pa jc razkazal! ljubeznivim svojim gostiteljem obrunek vrh glave, kjer seje bil zadel ob mizni rob, ko ga je bil pahiuil oče. Splošno zanimanje pri poslušalcih! Nepričakovani uspeh ga je izpodbodel. da je poleg tega obrtnika pokazal še vse neštete druge, ki si jih je bil nabral v teku let pri plezanju in te-pežih, in je tako sukal besedo, kakor da sta kriva vsem tem poškod bam oče in mati. ki je o njiju pravil take historije, da so se jim vsi krohotali. ne izvzetnši mladega pripovedovalca.
Bilo je že polnoči, ko so ga spra vili spat v sosednji prostor na pograd, kjer so ga dobro zavili v koe. Kmalu je zaspal in ko so mu v teku noči prignali druščino, do nezavesti pijanega dedca, komaj
da se je za hip zbudil.
*
Ko je bil Kocmur prišel o mraku domov in mu je žena sporočila klavrni uspeh svojega obiska pri sestri Nanči, je bil hud.
"Zanič nisi," je rohnel, "ne vem. zakaj te imam." Pričel je modrovati in je tsamega se.be imenoval ofila, ker je upal, da žena opravi izročeno ji nalogo. Namignil je. da h6 Kdaj sam vzel stvar v toko — tako je pač na tem svetu, da vse skrbi 'leže le na njegovih plečih.
Zena je na pečici kuhala krompir, vzdihala je in ugovarjala in dokazovala, da bi ibilo vse drugače. ko bi on bil drugačen.
Stemnilo se je. Kocmur je vprašal po fantu.
Žena je povedala, kako in kaj. Pričenjalo jo je skrbeti, kje se po tika fant.
Kratko in tzaničljivo se ji je po-smejal Kocmur. "Ti si prava mati!" Potem ji je razložil svoje nazore o vzgoji vdbče in o Stankovi posebe in končal svoje predava-, nje z izjavo, da gre — naj mu da eno krono !
"Kam greš? Velčeije počakaj! Čemu krono?"
Kocmur je vzkipel: Oče se mo-t"ra vendar pobrigati, kje je sin. Naj se kaj pripeti, pa bo svet očital očetu brezbrižnost. Lepa mati. ki ovira očeta, ko sinu grozita pogan in smrt!
Prestrašena mu je dala zadnjo krono in Kocmur je šel.
Ostala je sama doma; jedla je krompir in si ga solila s solzami. Ura se je počasi bližala deveti, fanta pa od nikoder. Tako dolgo še ni bil izostal nikoli. Morebiti ga je speljala druščina pa hodi jo po mestu. Ali naj stopi še sama pogledat ? Pa lahko pride bas med tem fant in bi ne bilo nikogar, da mu odpre. In mož je vzefl hišni ključ!
Ni ji kazafo drugače. kakor čakati doma v skrbeh, žalosti, premišljevanju.
(Pride Se.)
VISEČI STOLP V PIZl
f

■MIVBT3M.VHW.CO, ■■«.(««
Slika nam predstavlja viseči stolp*v laškem mestu Pizi. Zgrajen je bil v štirinajstem stoletju. Inženirji so mnenja, da ga bo treba temeljito popraviti, ker se bo sicer podrl.
SKRAJNO DRZEN ROP V MILANU
Strašen dogodek v blaznici.
Blazna ženska je v umobolnici zadušila svojo to-varišico. Ko se je zavedla svojega groznega dejanja, je priznala umor ter prosila za odpuščanje. ! Vodstvo umobolnice je uvedlo natančno preiska- | vo, ker blazna ženska baje ni bila dovolj nadzorovana.
Pred tednom daii je prišel v Mila n računski uradnik Pino A i mono Lz Piemonta v Italiji. Oglasil so je pri več tvrd-kaJi ter je hotel •kloniti par kupčij v železni trgovini. Nekaj /časa je hodil okrog in ko je dedoma opravil svoje posle, se je podal na sprehod v milansko okolico.
Prišel je do nekih čistilnic v u-Hei Van vi teli i. ki leži izven me-*ta. I"lica je bila zelo samotna.' brez ljudi in ko je uradnik zavil okolu ogla neke hie. mit je stopil nasproti neznan človek. Z roča-' jeni samokresa ga je dvakrat uda ' ril po glavi, da se je onesvestil. Nato je bandit u priskočil na po-; moč še drugi neznanec z gorjačo.1 Premlatil je Aimona ter mu zve-! zal roke in noge, nato pa mu za-' mašil usta. da ni mogel dati glasu ' od sebe. Potem sta napa lalca >vo-1 jo žrtev op'.enila. Vzela sta zveza-' nemu možu listnico, v kateri je bi- j lo bankovcev za 11.000 lir. Končno sta mu odnesla šo poslovno tor-j hico. v kateri je imel Aim one nekaj drobiža in razne dokumente.
