*sak čefrlek te »«tja s počtnteo ■ted aH » MdTfbora s ntoSHJaiij«** na dom za cel® let« Si
£1 leta 16 dia., «etri leta din. <ivca Jugoslavija din. Naročnina te poti]« «a «pravnislvo „Slovenskega Oospodarja" v Ma-«tborn, Koroika cesta 5. IJal se dopošilja do od-yovedl. Naročnina so pla-
iojc t naj>r<?j. Tatatoa mtenirbajt št. 113.
Posameena Ste Vlite« «t«ne 1-59 dh».
PoStnina pločana -v «»sovltfil.
LIST LJUDSTVU V
POUK
iN ZABAVO
tfrcdpiltTo •» i'^'lbcrx Kpr«£fea wrste M. 5. 8d» ftiA se n<? frsf;»?«. M^re* ■«Iv» jmm**"« r>a teswaw» te rettaMMifo* '.tKenH-oN) f» t« r*. Za wiitratee. «tjfasS ptlaiefM pojjua!. Nezapffc FefctesMlCtj« <4* pCKjfiia* pros*«», iprd nčai «cd* i^ubfya» ät 1&/&WL «i. 'url* 5!. M T.
iBift." ^^zaa
9. števillia«
NIARIBCm» 4«««	i925.
59. letnik,
Laz in resnica.
Svojčas je na Glavnem trgu v Mariboru nek kmetič, M je prišel v mesto po opravkih, naenkrat začutil y svo-jjem iepu, kjer je imel spravljeno denarnico, tujo roko. ftlogk> seže tje in še o pravem času zgrabi denarnico, pa 4udfi vsiljivo roko, jo krepko drži in začne vpiti: »Tat, tat! Prvmite ga!« Toda tudi tat začne tako klicati in grabi z ¿irugo roko kmeta. Kateri je torej tat, kateri okradeni? No, prišel je policaj in kratkomalo oba odgnal na straž-«ico. kjer se je potem zadeva razčistila.
Cislo tako, kalacr ta navihani tat, delajo sedaj samostojni in demokrati. Za vse, kar so oni skozi štiri leta, bo so bili sami na vladi, Slovencem v škodo storili, za vse to delajo sedaj dr. Korošca in druge poslance SLS cdgo-toma. Dr. Korošec je kriv teh visokih davkov, on je napravil dohodnino, on ni spolnil ne ene obljube, -ki jo je <dal sviejim voiilceml Tako pišejo sedaj po svojih listih, i&ko kričijo po svojih shodih. Lažnjivci! Vi sami ste vse to gorje, ki nas,,danes tlači, zakrivili, ko ste glasovali za centralistično ustavo in tako vse naše državno gospodarstvo dali Beogradu v roke. S tem je Beograd dobil tudi državno kaso v svojo oblast in žalibog so bilii štiri leta kijuöi od kase, razven treh mesecev Davidovičeve vlade,, vedno v sumljivih rokah. In ravno zato, ker so se naši poslanci preveč zanimali, kam gre državni denar, ker je kase bila vkljub vsem visokim davkom vedno prazna in •o začeli Pašiču in njegovi beograjski žlahti krepko na njihove prste gledati, ravno zato, pravim, so se pri teh ljudeh najbolj osovražili.
Kdo je delal sedaj vsa leta sem državni proračun?
Ne enkrat ne naši poslanci, ampak Pašič in njegovi pomagači, ki so jih 'krepko podpirali naši samostojni in demokrati. Kdcr pa dela proračun, on tudi določa dohodke in stroške, ki jih bo imela država v drugem letu, potem takem tudi določa višino davkov. To ve dandanes že vsak ^majski šrihar, samo apostoli 4. volilne skrinjice tega no-<ejo pri pozna ti. Ti so povišali da vtke od leta do leta, dr. 'Korošec m s svojimi poslanci nikdar le za enega teh krivičnih davkov glasovat Pač pa so se jim vedno upirali,, Icolikor se je dalo, a so biM premaloštevilni, da bi bila njin hov o beseda kaj izdala. Kdo je kriv davkov in kaij so naši poslanci za swcje volilce storili, to stoji črno na belem v, zapisnikih skupščinskih sej in sej finančnega odbora. Naj pa objavi Žerjav, Pivko in žlahta te zapisnike v svojih j ¿stih resnično in pošteno! Našim poslancem se take objave gotovo ni treba bati, bodo vsaj ljudje iizvedeli re9-aioo iz najzanesljivejšega vira, a bojite se je po pravici Pašičevi in Žerjavov i hlapci, ker so tam zapisani vsi vaši centralistični grehi, ki ste jih zakrivili nad slovenskim ljudstvom, odgovorne pa delate za nje druge. Hinavci! Dokler so bili naši poslanci v manjšini proti Srbom in «m, ste jim povsod nasprotovali in jim polena pod noge metali, sedaj pa pravite, da nič raso storili. Naši poslanci
bo zahtevali: slovenski fantje naj služijo doma! Vaš dr. Luldnič jim je odgovoril: Nikdar! Slovenci v Srbijo, Srb® v Slovenijo! Naši vjejaki v Srbiji, Macedoniji gladujejo, bolehajo, umirajo! Ni res, se jim je odgovorilo, ampak vi samo hujskaie! Naši poslanci so zahtevali: dajte nam avtonomno! V odgovicr so dobili: Nikdar je ne boste dobilil Ko je potem dr. Korošec dobil zaveznike med Hrvati in poštenimi Srbi in se ž njimi prilbojeval do vlade ter prM bližal tako uresničenju svojih zahtev v prid slovenskemu, ljudstvu, razgnali so s podpisovanjem Korošec-Davidovi-¿evo vlado, predno je mogla svoje načrte izpeljati
Dr. Korošec ni nič storil, vsaj je bitna vladi!
