Ali se gradnji stanovanj za delavce odpirajo poti? Piše: Jože Dernovšek AKCIJA za pospešeno gradnjo najemnih sta-novanj za delavce in etažno lastniških sta-novanj ter odprta vprašanja sistemskih re-šitev stanovanjskega gospodarstva so v širo-kem razmahu. V Sloveniji je politične vzvode v to smer premaknila 3. konferenca ZKS o socialnem razlikovanju. Vodstva Zveze komu-nistov in Zveze sindikatov na vseh ravneh se dobro zavedajo pomena te bitke. KAKO DALEČ SMO SE PREMAKNILI NA PODROČJU MESTA LJUBLJANE? Vsi družbenopolitični dejavniki, vodstva družbenopolitičnih skupnosti in samoupravni organi organizacij združenega dela so se vključili zagrizeno v uresničevanje stališč in sklepov komiteja mestne konference ZKS in predsedstva mestnih sindikatov. V razpravi je republiški družbeni dogovor o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje stanovanj, osnutek odloka usta-novitve samoupravne stanovanjske skupnosti v Ljubljani, osnutek o stanovanjskem stan-dardu in osnutek zakona o stanovanjskih raz-merjih v Sloveniji. V Ljubljani je sklenjen družbeni dogovor o izločanju in usmerjanju sredstev za stano vanjsko izgradnjo. V smislu tega dogovora izdvajajo organizacije združenega dela sred-stva v višini 1,8% bruto osebnih dohodkov v solidarnostni sklad in 1,5 % od bruto oseb-nih dohodkov obvezno oročajo pri poslovni banki za dobo 25 let. S sredstvi solidarnostnega sklada za usmerjeno in organizirano gradnjo najemnih stanovanj za delavce že gospodarijo člani skupščine tega sklada, voljeni na občinskih volilnih konferencah in organizacij združe-nega dela in krajevnih skupnosti ter imeno-vani delegati občinskih in mestne skupščine. Izšla sta že dva natečaja iz teh sredstev. V postopku priprav pa so tudi kriteriji razde-litve stanovani iz virov tega sklada. Ob aktivnem zavzemanju mestnega in ob-činskih sindikalrrih svetov je bil oblikovan Zbor vlagateljev pri Ljuhljanski banki. Ta upravlja s sredstvi, ki jih v banki vežejo OZD in drugi izplačevalci osebnih dohodkov. Zbor vlagateljev, katerega predstavlja 35 de-legatov iz OZD in 8 delegatov občin in druž-benopolitičnih organizacij v Ljubljani, je že sprejel pravilnik o gospodarjenju z združe-nimi oročenimi sredstvi za usmerjeno, orga-nizirano in programirano stanovaajsko grad-njo ter tudi že objavil natečaja za krediti-rano gradnjo najemnih stanovanj. Predvide-nih je skupno v tem letu blizu 120 milijonov dinarjev. Organizacije združenega dela in strokov-ne službe družbenopolitičnih skupnosti so iz-delale programe stanovanjske gradnje y OZD, ki se združujejo s programi v Ljubljani, kjer se trenutno izkazuje potreba po 13.000 sta-novanjih (samo v občini Ljubljana Vič Rud-nik blizu 5.000 stanovanj!). Zbrana sredstva za gradnjo najemnih sta-novanj in etažno lastniških stanovanj iz sred-stev solidarnostnega sklada in vezanih depo-zitov OZD, občanov in drugih družbeno prav-nih oseb so zadostna za začetek neposredne gradnje stanovanj in akcije kritja dela sub-vencioniranih stanarin socialno ogroženim delavskim družinam. Ustvarjeni so široko zasnovani družbeno ekonomski in družbenopolitični temelji za dodatna sredstva za gradnjo najemnih sta-novanj za delavce \z skladov, kjer so razpo-rejena sredstva organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. PRED KAKŠNE OVIRE SMO POSTAVLJENI? Zakon o programiranju in financiranju stanovanj ne omogoča, da bi solidarnostni skladi nastopali kot neposredni investitorji za zidavo najemnih stanovanj, ampak jim do-pušča samo kreditiranje. Vendar dopušča, da nastopajo kot posojilojemalec samo obči-na in stanovanjsko podjetje. Postavlja se vprašanje političnega nasprotovanja v tem zakonu dopuščenih rešitev in seveda vpra-šanje, kako, ob sedanjih stanarinah in cenah stanovanj zagotoviti odplačilo anuitet. Priglašeni posojiilojemalci kreditnih po-godb še niso podpisali zaradi nejasnih pove-zav »skladi — družbenopolitične skupnosti in stanovanjska podjetja — graditelji v zadruž-ni gradnji — samoupravna stanovanjska skupnost« in precejšnjih obresti ter penalov ob neizpolnjevanju predloženih pogodb. Na-stopajo upravičena vprašanja: ali ne gre pri tako zastavljenih natečajih solidamostnega sklada za odtujevanje v OZD ustvarjenih in solidarnostno usmerjenih sredstev ali bi ne bila drugačna izhodišča za nadzor in troše-nje sredstev, če bi bil solidarnostni sklad za gradnjo stanovanj kar sam investitor. To se ve ob družbenem dogovoru dmžbenopolitič-nih skupnosti za dodatna sredstva temu skladu, zlasti še, ko še ni sprejet ustrezni družbeni dogovor in ne zakon o ustanavlja-nju samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Nestabilne cene, neučinkovita kontrola nad cenami gradbenega materiala in inflacij-ski trendi dinarja, ki jih kot vzroke nekatera gradbena podjetja in zvezno združenje grad-bincev postavljajo pred investitorje, imajo za posledico zahtevo po novem besedilu