Po napadli ata roparja urno zbežala. A.imone je prišel polago- j ma zopet k sebi. Začel jo klicati na pomo". Čuvaji tvomic. ki se na I hay a jo tam blizu, je čul nesrečni- j kovo vpitje in je pritekel na tleh ! ležečemu Aimonu na pomoč. Pre- | rezal j<* vryi. .s katerimi je bil uradnik zvezan ter telefoniral po am-bulanco, ki g£i je odpeljala v bolnico.
NAZNANILO.
Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel
iz G-ilberta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Rojak Vessel jo že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse v iro.š delokrog spadajoče posle.
Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, da lmi gredo n;t roke.
Uprava *' Glas Naroda''
V neki blaznici v bližini Turina f-ic* je te dni odigral strahoten dogodek. V enem izmed oddelkov
ea'la na pomoč, nihče je ni čul. j Konično je je blazna napa'datka 7.' odtrganim kosom-platna zamašila!
.r
omenjene biazniee sta bili names- usta. Ko je morilka svojo žrtev čeni dve umobolni, 30-letna Kata-'j »ložila na jiositeljo je skočila k rina Oirardi in 40-letna V. Ferre-joknu in razbila šipe. Sedaj so pri-ro. Kivtarina Girardi je bila zelo i hiteli na pomoli* strežaji. Girardi-
liemirna. raizbiurljiva in nasilna ženska, ki svoje usotrpinko ni nik-• lar pu>tila na. miru. Njena soseda je bila nasprotno molčeča, ter je vedno tojxi strmela, predse. Le senitertja je imela živčane napade .in v takih slučajih je premetavala po isobi blazine ter odeje. Zato so ji ponoči vedno zvezali roke.
Nesrečna je bila usoda ki je do-vedla obe ženi v norišnico. Girar-dijeva, katero je zapustil ljubimec, je iz žalosti zblaznela in je bila prilično dve loti internirana v zavodu, Kastnojo so privedli tu-d; ubogo Ferrero. Cele tedne ni spregovorila nikake besede, vea;-dar jo radi njenega mirnega zadržanja .niso smatrali za. neyarno. Nasprotno pa se je stanje Girar-dijeve zadnje ičase izredno poboljšalo. Kričala in divjala je vedno. Kritičnega dne se je zdela nekoliko mirnejša, črtala je doživljaje Sv. Terezije. Nenadoma pa jo vrgla iknjigo od sebe ter navalila svojo sosedo, kateri so bile roke zvezane Ln je bila napram njej brez moči. Girardijeva je odtrgala od predpasnika kos traka ter
jeva, ki se je menda »zavedla svo-j joga dejanja, jo bfla vsa potrta, j Ruvala si je lase ter kričala: Glejte! glejte! umorila sem jo! Oprostite mi!" Strežaji so nasil-nieo zvezali in jo zaprli v samotno celico.
Zdravniki so skušali kasneje fnl nje zaznati, kaj da je dovedlo do .strahovitega dejanja. Iz zmešane govorice nesrečnice je bilo razbrati, da. ji je usoda njenega brata edinega, njenega sorodnika, unir-ila še ono malo pameti, ki jo je imela. Njen brat je bil namr«č j pred par tedni radi sleparije pri-j» t. Nekaj dni pred umorom je Girardijeva iz zapora prejela ml nje ga pismo. Verjetno je, da je dobila vsled sočutja nad usodo edinega človeka, ki ga je še imela, živčni napad. Proti ravnateljstvu zavoda je bila uvedena disciplinarna preiskava, ker nevarna bolnica ni bila dovolj nadzorovana.
Smrtna kosa.
A' Ljubljani je preminula Marija Kepic, roj. Rizovičar. posestnika v Kolozijski ulici št. 18. mati
ga zadrgala Ferreri okrog vratu, sodarskega mojstra Repiča in ta Zaman je nesrečnica obupno kri-'šča dr. Šlebte.
107 let star.