iajnajo sedaj dnn na dan samostojni in demokratk Trt mesece je bil in v teh treh mesecih bi naj bil vse popra-vil, kaT so onii od leta 1918 sem p: kvarili, ko pa je pokvariti veliko lažje kakor popraviii. Pa bi bil itak popra« vil, zakaj pti ga ste nagnali? Bati ste se obtožbe za svojo nepoštenost, obsodbe ljudstva in kajhe! Toda nikar se ne motite! Pravica in poštenest še je vedno zmagala in dr. Korošec se za njo bojuje. Zato bo 8. svečana zmagal s pomočjo vseh poštenih in pametnih Slovencev in si bo potem v Belgradu sam vzel to, za kar je dosedaj zaman prosil, izvcjeval si bo in vzel s pomočjo Hrvatov in poštenih Srbov avtonomijo in to bre-z Vas in vkljub Vam, velesrbski hlapci! Z avtonomijo pa bo prišlo vse drugo, kar si naši kmetje belijo, kar si naši vojaki želijo, kar si železničarji želijo, kratko, kar si Slovenci vsi želim«c>.
Nastavili ste 4. Skrinjico in jo krstili: Narodni blok.
Mi pa vemo, da je to le prejšnja samostojna in demo krat sta stranka, a pod drugim imenom, mi vemo in vsem' povemo, da je to le velikicsrbski nabiralnik prodanih duš, da je to Pašič-Žerjavova past za lov na lahkoverne Slovence. Lani ste jih lovili na dve skrinjici, pa niste skorO nič dobdliv letos jih boste v eno še manj znorili. Učitelji so baje dobili cd nadzornikom nalog, za -njo agitirati. Ne bo nič pomagalo. Učiteljem v talcih rečeh nihče ne verjame, ker ljudje vedo, da držijo z Žerjavom in Pašičem, ki imata, to je znano, Slovence tako rada, kafer volk ovc» ali vrag krščansko dušo.
Slovenci! Dne 8. svečana vsi volit, nihče naj dom a neo stane!
Vsi vrzimo krogljico v prvo Skrinjico, v 2., 3., 4. itd. pa pokažimo figo tako veliko in odkritosrčno, kakor ja, pokaže ata Pašič, kadar Slovenci kaj prosimo. Naša prva Skrinjica nosi pri vsakih volitvah isto ime: dr. Korošec. Ker je poštena, ji ni treba imena spreminjati, aJi se pod tuja imena skrivali, med tem ko se samostojna »n demokratska stranka vsako leto pod kakim drugim imenom kažeta, da jih več preverita. Slovenci, v boj «oper nepoštenost; v boj zoper vellkosrbske nakane Žerjarvovih ljudi! Bog je z nami in zmaga bo naša!
Take „svetinje" častijo samo žerjavovci!
Žerjavovcem je skrajno neprijetno; ker žigom c«k*tm
časopisje, ki je proti žerjavu, njegovega Štajerskega i*> ailca liste dr. Pivka kot izdajalca slovenske zemlje ter krvi in kot italijanskega špijona. Žerjavovi tisii bd radi naslikali dr. Pivka v luči jugoslovanskega prvobojevnika in nekak« »svetinje«, pred katero bi moral poklekati celotni pošteni slovenski nared. Višek brezvestne obrambe dr. Pivkoveg« izdajalstva in vohunstva v prilog Italije si je dovolilo petkovo dr. Žerjavovo »Jutro« v uvodnem članku.
»Jutro« slika ▼ tem Pivka obrambnem čllanku fjubeze* starih Grkov in Rimljanov do domovine. Stari Grki in Rimljani so vcepljali mladini ljubezen do domovine in J» učili v slučaju, da sovražnik napade dom, tudi hrabro in požrtvovalno umirati za domovino. Pri teh izvajanjih m ljubezni in požrtvovalnosti za domovino pa je »Jutrov« olarokar nalašč zamolčal, da niso Grki in Rimljani nobenega greha tabo zamerili in ga tako žigosali potom ustnega izročila in zgodovine, kakor ravno izdajstvo.
Ker se »Jutro« v obrambi Pivka sklicuje ravno m stare Grke, hočemo tokrat na kratko osvežiti našim člt»-teljem samo grško obsodbo izdajalstva.
Staro malo grško državo so napadli Perzijani e bo®-ena koliko premočjo. Grške malenkostne čete so se per^ zijski armadi postavile v bran pod vojskovodjem Leoni-dom pri soteski v Termopilah. Grki so se tako junaško borili in branili ta prelaz v svojo domovino tako občudovanja vredno, da niso mogli Perzijani kljub besnim napadom niti za korak naprej. Ko so že Grki vztrajali v srditem obrambnem boju par dni in noči, se je naenkrat v noči kot tat tiho dvignil iz njihovih vrst mož, Efijalt po imenu. Priplazil se je neopaženo preko grških čet k Per-zijanom in jim za denar in bogato nagrado pokazal drugi dan pot, po kateri so prišle perzijske čete hrabrim Grkom za hrbet. Kljub izdajstvu se Grki, obMjeni od Perzija nov, niso predali, ampaik so se branili vsi do zadnjega in padli f obrambi domovine. Ker se je med vsemi Grki našel samo eden mož, Id je za denar izdal tovariše in grško, zemljo, so Grki zabeležili njegovo izdajalsko ime s črnimi črkami v zgodovino in še danes imenujejo vsi narodi na celem svetu izdajalca lastne krvi in zemlje Efijalta.
Na Grke se torej sklicuje »Jutro« v obrambi Pivka. Ali je mar dr. Pivko pri Carzano v obrambi slovenska zemlje proti Italijanom ravnal boljše, nego grški Efijalt? Ne! Efijalt se je dvignil v noči sam in preskočil z Izdajalskim namenom k Perzijanom, Pivko pa je t opijem (strupom, ki ga je dobil od Italijanov) opijanil 600 naših moi in se zatekel k Italijanom. Razlika med grškim Efijaltoro in dr. Pivkom je le ta, da se je Efijaltu izdajstvo posrečilo, Pivko pa radi hrabrosti naših slovanskih čet ne! Akn bi bili Italijani izrabili pravočasno Pivkovo izdajstvo, b« bili zasedli Gorenjsko in Ljubljano in teh krajev bi ne biti Opustili fe svojih krempljev do danes nel —1 Efijalt je
Drobi} v r«3«n premislek pred volitvami.