zdajšnjih pogodb. Tako naj bi namesto že dogovorjene cene za m2 stanovanjske povr-šine (do 4.000 dinarjev!) upoštevali novo do-ločilo o takoimenovani »drseči ceni za m2 stanovanjske površine«. Vendar je potrebno poudariti, da že prej družbeno dogovorjena cena ni bila ustrezno strokovno dokumenti-rana. Ob takšnem političnem odnosu grad-bincev v smeri klasičnega podfetnišKega ob-našanja in tudi o odnosu do zbranih dinar-skih sredstev delovnih ljudi! Veliko oviro kreditiranju gradnje stano-vanj s strani bank predstavljajo kreditno mo-netarni ukrepi Narodne banke Jugoslavije. Ti zelo ostro omejujejo strategijo gradnje stano-vanj in politiko stanovanjskega gospodarst-va. V čem je problem? Ukrepi NBJ določajo obvezno rezervo, ki je za depozite na vpogled kar 30 %, na vezane depozite 3 % in na na-menske hranilne vloge tudi 3 %. Obvezna re-zerva velja tudi za sredstva, ki so na podlagi družbenega dogovora vezana pri poslovnih bankah in so namenjena neposredino za grad-njo najemnih stanovanj za delavce. Samo v Ljubljani znaša danes ta obvezna rezerva na stanovanjska sredstva preko 110 milijonov di-narjev, v Sloveniji pa je na tak način odtu-jenih stanovanjskemu gospodarstvu preko 200 milijonov dinarjev. Vsekakor bodo mo-rali odgovomi činitelji v zvezi komunistov in zvezi sindikatov ob obravnavi uresničevaeja stanovanjske politike, politično oceniti takš-ne posledice kreditno monetarnih in fiskalnih ukrepov, ki hudo zadevajo prav začrtano gradnjo najemnih stanovanj za delavce. V osnutkih družbenega dogovora za sta-vanjsko gospodarstvo je predvidena tudi last-na udeležba ob sprejemu stanovanjskega kre-dita samo v denarnih sredstvih. Zakaj ne bi bilo tako določilo še razširjeno z določbo, ki bi dopuščala lastno udeležbo z neposredno vloženim delom in materialom za gradnjo stanovanja? Višino lastne udeležbe v denar-nih sredstvih pa bi morali povezovati v med-sebojni zvezi in odvisnostih »cena stanovanja — dohodek na člana družine — število čla-nov družine«. Tako bi bila pospešena zadruž-na in zasebna gradnja stanovanj s temi pred-laganimi vloženimi sredstvi veliko bolj zani- miva in sklepanje ter ostvarjanje kreditnih pogodb bližja delavcem. Varčevalci za gradnjo stanovanj tudi niso izvzeti pretiranega davka na gradbeni mate-rial, kar tudi zavira vlaganje in angažiranje zasebnih sredstev in hraniinih vlog za grad-njo stanovanj. Zaradi mnogih sporov v preteklosti in ne-urejenih medsebojnih stanovanjskih razmerij ter izkoriščanja zlonamernih pravic na sta-novanje bi morala družbenopolitična skup-nost tudi te odnose iz področja stanovanj-ske politike zavarovati interese vseh nosil-cev stanovanjske pravice z družbenim dogo-vorom, ki bi vseboval kriterije razdeljevanja kreditov za gradnjo stanovanj in kriterije razdelitve stanovanj iz sredstev solidarnost-nega sklada in drugih združenih sredstev za usmerjeno in organizirano gradnjo stanovanj za delavce. Zaradi prepočasnega oblikovanja in ureja-nja urbanistične dokumentacije ter dokumen-tacije gradenj komunalnih bo potrebno, da družbenopolitični dejavniki neposredno in ve-liko bolj učinkovito zaostrijo pristojnost in odgovornost strokovnih služb pri občinskih in mestni ljubljanski skupščini. Tukaj je nujno spremljati vsakršne tendence, sprot-no analiziranje in urejanje spornih zadev in močneje vplivanje na sistematičnost priprave dokumentacije, ki bi odprla širše vsa možna zazidalna področja za usmerjeno in organizi-rano gradnjo stanovanj za delavce. Ne nazadnje, naj poudarim, močno za-skrbljenost delovnih Ijudi Ljubljane za mož-nosti, ki tako ali drugače vodijo dobro za-mišljeno akcijo gradnje stanovanj za delav-ce v slepo ulico ob postavljanju birokratskih in tehnokratskih ovir. NOVA VOZILA ZA »ŠPEDTRANS« AVTOPREVOZNIŠKO podjetje »Špedtrans« Medvode posluje v sklopu podjetja »Šped-trans« Maribor. Med podjetjema je dosežen sporazum o delitvi dela, tako da so vozila večjih nosilnosti v Mariboru, manjša do 10 ton nosilnosti pa v Medvodah. Temu primer-no so urejene tudi specializirane delavmice za popravilo vozil. Podjetje je registrirano tudi za opravlja-nje mednarodnega transporta in kar 50 % zmogljivosti vozil vnovčijo v tujini. Šestdeset-članski delovni kolektiv se je odločil za tipi-zacijo voznega parka ter bodo v ta namen ku-pili več novih 7-tonskih tovornjakov »merce-des« ter v nekaj letih prešli izključno na ta vozila. V primerjavi z lanskim letom so po-večali bruto realizacijo za 25 %, osebne do-hodke pa za 20 %. Računajo, da bodo še letos zaposliJi 20 novih delavcev, ki bodo prevzeli nova vozila. V podjetju irtiajo izdelan samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, statut podjetja so že dali v javno razpravo, tako da bodo imeli še pred koncem leta vse sa-moupravne akte usklajene z zakonom. Vsi sa-moupravni organi in njihove komisije so iz-voljene neposredno, tako kot predvideva no-va zakonodaja. (F. R.)