\ va-si Tulijo v Hercegovini umrl v visoki starosti 107 let starček Nikola Ristič. Bil je do zadnjega t remi tik a dobro voljo. Ob njegovi bolniški postelji so so zbrali njegovi številni sinovi, hčerke, vnuki in pravnuki. Ko jo bil 100 let star. so mu pričeli zobje znova ra.stii <in tudi počutil se je zopet bolje. Živel je vse življenje zelo solidno in ni niti kadil niti pil.
Dober in splošen liniment
Pain-Expeller
če vas mučita revmatizem ali nev-ralgija. vdrgnite ta izboren domači liniment na boleče mesto in sledila bo hitra odpomoč. 35 in 70 centov v Jekzrnah. Pazite na tvorniiko znamko Sidro.
F. AD. RICHTER & CO Berry & South 5:h Stu. Brooklyn, N. V.
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street NewvYork
ADVERTISE in GLAS NARODA
Posebna ponudba našim čitateijem
Prenovljeni pisalni itroj "OLIVI«'. $2a
B strelico r& slovenske črke, č, i, i ~* ^25.-
'OLIVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisat! na pisalni stroj ni ni£a£a umetnost, Talčoj it vsak" piic Hitrost pisanja tobite 1 yajfl.
BLOVENIG PUBLISHING COMPANY
«» CtartlsDdft mtrmt	York, H. T.

Nesredo pri delu.
Pri podiranju hrastov v Jelo-vem je ponesrečil cestni naeeOnik Josip Raviiukar iz Radeč. Velik hlc>d mu je »tri. obe nogi. Ponesrečenca -so .prepeljali v splošno bol« oico v Ljubljano.	j
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi i money ordrom, v znamkah ali gotov .denar v zavarovanem pismu na:
,82CoMSL,llewM
Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik..................^,.$1.25
Naša zdravila . ..............................BO
Sadje v gospodinjstvu........................70
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .76
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani........................5 00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletrsnik) —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . .^10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zvesti, zemljepisni, Statistični in • . gospodarski pregled in —	vJv
Zgodovina 8HS>, 3. zvezki, zgodovinski podat. ^ ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana ..... 8J25
Mi plačamo poštnMo.
1
isi*
Titi alfjfr


mm.
■ b ' Ž- ■


'■ -.v	. .
PAST.
ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal RafaelSabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P.
NENAVADEN KARNEVAL
•'it>	(Nadaljevanje.)
—	Ti raorilni lopov, — je vzkliknil, ko sta se križala meča ter planil naprej k napada.
Samo val je ponovil naskok ter potisnil Sir Terenea počasi proti mestu, kjer bi pa obsejala hmina svetloba. Borila sta se tedaj tik pod okni rezideničnega krila. Sir Terence s svojim hrbtom proti zidu in Samovail pred njim. Usoda sama ji je postavila tako, in usoda sama je straži i a nad Sir Terenčom celo sedaj, kajti »čutil je, da ga zapuščajo moči vsprieo take naporne borbe, katere ni bil vajen. Vedel je, da je poražen, kajti spoznal je mojstrsko varčevanje moči in neizmerno izurj« no.st svojega nasprotnika. Vedel je, da je v rokah Sa m ovala. Čudil se je celo. etmu zavlačuje grof konec situacije, katero je popolnoma obvladal. In nato, popolnoma nenadno, v treuutifcu, ko se j« v duhu zahvaljeval, da je spravil vxe svoje posvetne zadeve v red, se je nekaj pripet i V.
Pr'"-kazala se je luč, a v istem trenutku zopet izginila. Ta luč je imela svoj izvor v oknu privatne so;»e Lady O'Moy in tej sobi je stal Samo val nasproti.
Nenadni blesk je za trenutek obrnil na straoi pogled gTofa in v naslednjem trenutku je bil napol oslepljen. V trenutni svetlobi pa je bil razločno viden za Sir Terenea. Meč Sir Terenea je planil po zraku, je čutil, kako se je nasprotnikov meč zadri v njegova prsa tea-p re bodel prav do hrbta.
Roki sta mu omahnili navzdol brez moči. Kriknil je nekoliko, v znamenje presenečenja, a kašelj je v istein trenutku prekjinil krik. Omahoval j«> tam za trenutek, dokler ga ni kašelij skoro zadušil. Na t«* pa j*' padel na obraz ter ležal pred Sir Terenconi.
Sir Terence sam. ki jo komaj vedefi, kaj se je pripetilo, kajti ee la stvar se je, izvršila v teku par sekund, je stal nepremično, v na pol sključeni poziciji ter zrl navzdol na truplo padlega moža.