Joža: Naš učitelj pravi; da je četrta Skrinjica prava.
Peter: Ce bi na vsaki stal en liter vina, bi bile vse paave!
Učitelj: Volite z nami! Klerikalci hočejo drŽavo razkosati! — Kmet: Ravno narobe! Ostati moramo skupaj, ssmo kravo bomo tako obrnili, da bo glava v Beogradu, «fcna pa v Sloveniji.
Učitelj: Zakaj nočete voliti z nami?
Kmet: Samo enkrat sem volil z učitelji, pa smo propadli. Na dan volitve bi pa le rad obhajaj zmago.
Učitelj: Pomagalo Vam ne bo nič, četudi zmaga prva Skrinjica . . .
Kmet: Ce volim s Slovenci, mi vest pravi, da delam prav, če pa volim vašo, velesrbsko stranko, bi bil kriv, če »om bo šlo slabše, zato naj zmaga prva Skrinjica!
Učitelj: Leta 1918 so bili klerikalci navdušeni za enotno Jugoslavijo . . .
Kmet: Prav imaš! Za Jugoslavijo smo še sedaj navdušeni, pa na podlagi pravičnega sporazuma. Vi nam pa vsiljujete Veliko Srbijo, ker morate!
Jurij: Bral sem Pivkovo narodno pratiko, kaj misliš, da se svetnikicm dopade, da so vpreženi v narodni ploh?
Blaž: Pivko in Robnik se norčujeta a Svetega pisma k\ svetnikov, eato bo pa na dan volitve ostal nacionalni ploh v blatu.
i ■••:..----.k. .
Jurče: Zakaj nas »Domovina« vendar tako straži a klerikalizmom? Debela je kakor giftna krota in skoro v f vsako hišo je že prilezla.
Lojze: Ce zmagamo mi, ki nam pravijo, da smo zabiti klerikalci, zgubi Žerjav svoj ministrski stolček. Zato laže in zmerja in vpije čez klerikaiizem, kakor pijan mešetar, pa mu vse vkup ne bo nič pomagalo.
i
Tonč: Kaj je b nekim nacionalnim blokom ali plohom?
Matevž: Pri nas je navada, da fantje privleče jo ploh tistim dekletom, ki so tisto leto zastonj čakale na ženina. Tudi Žerjavu bomo vlekli ploh, ker bo skoz zletel pri volitvah, pa ne pred volitvami, ampak po volitvah!
Lojze: Zakaj ne najdeš več zla/tega denarja v Jugoslaviji?
Tonč: Ker je vse zlaitnike pobasa! v svoj žep dr. Cm~ kin (Žerjav).
Joža: Volilne Skrinjice se mi zdijo, kakor čebelni panji, kaj misliš, Janez, kateri bo najtežji?
Janez: Ce bomo Slovenci vkup držali, kakor Čebele, bo samo prvi panj težek, vse druge škatlje bodo prazne.
Miha: »Domovina« piše vedno o brezzobih tigrih in pravi, da se jih nič ne boji . . .
Jaka: E, boji se jih, boji, pa še kako! Dne 8. svečana | bodo dobili tigri strašne zobe in bodo pohrustali vse državne goljufe In tatove.
Lojze: Rad bi pa vedel, zakaj »Domovina« tako emerja čez klerikalce? Se ne spominjam, da bi ie bil kdaj slifoJ v cerkvi: KrsdJl Lažil Goljufaj!
Ivan: Ali si ti bimbek! Ravno zato se jezijo na nai'» stranko, ker mi pravimo: greh je krasti, goljufati Itd, cM ne vidiš, da bi oni radi kradli brez nadzorstva naS denar, potem pa lažejo, da so klerikalci vsega krivi!
Šentjurčan: No, kaj ne, Robnik je fejst fospo« NJemu ne pride kdo na konec jezika!
Slemenčan: Je pač tak, kakor naša suha Špela, ki bi lahko 9 svojim jezikom obliznila vrh turna
Mesar: Robnik pač zna pobožno govoriti!
Kmet: V srcu je pa tako pobožen, da med Šolarske mašo v cerkvi cajtenge bere ...
Kmet: Kaj pa ti, Franc, se ti d pade »Domovina«?
Sosed: Prej sem jo še imel, ko še niso tnali otroo brati. Zdaj pa ne sme več ta giftna krota v mojo hiSp d« s« otroci ne pohujšajo.
Učitelj: Gospod Robnik bodo na vsakega volHe» fle-dali, kam bo krogljico spustil.
Križančan: Pravijo, ja, da zna coprati in da nosi vedno seboj neke kolomoniš bukvice, pa do križanske Skrinjice, ki je prva in bo sijajno zmagala, nimajo njegove ao-prnije nobene moči.
Jaka: Kar tresem se že zdaj. Gotovo mi bo srce padi» v hlače, ko bom zagledal gospoda komisarja s hudimi špeglami.
Miha: Srce ti naj pade, kamor hoče, samo trrogljia* spusti v prvo Skrinjico!
Tone: En m al me pa le plinta: kar 14 Skrinji« jel
Jurče: 14 Skrinji« pomeni 14 milijonov prebivale»? naše države. Za slovenski milijon je določena prva!
— — —	_ ...-¿sau.
Stran 2.
SLOVENSKI GOSPODAR.
2. februarja 1025k
dobil od Perzijanov denar; isto tako dr. Pivko in povrh -še dostojanstvo ¡taLi jamskega kapetana in udobnost razkošnega življenja za celo dobo, katero je prebil kot izdajica na italijanskem ozemlju.
Ehjalta so Grki izpljunili iz svoje sredine in mu v jgodovini pritisnili za vekomaj žig sramotne izdajice; pri nas v mali Sloveniji, za kioje ohranitev se je prelflo na Italijanski fronto toliko slovanske krvi, pa se najdejo ljudje iz Žerjavovrh vrst, ki skušajo olepšati Pivkovo izdajstvo, so ga postavili celo za svojc-ga kandidata in ga po častniških uvodnikih slavijo 'kot »svetinjo.« Sramota!
Ob koncu »Jutrovega« članka, v «katerem se slavi dr. Pivko kot »svetinja«, čitamc, da so Grki s smrtjo kaznovali tiste, ki so zapeljevali mladino ter jo hoteli zastrupljati z mržnjo proti narodnim svetinjam.
Sedaj po kratki podani sliki o Žerjavovi »svetinji« dr. Pivku vprašamo vso javnost: »Kaj pa dela danes po že pTed leti izvršenem izdajstvu nad našo zemljo in krvjo — »Jutrov« bog dr. Pivko? Odikar se je vrnil iz Italije, neprestano govori naši srednješolski n.ledini o svojem izdajstvu. Dan na dan jej pripoveduje, 'kako se je predal Italijanom, kaj je tamkaj delal itd in s temi nauki tepta v blato svetost vojaške prisege in skuša omiliti naše upra vičeno slovensko sovraštvo do naših najljutejših sovraž-^ nikov Italijanov. A »Jutrova« »svetinja« dr. Pivko ne da samo govy:ri in pripoveduje naši učni mladini o izdajstvu, ampak jej tudi tiskano piše in jo tako na dvojni način zastruplja.
Grki so po »Jutrovi« ugotovitvi s smrtjo kaznovali tiste, ki so zapeljaveli mladino. Žerjav in »Jutro« naj bosta prepričana, da bo isto s'iril z zapeljivcem naše srednješolske mladine dr. Pivkom tudi naš dobri slovenski narod na dan volitev 8. februarja.
Nas kulturni slovenski narod ne bo dejansko ubil aastrupljevalca naše mladine, ampak z gumijevimi krog-Ijicami, tako, da se nikdar več po 8. februarju ne bode upal in smel pokazati med poštenimi slovenskimi riodo-ijubi, ki hočejo in zahtevajo, da bodi tudi naša slovenska mladino prepojena z ljubeznijo do slovenske zemlje, ki je iztrgana Italijanom s tisočerimi smrtnimi žrtvami slovenskih fantov in mož, med kojimi se je dobil samo eden Efijalt — dr. Ljudevit Pivko, nosilec dr. Žerjavove liste na Slovenskem Štajerskem!
Tako tcrej izgleda slika dr. Žerjavove in »Jutrove« »svetinje« v resnični luči!
Gosp. Pivko, brzo, brzo!
Na Dravskem polju je bilo. Z lepim avtomobilom se pripelje dr. Žerjavov, kandidat profesor dr. Pivko. Ljudje ga čakajo. Pivko in hotelir Dolničar si veselja mencata roke. Mislila s/ta: Ej, tu bo mnogo krcgljic za nacionalni blok!
Pivko nastopi. Sladko pozdravi. Hoče govoriti naprej. Tedaj pa stopi pred Pivkota mož velike postave, invalid brez ene roke. Nagovori ga: »Ali me poznate, g. k. u. k. Hauptmann? Bil sem na italijanski fronti. Tam ste poslali proti nam italijanske kroglje. Vaše izdajstvo je krivo, da ije toliko naših fantov in mož storilo nesrečno smrt in da smo drugi postali invalidi. G. Pivko, mi te^a nismo pozabili. Prosim Vas, da se takoj odstranite in izginete izpred »aših oči, ampak brzo, brzo, g. Pivko! Laufmarš!«
In g. Pivko ter Dolničar sta jo morala urnih krač pobrisati, odkoder sta prišla . . .
tem bo t i naš rojak tudi pri Žerjavovcih salamensko slabo odrezal. Kaj je Drofenigg v Št Juriju, je najboljše dokazal njegov zadnji shod pri Plaušteinerju, ki je imel samo pajdašev, a še ti so prišli tega blebetavca poslušat, ker so se enkrat zopet zastonj napili.
V letošnjem koledarju smo opazili, da bo ravno dne 8. februarja, od 21. do 24. ure lunin mrk, ker ga pa v št. Juriju ne bomo videli, upamo vsaj, da bomo imeli nadomestilo za to, da bomo videli* kako bosta popolnoma mrk-nila Drofenigg in njegova »Severna Straža.« Ugledni tukajšnji tržani pa kratko pravijo, da »Drofenigg nori.« — Pika.
Nepošteni agitacija radičevcev.
Iz Slovenskih goric dobivamo poročila, da Radičevi agitatorji nesramno agitirajo proti naši stranki. Proti Pa-šičevi in Pribičevičevi ali Pucljevi stranki si ne upajo ziniti ne ene besede. Samo proti Slovenski ljudski stranki lažejo in rujejo. To je grdo in nepošteno!
Neki krčmar Švikarčič, odstavljeni financar, mož, ki je povohal že v vse stranke, kar jih je na svetu, lazi v naše poštene hiše in agitira za Radičevo stranko. Mož se je sam postavil za kandidata, nikdar ga nismo videli* nihče ga ni poznal, pritepel se je od nekod in sedaj farba uboge posestnike in viničarie.
Ves'e, kdo je ta švikaršič? Pri zadnjih volitvah je bil v Prekmurju tajnik in agitator Pašičeve velesrbske radikalne stranke. Pašič mu je dal denar in zategadelj je bil švikaršič zapisan velesrbom. Hotel je celo našega poslan ca Šiftarja pridobiti za Pašiča, a ta grda nakana se mu ni posrečila
Od Pašiča je šel švikaršič k narodnim socialistom, a kmalu nato k Radiču. Tako je švikaršič oblazil že skoro vse stranke. S tem možakarjem se slooro ne splača baviti, a ker je tako nesramen, da laže proti naši stranki, moramo ga razkrinkati. On ima toliko masla na glavi, da naj bi ne hodil na solnce.