Nato, v smrtni tišini, pa je prišlo od zgora j šepetanje.
—	Kaj je bilo to T Pst!
Stopil je nazaj ter se pritisnil iiištanktivno ob zid. Nalo pn se je ozrl navzjjor proti oiknu svoje žene, .skozi katero je prišla, luč. ki mu je podarila zmago v tem neenakem boju. Ozxtl se je na balkon, v kojega senci je stal ter videl tam dve posta vi — svoje žene in nekega drugega — in ob istean času je zapazil nekaj črnega, visečega z balkona. Pogledal je natančnejše ter spoznal lestvico iz vrvi.
Čutil je, kako ga obdaja kurja, pot in kaSko se mu jctže lasje. Vedel jc. da je mrzel od nog do glave, kot da je njegova 'kri prenehala krožiti. Obšel ga je čirt bolezni. Nato pa, da napravi iz tega strašnega dvoma še. bol j strašno gotovost, pa je prišel moški glas in čeprav »je bil pritajen, je Sir Terence takoj s-poznal glas Ned Tremayna.
—	Nekdo leži tam. Vidim postavo.
—	Ne pojdi dol. /a božjo voljo, vrni se. C'e bi kdo prišel ter te našel, bi bili uničeni.
O'Moy je slišal vse to in glas njegove žene mu je. potrdil resničnost žaljivk«, katero mu jo vrgel v lice Samoval, ki je radi tega ra\* nokar izka^sljal na trati svojo dušo.
Sir Terence je čepel tam Že nekaj časa, nezmožen gibanja ali razmišljanja. Zavedal se je le bolečine, agonije duha in srca.
Nato pa je nameraval stopiti na prosto ter dati duška svojemu Mdu. Hotel je poklicati navzdol moža, ki ga je onečastil ter ga ubiti tam, v navzočnosti one vlačuge. ki mu je pripravila to sramoto. Premagal je ta nagon ali pa ga je Satan premagal zanj. Satan mu je najbrž rekel, da je ta pot preveč ravna in priprosta. Misliti mora. Imeti mora čas, da prilagodi svojega duha. strašnim okoliščinam. ki so bile tako nenadno razkrite.
Počasi, vedno držač se sence zida, se je splazil k vratom, katera je spustil fta stežaj odprta. Vstopil je ter neslišno zaprl vrata za seboj.
Za trenutek je stal tam ter se naslanjal na vrata. Težko je dihal. Nato pa se jo nekoliko pomiril ter se napotil proti koridorju v svojo majluno študijsko sobo, v kateri je delal včasih ponoči. Tam je pisal isti večer ter je zapustil sobo le, ko je šel na sestanek s Sa-movalom ter je celo pustil svetilko goreti na odprti pusalni mizi.
Odprl je vrata, a prodno je vstopil, je obstal ter gledal naokrog. Njegove oči so zapazile lue pod vratmi na koncu koridorja. To so bila vrata butlerjeve shrambe in Terence je spoznal, da ni šel Mul-iins še spat ker je vedel, da njegov gospodar še dela in je hotel bili pri roki, iče bi še kaj i>otreboval.
Nato pa je stopil v svojo študijsko sobo, zaprl vrata za seboj ter stopd k pisalni mizi. Težko je omahnil na stol ter pričel štrleti predse, povsem brezizrazno. Njegovo lice jc -bilo strašno spačeno. Na mizi pred njim so ležala pisma, katera je naipLsal isti večer, — eno naslovljeno na ženo. drugo na Tremayna Ln tire4je na brata na Irskem. Nadalje je bilo več pisem, zvezanih z njegovimi oficijehii-
določala vse potrebno ža slučaj, da bi pod-
so
mi dolžnostmi, ki legel.
Med temi pismi je bilo eno. ki je igralo pozneje veliko uslugo. P»iIo je naslovljeno na generalnega komisarja glede zadeve, ki je zahtevala neposredno j>ozornost ter edino teh pisem, ki je lahko ostalo. Označeno je bilo: "Skrajno nujno". — Odprl je predal ter potisnil vanj vsa pisma, z izjemo onega.
Zaprtje predal, odprl drugega ter vzel iz njega škatljo s pištolami. S tresočo se roko je prijel eno pištolo, ter jo pričel ogledovati. Ves ta čas je misltf na svojo ženo in na Tremayna.
Razmišljal je o tem. kako dobro so bili utemeljeni njegovi napadi ljubosumnosti: kako brezplodne in nesmiselne so bile reakcije sramu, ki >o jim sledile; kako trapasta je bila njegova vera v pn-stenost Tremayna in predvsem, s kako izdajalsko pretkanostjo je Tremavne uspaval njegov sum s tem, da je trdil, da je zaljubljen v Silvijo Army t age. Ta d vost rodnost, katero je smatral za vredjio Iškarijota same-a, ga je še bolj bolela. To in pa spomin na lastno bedasto lahkovernost. Kakšen tepec je bil! Kako sta se morala smejati mu onadva. O. Tremavne je bil pretkan! Sil je njegov prijatelj, skoro brat. Paradiral je s svojo ljubeznijo do družine Butler, da prikrije familijamosti z Ladv O'Mov.
Sir Terence je razmišljal o obeh, kako st ase sama Sprehajala po vrtu v noci ple<-a pri grofu Red an do in kako je Trema j-ne, zasačen. zadušil O Movevo upravičeno ogorčenost s svojim navidezno- poštenim obrazom.
Ta izdajalski pes je bil res pretkan. Sedaj pa bo pretkanost plačana s pretkanostjo. S Tre-maynom bo postopal prav tako kruto kot je Tremavne ž njim. Tudi svoji izdajalski ženi bo plačal po za-sluzenju. V blesku zlobne inspiracije je videl pred seboj gladko pot. Položil je pištolo naza> v akatljb zapri pokrov ter uta&nU škat-l>o t predal. *
- - i>	(Dalje prihodnjič.) | | {
(tmiCMT.vrrtTMM.vititi. co_. «■(<» .mu'
Brownies klub iz M a neb est ra, N .11.. je imel pred kratkim svoj zimski karneval pri Old Ledge, Manchester. Slika nam kaže člani. eo Leon Sullivan, ko ska<~-e v ledeno-mrzlo vodo.
NEVARNOST ŠKODLJIVIH ŽUŽELK
Neki \V. A. Du. Pay je označil v neki marčni številki Ilarperje /ega magazina v podrobnem članku z vsakim letom naraščajočo število žuželk kot eno največjih nevarnosti, kajti vsled na-topa in razširjenja teh živali je postala prehrana človeštva ved.iO bolj težavna.
Pisec članka je m »goče v tem aH onem oziru pretiraval, vendai-pa je imel pri pisani n članka na razpolago naslednja dejstva:
Sadno drevje je na primer popolnoma izginilo iz vrtov majhnih vrtnarstev in vrtov majhnih farm in privatnih hiš.
Zakaj? Ker ni več mogoče na-protovati uničevanju različnih žuželk.
"V zadnjih tridesetih ali štiridesetih letih je postal boj proti kobilicam naravnost obupen. Neki črv. ki se loti koreni!: trave, rav širi vsako leto svoje delovanje z-'« pet kvadratnih milj in .'lovek n»-pozna. kljub vsemu napvfdka znanosti, nobenega sredstva, da bi ustavil to razširjenje. Krompir je mogoče po celi deželi pridelovalo le še na tak način, da se uporablja proti rojem žuželk velikanske množine anzenika in drugih strupov. To ni mogoče tako učinkovito in uspeha polno kot bi človek pričakoval in vsled tega postopanja je krompir se\edr_ dosti dražje, 'kot. bi bil drugače. Le velike naprave morajo sploh uporabljati taka sredstva.
Kako je mogoče, da jo prišlo vse to? Vešča, imenovana v angleščini Gi]>sy Moth je bila v evropskih deželah znana že dolgo časa ter je ostala precej nevarna, še predno so jo pričeli znanstveno uničevati Zanešena v Ameriko pa je ta žuželka kmalu ogrožala poljedelstvo vseh držav Nove Anglije. Z lilijami se je uvedlo iz Japonske majhno žuželko, ki je imela v oni prastari, kulturni deželi na Daljnem iztoku le malo po-fmena. Dandanes pa je postala ta žuželka prava nadloga po celih Združenih državah.
Na razpolago imamo dva pojasnila, katerih pa seveda ni mogoče navesti, ne da bi se s tem izreklo tudi ostrega, a dobromisle-čega ukora prebivalcem Združenih držav.
V prvi vrsti manjka v Združenih državah sistematične uporabe ^najnovejših znanstvenih sredstevj katerega se v Evropi že davno uporablja in s katerimi se doseže 4^saj toliko, da se kuga preveč ne razpase. Drugič. — in v tem tiči težišče celega vprašanja, so gledali ljudje mirno, kako se je v ogromnih masah iztrebljalo divje ptice, ki se prehranjajo izključno le z žuželkami.