Kot financar je bil Švikaršič odpuščen iz službe, ker ni bilo vse v redu. Mož ne razločuje prav, kar je moje u\ kar je tvoje. Čeravno ni več v službi kot financar, vendar še naprej vleče plačo iz državne kase. To traja že nad' dve leti. — Taka je fotografija Radičevega kandidata, —. spufanega financam, peruzijoniranega krčmarja in bivšega plačanega Pašičevega agenta — Švikaršiča.
Če je mož pošten, naj gre figi tira t v Srbijo proti Paši ču in Pribičeviču, nas Slovence naj pa pusti pri miru. Bojimo se, da bo švikaršič po Slovenskih goricah napravil več ljudi nesrečnih. Mnoge bo še glava bolela, ki se sedaj družijo s tem tujcem, kateri naše ljudstvo z lažmi zapeljuje.
«»'i&wvv. .
Sofcf drofenigg.
K izpolnitvi Josef Drofeniggove slike so nam poslali iz Št. Jurja ob južni žel. še te-le podatke:
Dragi »Slovenski Gospodar«, niti predstavljati si ne moreš, kako se jezi naša šentjurska griža Drofenigg, ko čita in gleda v »Gospodarjevih« slikah svojo resnično fotografijo. Žalibcg, da je veči ratna narodna in politična tzdajica Drofenigg doma k vsestransko poštenega Št Jurija. Ta propalica, ki se je sramujemo vsi Šantjurčani, sedaj taji in laže po Žerjavovih listih in po svoji »Severni Straži«, da ni bil nemškutar, štajerčijanec in šnopsfabri-fcant Kaj takega lahko taji na papirju, a ne v Št. Juriju, Kjer ve vsakdo, kako se je ravno v Drofeniggcvi hiši vsiljeval vsak teden »Štajerc.« Ako Drofenigg taji, da ni bil šnopsfabrikant in da si je na ta način pridobival nern-škutarske prijatelje, ako zanika, da ni kramal s pokalico itd., mu pravimo Šentjurčani v obraz, da je čisto navaden lažnjivec. Še danes so po raznih hišah v Št. Juriju steklenice z nemčurskim napisom: »Josef Drofenigg.« O Drofe-mrggom nemčurstvu priča celo nagrobni spomenik na pokopališču. Kot žalibog šentjurski podžupan ima menda Drofenigg pravico, da luhko pogleda v občinski arhiv. Tamkaj bo našel načrt o >tarem sejmišču s pristnim Dro-feniggovim nemškutarskiii podpisom. Gotovo je še tudi shranjen akt <o oni občinski seji v Št. Juriju, ko je zaslužni narodni borcc g. Ka-ičič predlagal, naj se upelje v tržki občini slovenski uradni jezik, a sta proti temu predlogu glasovala s ;mo dva1 Josef Drofenigg in Schescherko.
šele v prevratnem častihlepju se je prerodi! nem-"škutarska duša Drofenigg v narodno samostojnega kmeta. Kot tek je kmete čisto navadno ogoljufal za mandat V samostojni stranki so konečno DrcfenLgga spoznali in ga nagnali iz stranke kot kakega kužeta iz fureža,
Po izključitvi iz Samostojne je Drofenigg čisto odkrito v družbi z bivšim samostojnim prijateljem na vprašanje, zakaj je zepet «skočil, odgovoril: »Pri samostojnih gotovo ne bi bil izvoljen, pri demokratih bom pa gvišno!«
Izdajalca kakor Pivko in Drofenigg sta se pač morala najti v skupni stranki in na skupni kandidatni listk Če imajo Drcfenigga povsod '.ako radi, kakor v Št Juriju, po-
proračun ali na trgovska pogajanja z drugimi državami, kjer gre za naš uvoz in izvoz. Ali more reči: narodna skup» ščina je vi;ljub mojih 70 poslancev terorizirala moje zahteve, katerih ni nikdar stavil i Ali je storil kaj za podrobno gospodarsko delo? Ubogi Zagerec, ki pride v stisko, plačuje danes 25—30% čtfučtul — Iz dna duše sem vzkliknit: Republikancev ne volim nikdar več! — Prav imaš, rekei je sosed, pa voli s slovenskim narodom! — Vidiš, je r«~ kel, ko sem spoznal, da so samostojni za nič in da republikanci nič ne delajo, me je večkrat mikalo, da bi voli z demokrati. — Kaj, z bankokiuti? sem zakričal. — No» banike niso zlo same ob sebi, ako črpajo svojo moč m narodovih zadrug in posojilnic, ker tudi ti ne greš bres klobuka na sejem. Sama to je zlo, da gospodarijo danee demokratske banke in fnbrike v imenu naroda, brez naroda Amerikanskih metod še ne rabimo v Jugoslaviji, akoravno smo za napredek. — Torej demokratov ne bo» volil? — Ne, dokler ne postanemo Amerikanci. — Kot omahljivec bom zdaj tretjo- in zadnjokrat izpremenil svojo barvo ter volil SLS. Živijo prva skrinjica!
jt-t i'itt itiih	» i—». 1> -Triir.r^iff^T^MriiirrMrrt-nriTfn iin ii iaiwiwr imit-umi **
Pašičev kandidat dr. Ravnik odpravlja spe-harje.
Advokat dr. Rudolf Ravnik si je v Mariboru najel koi priganjače neke Tavčarje, kateri se hvalijo okoli, da bodo z mariborskega trga odpravi/li kmetske špeharje. S temi obljubami hoče velesrbski kandidat dr. Ravnik pridobiti glasove mariborskih mesarjev. A tudi mesarji velesrbskim Pašičevim hlapcem prav nič ne verjamejo.
Dr. Ravnik se ponuja na Dravskem polju kmetom in špeharjem. Izprašajte dr. Ravniku, Dolničarju* framskemu Potočniku in Tavčarjem vest.