Kar so pustile puške dečkov in odraslih otrok, ki igrajo '^dLvii" zapad, to so uničili milijoni mačk. ki letajo prosto naokrog, se po-{tikajo po gozdovih in grmičevja,
ZNAMENITA WERALA V SOFIJI
V Sofiji ja bila nrtlavno blagoslovljena katedraila Aleksandra Nevskega. Celokupna bolgarska moderna umetnost je pomagala graditi to cerkev, ki je posvečena spominu osvobojenja Bolgarije izpod turškega jarma leta 1878. Takrat si je pridobil največje zasluge za svobodo Bolgarov i*usiki car Aleksander II. Osvoboditelj, ki je nosil ime po -svetniku Aleksandru Nevskemu, sinu ruskega kneza Jaroslava Vsevolodiča. Sv. Aleksander Nevski se je v 13. stoletju bojeval zoper Litvan.ee. Švede in Nemce. Švede je pognal čez reko Nevo; zato jt1 dobil pridevek < Nevski."
Za sofijsko katedralo je bil položen prvi 'kamen leta 1882. Poleti 1312. je bila cerkev dozidana. Tedaj nastopivša bahkan^ka vojna pa je preprečila blagoslovljenje in otvoritev cerkve, ki sc dviga sredi visoko 'ležečega in prostranega trga jjiad zelenimi perivoji. Notranjščina božjega lirama spre j me vase lahko 3000 vernikov in je sedaj največja katedrala bizan-»inskega sloga na bailkanskem polotoku. Samia kupola cerkve je visoka 50 metrov. Zvonik končuje takisto v kupolo, ki se dviga nad obok cerkve. Obe kupoli sta sijajno pozlačeni. Zvonik ima 12 zvo» nov, med katerim telita -najtežji 12 ton. V vestiibulu cerkve so postavljeni veliki svečniki. Cerkveno stene so okrašene s slikami slikarjev : Vaznecova, So vinskega, Šeelkova, Mahilova, Tačeva, Meso j edova. Mi t ova, Kišeleva in Mr-kvičke. Kapiteli in dekoracije so napravljeni v bolgarsko - bizantinskem slogu. Mnogi so podobni cerkvam sv. Marka v Benetkah, sv. Vida v Raveni in sv. Sofije v Carigradu. Katedrala je zgrajena po načrtu ruskih arhitektov Bogoljubova in Ponorancova. Vtis. ki ga napravlja cerkev na gledalca, je impozanten. Katedrala sve-doči o kulturnem nivoju bolgarskega naroda, ki sega. po tej stavbi sodeč, visoko nad povprečno mero.
Žena — blago.
Pretekli teden je odpravila angleška zbornica z zakonom na malem otoku Jersevu v Rokav-slfem prelivu določbo, ki izvira še r. srednjega veka in po kateri spa la žena k stvarem moža." Po strogi definiciji starega zakona je bil vsak zakonski mož na tem otoku upravičen, da je svojo ženo 1< prodal kakor ikako blaigo." Žena ni imela pravice, da bi razpolagala s kalkoršnimkoli delom svojega premoženja ali denarja, ki si ga je pridobila. Po tem starem zakonu je bila avtomatično svobodna last svojega moža.
uničujejo ptičja gnezda ter more mladiče, ki niso se zmožni letanja.
V tem oziru ni pomagalo cLose-daj še nobeno svarilo previdnih, dalefcovidnih ljudi.
SAMO 6 DNI PREKO
x ogromnimi parniki na olj«
FRANCE — 21. marca P A RI S — 28. marca
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjepa razreda s umivalniki in tekočo voda xa 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijaSa.
cjfrexveh. J&ie
19 STATE ST..	NEW YORK
alt lokalni agentje.
S
Kretanje parnikov - Shipping New«
Katastrofalen mraz v južni Rusiji.
V	T r an-Jk a vkazi j i je nastopil že decembra izredno hud mraz in pojavili so se itiifdi strašni ledeni viharji, ki so se zadnje čase ponovili. V Baku ju ob Kaspijskem jezeru, kjer je popolnoma subtropič-no podnebje ki je mraz nekaj red-kega, je padel toq>lomer na 20 do 30 stopinj pod ničlo. Snega je nad meter viisoko. Železnica Tiflis — Batum je Vsled snežnega zametu na več krajih prekinjena. Mraz in meg i-'ta napravila veliko škodo na tobačnih in na nasadih južnega sadja oib vsej prostrani obali Ornega morja do Krima. V Kavkazu je trta večinoma zmrznila. V Baku ju je pridobivanje petroleja skoraj popolnoma ustaljeno. Celo Kaspijsko jezero je na več krajih \nnrmilo, vsled česar je ogrožen dovoiz žita iz Perzije v Rusijo. Zanimivo je. da je zavladalo v nasprotju s Trarusikavkazi-jo v srednji Rusiji izredno gorko vreme.	v
Nov polotok v Črnem morjn.