In vi invalidi, delavci in penzijonisti, kaj pa Vi pravite k temu? Le dajte krogljice velesrbski dr. Ravnikov! stranki krogljice, da b:do še bolj tirali draginjo kvišku.
'	i l«3aas'JOKU %
Kmet nam piše —
(Dopis z Murskega polja.)
Zopet so volitve pred vrati in zopet moramo vprašati našo srce in pamet: koga bomo volili?
Jaz sem bil med onimi, ki so že od preobrata sem strpljivo in mirno čakali, da bi se nam odprla nebesa katera nam je obljubil g. Pucelj in o katerih smo sanjali vse dni in noči. Jaz sem veroval vsem obljubam, katere so trosili samostojneži in res sem mislil, da bo bolje za kmeta, ako postane g. Pucelj minister. Pucelj je postal minister, nam kmetom pa se ni obrnilo nič na bolje. Z drhtečim srcem smo čakali od Martinovega do Filipovega, od vuzma do novega leta: zdaj bo prišlo, zdaj bo bolje! Toda minevali so tedni, minevali meseci, leta in naš položaj se je celo poslabšal. — Puclja pri zadnjih volitvah leta 1923 nisem več volil.
Volil sem Radiča, ker sem si mislil: hajd k njemu; t; m so zbrani vsi Hrvati in če dosežemo republiko, bode morda bolje. Zopet sem potrpežljivo in mirno čakal meseca in leta, a zopet nič. Veselil sem se, ko je Radič dobil 70 mandatov; razžalostil sem se, ker se je prestrašil Pašiča in je pobegnil v London in še dalje. Republike pa ni prinesel nazaj, niti boljših časov. Bil sem raziočaran in loteval se me je obup; nikjer nisem našel onega, kar sem si želehPravega dela za ¡narod in naš kmetski stani In sram me je bilo pred samim seboj, da bi v tretjič menjal politično barvo. In koga naj tudi volim? Ali mar Žerjava, banke in demokrate, katerih noben kmet ne mara. Ali pa srbske radikale, ali bedastega Zagorskega, ali kako drugo tako veličino? Za resno delo v našo korist ne pride niikdo v poštev!
S prijateljem sosedom sva šla iz gorice in beseda je dala besedo. Končno ga vprašam: koga boš volil v nedeljo? — Kakor vedno: SLSI — Kaj ti, ki si tudi udrihal po njej? — Da, res sem večkrat kritiziral, kar mi prvi dan ni hotelo iti v glavo, toda jaz po stari kmetski navadi še rad malo počakam. Ni sile! Ko sem pri zadnjih volitvah leta 1923 videl, da samostojni vkljub svojemu dolgemu ministrovanju niso ustanovili nobene posojilnice, nobena zadruge ali slionega podjetja na deželi, da niso spravili skoz nobenega kmetu koristnega zakona, da niso znali niti preprečiti razširjanje nam škodljivih hrvatskih in srbskih zakonov v Slovenijo, sem rekel: Ajdi bratec, ti nisi za nas in zopet sem volil SLS, 'ki je bila v opoziciji. Tisoči so spregledali ter zapustili Puclja. Malo se jih je obrnilo na Radiča,ker sicer SLS ne bi dobila toliko glasov. Zdi se mi, da si šel tudi ti med vročekrvne Radičevce. Pa ne poslušaj več lepih fraz o mirotvorni republiki brez žan-darjav. Dokler bodo lopovi na svetu, bo treba vojakov in žandjrjev. Pa kaj je Radič storil dobrega s svojimi poslan ci v petih letih za narod? Ali je imel kak vpliv na diržavni
Volilna dolžnost za naše pristaše.
Za volilce Slovenske ljudske stranke velja pri letoš-| njih zgodovinsko-važnih volitvah stroga volilne i dolžnost Od volilne dolžnosti ne odveže nikogas prav nobeden izgovor.
Tako važne so letošnje volitve, da vabimo in pozivamo na volitve tudi take, ki so letu 1923 ostali doma» j Kdor ni na smrt bolan, spravite ga na volišče!
Morda bodo v marsikaterem okraju odločevali posa-: mezni glasovi.
Gre za borbo proti krivici za zmago pravice!
Spomnite se torej 8. februarja, da Vas volilce veie volilna dolžnost!
Volilcš SIS!
Naša Skrinjica je
Važnost fr3oi'ski>i pogajanj za nase gospodarsko življenje.
Pred vojno se mi Slovenci nismo brigali toliko za trgovska pogajanja s tujimi dižavami, ker smo živeli v o-kvirju velikih in stoletnih odnošajev. V-lovanje valute», in njene posledice za našo gospodarsko življenje nam jc bilo neznano. Vso mi: č smo osredotočili na narodna vpis šanja in zasedbo kakega eksekutarskega mesta po našem človeku, smo beležili že kot uspeh naše politike. Po preobratu pa se je te položaj temeljito izpremenil. Nemški in nemškutarski okrajni glavarji in sodniki, žandarji f eksekiitorji so sictr izginili, zahe pa so začela gospodarsko
SLOVENSKI GOSPODAH.
Siia« S.
^praSanJa tikati na naša vrata s svojo kruto roko. NaS celotni gospodarski položaj je 6teb: živina nima dobene prar ▼e cene, vino se prodaja pod pridelovalnimi stroški, itzvpz itesa hira, valuta skače, cene skačejo in vsemu našemu gospodarskemu življenju manjka trdna podlaga, ki omogoča kmetu račun o rentabilnosti svojega dela, uradniku bi delavcu pa odvzame skrbipolno vprašanje: Ah bom 4a mesec izhajal s svojimi prejemki?