V	bližini Sevastopola se je del strmega morskega pobočja pogre-znil v morje. Morska 'tla so se nato dvignila, nakar se je pokazal 150 metrov dolg polotok, v bližini pa več manjših otokov.
Rad bi izvedel za naslov mojega brata FRANK NOVAKOVIč\ doma iz Šutne pri P»v. Ružu pri Kostanjevici, radi važnih stvari iz stare domovine. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov da ga mi naznanr, ali pa naj se mi sam oglasi. Josef Novakovič, «315 Carl Ave., Cleveland, Ohio.
(3x 11,12.13)
OPOMINJAM DOLŽNIKE
M. Ličan, Tony Prime, Niek Vo-sci'.ovska, Tony Berne, Frank Bo-san, Ilenrik Poklar. Frank Žagar in več drugih, da mi takoj vrnejo posojen denar, ker jaz sem bolan in breiz denarja. John Ličan, 1709 Main St., Kanaas City, Bio.
14. marca:
Aquitania, Cherbourg; Suffren. Havre; George Washington, Cherbourg In Bremen; New Amsterdam Boulogne ln Rotterdam.
16. marca:
De Grasse, Havre. It. marca:
Orduna, Cherbourg ln Hamburg. 19. nsarca:
Albert Ballln. Boulogne ln Hamburg.
21. marca:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg: France. Havre; Conte Rosso Genoa.
24. marca:
Pres. Wilson. Trat.
2B. marca:
Bcrengarla. Cherbourg-26. marca:
Thurlngla, Hamburg.	<
28. marca:
Olympic, Cherbourg: Paris. Havre; Prea. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Reliance, Cherbourg ln Hamburg; Ohio, Cherbourg In Hamburg; Veen-dam. Boulogne.
31. marca:
Stuttgart. Cherbourg In Bremen.
1.	aprila: Mauretania, Cherbourg.
2.	parila:
Deutschiand Boulogne in Hamburg. 4. aprfla:
Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg In { Bremsn.
7. aprila:
Resolute. Cherbourg In Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen, t. aprila:
Aquitania, Cherbourg; La Savoia. Havre.
aprila:
Zeeland, Cherbourg ln Antwerp; Mt.. Clay, Hamburg.	v
11. aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan, Cherbourg: Volendam. Boulogne In Rotterdam: Conte. Verde, Genoa.
lUfhambpau, Havre.
14.	aprila:
Martha Waahnigton. Trat.
15.	aprila:
Berengarla. Cherbourg; !>• Graaae. Havre; America. Cherbourg in Bremen.
16.	aprila:
Cleveland, Boulogne In Hamburg: Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus. Cherbourg in Bremen.
18. aofila:
Olympic Cherbourg: France. Havre: George Washington, Cherbourg ln Bremen; Orbita, Cherbourg.
21.	aprila:
Belgenland, Cherbourg In Antwerp.
22.	aprila:
Mauretania, Cherbourg; Suffren. Havre.
29. aprila:
Parts, Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg in Bremen.
28.	aprila:
Lapland Cherbourg In Antwerp' Luetzow. Bremen.
29.	aprila:
Aquitania, Cherbourg.
30.	parila:
Ohio, Cherbourg In Hamburg: Albert Ballln, Boulogne in Hamburg.
2. maja:
Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg.
16. maja:
Paris, Havre. — S tem parnlkom bo spremljal potnike uradnik tvrdka Frank Safcner Stats Bank.
V JUGOSLAVIJO
g^S—m ' _ '
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
N.>ve ZNIŽAN n cene za tja in nazaj v tretjem razredu Oo Zagreba od
$193. do $210.
V Beograd in nazaj —
$193.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji purnik na svetu", Oiynipic, Homeric, Belgenland, Lapland, Pittsburgh, Zeeland, ^innakahda itd.