Ker primanjkuje naši agrarni državi industrijskih pridelkov, smo navezani na izvoz naše nadprodukcije na žitu, pšenici, sadju, vinu, lesu itd. ,v druge sosedne države, j da dobimo od njih one industrijske potrebščine, katerih te ne izdelujemo doma, kakor n. pr. razno železnino, suk-no, galanterijsko blago, steklo itd. Ta uvoz in izvoz si regulirajo države na podlagi medsebojnih trgovskih pogodb. < Tudi naša bodoča državna skupščina bo morala v bodočih mesecih in letih sklepati in odobriti take trgovske pogodbe, n. pr. z Avstrijo, Madžarsko, Češko, Poljsko, Bolgarijo, j Rumunijo, Grčijo itd. Ako bedo naši poslanci varovali «aše koristi, bodo te trgovske pogodbe za nas dobička-nosne in povrnili se bomo po svetovni vojni zopet k red- < nemu gospodarskemu življenju in med našimi pridelki in j •nim blagom, katerega moramo kupovati po trgovinah, bo nastalo pravično razmerje v cenah. Ako pa bi zmagale ■ liberalne stranke, stranke bank in velekapitala, ne bomo prišli do pravičnega ravnovesja v cenah, ker bodo one iz lastne dobičkaželjnosti pritiskale cene industrijskim produktom navzgor, cene kmetijskim pridelkom pa navzdol. Kmet, obrtnik in delavec bosta prišla na berašloo palico. Pri sedajnih volitvah dne 8. februarja gre torej, tudi za temeljne smernice naše narodne gospodarske politike. In kdor hoče dobrobit svojih otrok in naroda, ne bo ostal doma zapečjb, ampak bo oddal svoj glas pri teh volitvah stranki naroda: Slovenski ljudski stranki! Vrgel bo lcrog-Ijico v prvo skrinjico!
Kaj ie z odkupom tobaka?
Poslanec Fran jo Žebot nam pošilja naslednje pismo:
Iz Slovenskih goric in Dravskega polja sem dobil več pisem, v katerih me vprašujejo kmetje in kočarji, kedaj bo letos finančna uprava odkupila tobak, ki so ga 1. 1924 pri nas precej pridelali. Vsalko leto je finančna uprava odkupila tobak že novembra Mi decembra- Zakaj letos tako dolgo zavlačujejo nakup?
Na prošnjo volilcev naše stranke sem se obrnil na finančno oblast ter sem izahteval pojasnila v tej zadevi Dobil sem naslednji odgovor:
»Finančna uprava ne more dati točnega pojasnila, kedaj se bo začeLo od poljedelcev-sadilcev tobaka nakupovati tobak. Na opetovana tozadevna vprašanja v Beogradu smo dobili vedno odgovor: Za nakup tobaka v Sloveniji ni kredita. Izgleda, da v doglednem času ni upati na to, da bi se dobilo potrebne svote za nakup tobaka.«
Tako stoji sedaj zadeva glede tobaka. Sedanja Pašič-Pribičevič-Žerjavova vlada nima denarja za naše ljudi. Moncpolska in finenčna uprava je sicer imela v prora-€unu določeno svoto za nakup tobaka. Poleg tega ima j moftcpolske uprava tako velike dohodke in tudi velike dobičke, da bi malenkostno svoto, ki je potrebna za nakup tobaka v naših krajih, lahko dala finančni upravi na razpolago.
Talko postopajo z našimi ljudmi sedanji mogotci če i ■am Bog sre&o da, da 8. februarja zmagamo, bode treba • v Beogradu močno zaropotati. Kmetje, kočarji, vmičarji: Dne 8. februarja pojdite z našo stranko, da napravimo konec krivici!
Opomin delavcem.
Cena moki in kruhu raste. Velesrbski verižniki in iz-»ozničarji so izvozili na tisoče vagonov pšenice in koruze v tujino. Sedaj primanjkuje v naši državi žita in moke. Cena strašno narašča. Cela Amerika kupuje letos za drag denar žito.
Ko je bila Davidovič-Koroščeva vlada, je cena kruhu in moki precej padla. A ko so prišli velesrbski radikali in Pribičevič-Žerjav-Pivkovi demokrati novembra 1924 zopet na ylado, se je začela draginja silno dvigati Ali mar fco ni res?
In ubogo delavsko ljudstvo bi naj v zahvalo za to še .volilo Pašičevo ali Pivkovo stranko?
Delavci! Nobene krogljice v Ravnikovo in nobene v Pivkovo skrinjico!
Vsi za pravico! Vsi za našo prvo Skrinjico!
Kdor še ni spregledal, naj i čila!
V roke nam je prišla okrožnica Narodne radikalne stranke, katero je le-ta razposlala svojim krajevnim organizacijam, zlasti v volilnem okraju Celje—Vransko. Kakor «lišimo, je ta .okrožnica romala po celi Sloveniji. Nam je to prav, ker bo zbudila iz političnega spanja in politične nevednosti tudi zadnjega zagrizenega ali kupljenega prista-ia nasilja in krivice, odnosno pristaše protiljudskih strank, ; slasti radikalov in drugih strank ter raznih Pivkov, Drofe-niggov, ki nimajo boljšega opravila, kakor priporočati ljud stvu dobrote PPŽ režima. Čujte, kaj pišejo, da je Pivkov, Cekinov, Drofeniggov narodni blik, »laži-blok« in da nas bodo amputirali (odrezali) ter vrgli kot plen lačnim sosedom, če ne bomo pred ¡emi veleumi, velenarodnjaki, vele-državotvorci, velejugoslovani in veleedinisti pokleknili in J pokoro molili zato, ker hočemo, v tej državi živeti kot svo- i hodni in enakopravni državljani in ne maramo, da bi nas
rezali, odrezavali ali sosedom metali konipcijonfet: in farizeji vseh 13 nasprotnih med seboj tako enotnih narodnih in državotvornih kišt
Tako izgleda v resnici edinstvo in državotvorstvo dič-nžh naših nasprotnikov in kapitalnarodnjakov, zavednih Jugoslovanov in še bclj zavednih Slovencev. Lepa družba dr. Cekin, Drcfenigg, Pivko, Radikal & Comp. v ogledalu tako prosto odkritih okrožnic. Obešen bi bil, če bi si kdo od opozicije drznil tako pisati in govoriti. AK ni to vele-izdajalstvo, delati ali samo groziti, da se celi narodi odtrgajo od naše države potom rezanja ali amputacije! Pa so še tako nesramni, da imajo naše pošteno slovensko ljudstvo za norca in mu dajajo v podpis »častne« izjave in legitimacije o državni misli, narodnem edinstvu itd. Taki listki so rdeči, modri in beli ter se zahteva od volilcev za nje po 1 dinar, 5 dinarjev in 10 dinarjev. Ljudstvo jim pa fige kaže, ker bo volilo s krogljicami in ne z listki
GOSPODU EMERANU STOKLASU,
vinotržcu in sedaj republikanskemu kandidata v odgovor in vsem volilcem ob hrvatski meji od Brežic do Zavrč v pojasnilo.