Vi lahko obiščete domovino
tor se vrnet* v Združene države z ameriškim vladnim dovoljenjem. Vprašajte poobla-1£ene j-.gente aJi
WHITE STAR LINE RED STAR LINE
1 BROADWAY -	NEW YORK
Iiadbi izvedel kje se nahaja rojak ANTON JANEŽIČ, <loma iz Vrhnike, Stari Trg pri Ložu. Če kilo rojakov kaj ve, naj mi poroča, ali naj se pa sam ogla-si, za kar mu bom hvaležen. Ludvik Avsec, Box 11, Fair-port Harbor, Ohio. y v (l>x 10.11)
Kad bi iz.ve»lel za naslov brata JOŽEFA FRIvŠKOVEC, star 53 let in je bil leta 1905- v Milwaukee, Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi poroča, ali pa če sam Sita, da se mi .javi. — Ludvik Kraje v Gaberkih pri Šoštanju, Štajersko, Jugoslavija. (2x 10,11)
Rada bi izvedela za naslov svojega brata ANTONA TOilAC, doma iz Osilnice na Dolenjskem. Zadnjič je imel naslov R. P. D. No. 1, Box 28, Cruger, Miss. Prosim rojake, če *kdo kaj ve o njem, da mi_poroča, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri: Mary Tomac, 92 First Ave., New York, N. Y.
Kje je FRANK ZORKO, doma iz St. Petra pri Novem mestu, v Ameriki biva kakih 20 let in se vedno seli vz enega kraja v drugega ; lansko leto se je baje mudil v državi Kansas. Kdor bi vedel za njegov naslov, je naproxen, da nam ga naznani.
Frank Sakser State Bank,
New York, N. Y. (3x 10,11,12)
Kje je moj brat JOHN SCHILLER, po poklicu mesar, star 45 let, rojen v Črnomlju in biva v Ameriki od leta 1906. Kot sem cul, lastuje mesnico v Obicagi, HI. Prosim cenjene rojake, če kaj ve o njem, da mi poroča. Oskar Schilkr, (uradnik pri Upravi "Slovenski Republi-konec", Breg, štv. 12[M„ ljub-ljana, Jugoslavija.
NAPRODAJ POSESTVO
v vasi Veliki kaanen pri Rajben-burgu. Gospodarska poslopja, njive do 40 mirnikov setve, travniki do 40 metanskih stoto v košnje, mali sadni vrt; zraven deželne ceste in blizu novega rudnika, vse v Tavnini; 15 minut do cerkve, So-in prodajalne. C-eaia Tserau je $1,100.00. Podrobnosti daje lastnik : John Pečnik, Armagh, Pa., e|o Mr. Golden.
(2x 10, 12)
IBi
PREHLAO MEHURJA
MOŠKI! ZaUMtoM Pre« liluHji
Nabavit« mi naiboljSo uiilt P REPRESS A m MOaKE Velika tuba36c. Kit U'a) $1 Vri MuuMtji ali Su-Y-Klt Dept: B 9t BMksum St.. Naw York PISIte n oVroColnn.
Pozor čitatelji.
Kako se potuje v stari io nazaj v
Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, Je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih samorem dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ III. razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1024, zamorejo tudi nedr^avljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se laJiko napravi tudi i New Torku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor ielt dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuSčenlh ▼ prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
AmeriSki državljani pa camorej dobiti sem žene In otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvota T rojene osebe se tudi ne fitejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite a pojasnila.
Prodajamo vozne liste sa vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Slovensko Amer. Koledar
za leto 1925
Opozorite trgovce in o* brtnike, pri katerih kupu jete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste vstregli vsem«
Uprava "Glas Naroda"


Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kal ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —«
MAT.T OGLASI
Iv "Glaa Narod«99
anno že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga tako] naroči,, ker ga je le se par sto ie-vodov zaloga. Cena s poštnino vred 40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se po žarijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. 7. O.
DELO IŠČE
i •
kot vrtnar, ali pa sploeno delo na farmi Slovenec, 23 let star. Ponudbe z označbo mesečne .plače naj se naslovi: Ferdinand Birk, 359 Grove St., Brooklyn, N. Y. (2x 10, 11)
heU SAUMt. M Mr.	«180.Id« )«rn L1M
Prave glasne VTCTROLE od $22.5* do	Slovenske, hrvatske; nem-
hke Victor plošče, kakor tudi najbolj, še Slovenske, nemške, hrvatske in ameriške PIANO BOLE od 60e do $1.00 dobite vedno pri
- IVAN P A J K
24 Main Street, Comoumch, p*. Plate nam po cenike.