1.	Na shodu v Leskovcu 18. jan. 1925 nisem prazne slame mlatil, ampak sem pošteno obrazložil delo poslancev SLS in položaj, kakršen je sedaj.
2.	Nisem dajal nikakih obljub, kar lahko pričajo vsi zborovalci; pač pa sem ugotovil, da smo se veliko trudili; da ni sadu, so krivi Pašičevi podrepniki, zlasti Žerjav.
3.	Ako Emeran Stoklas že sedaj tako očito govori neresnico, kako bi še le delal in govoril kot poslanec? Resnicoljuben fant ni.
4.	Emeran ni ekonom, kakor se izdaja kot kandidat ampak vinotržec. Že mora imeti dobro vest, da se pred svetom sramuje svoje obrti, ki mu je v par letih rodila obilo sadu! Seveda, kmetski žulji ne bodo prinesli blagoslova!
5.	V Sloveniji so tri republikanske stranke. Emeran in Tinek sta rekla: »obe drugi sta za nič, samo naša je prava!« Emeran in Tinek pa nista toliko verodostojna, da bi jima bilo verjeti, za to trdim: »Vse tri republikanske stranke so za nič! So samo prevara, goljufija, da se vara ljudstvo, ki je res stiskano.«
6.	Stoklas je samo republikanec na papirju, v srcu je zagrizen žerjavovec in »Jutro« je njegov evangelij.
7.	Na shode se vozi skupno z Žerjavovimi agitatorji, ki ponujajo Pivka, sam pa zavoljo lepšega z dovoljenjem ponuja republiko.
8.	Agitira proti SLS, ne pa proti centralističnim strankam. Od tod napadi na moj leskovski shod in mene v »Jutru«.
9.	Emeran se bahaha: »Republikanec je prepovedan! Žandarji so slikali za nami! Naša stranka je pra-va!« Le počasi! Preganjali so vas samo, dokler vas niso ; poznali. Ko se je Žerjav seznanil z vašim republikan-stvom, ste prosti vi in vaš list. In kjer ne upajo uspehov, Žerjavovci sami agitirajo za republiko.
10.	Emeran ima brata Vinka, tudi vinotržca v Leskovcu. Bil je predsednik liberalne Čitalnice. Bil je večkrat obsojen. In še lani je bil v Mariboru obsojen na 4 mesece ječe. Vložil je rekurz, grozil ljudem, ki bi mu kaj očitali. Med tem se je pa zapisal Žerjavu, da ga reši. Strastno agitira za Žerjava. Ko bo Žerjav izvoljen, bo Vinko oproščen kazni. Da pomaga svojemu bratu iz blata, se je tudi Emeran vpregel v Žerjavovo stranko, samo da vozi po republikanskih ovinkih. Bratska ljubezen je sicer lepa, a ne sme iti na škodo ljudstva!
11.	Kandidat Emeran se torej zanaša na pomoč republikancev in žerjavovcev ter je tako siguren svoje izvolitve, da je obljubil poslancu Žebotu v Mariboru polovnjak vina, ako propade! Pač misli, da so ljudje tako slepi, da se bodo dali premotiti.
12.	Emeran mi je očital poslansko in ministrsko plačo. Plače si nobeden poslanec in tudi minister sam ne odloči. Vinski kupci pa sami nastavljajo cene. Zato jaz ne živim od kmetskih žuljev, ampak od napornega in poštenega dela. Vi Emeran, pa ste si pridobili v par letih lepo premoženje, si postavil moderno klet in jo napolnil z žulji najsiromašnejših vinogradnikov. Manjka vam samo še na kleti hiša in nadstropje. In to bi radi dosegli s poslanstvom.
Volilci! Pravi republikanci ne morejo biti proti SLS! Ako hočete Pašiča, Žerjava in centralizem, ki nas vse guli do kosti, potem volite Stoklasa!
Ako pa hočete poštenost, pravico in red, vrzite krogljico v prvo škrinjico, v druge pa pokažite figol
Ivan Vesenjak.
Tedenske novice.
Smrt blagega duhovnika. Iz Vranskega smo predli: 30. t m. je tukaj po kratki bolezni nepričakovano izdihnil ob 7. uri zvečer svojo blago dušo preč. g. župnik I-rane Trgi. Blagopokojni gospod župnik je bil rojen leta 1856 pri Sv. Urbanu pri Ptuju in v mašnika posvečen leta 1879. Služboval je kot kaplan v Št. Petru pri Mariboru, v Št. Jurju ob južni železnici in pri Sv. Petni pn Radgoni, odkoder je šel za nemškega pridigarja v Celje. Nato je bil sedem let mestni vikar v Celju odkoder je šel leta 1895. za župnika na Sladko goro; letu 1906 pa je postal župnik na Vranskem, kjer je umrl. Pokojnik je bil mož izredno blagega značaja in radi svoje dobrosrčnosti in prijaznosti od vseh faranov brez razlike strank spoštovan in priljubljen. Vsa fara odkritosrčno žaluje za svojim dobrim pastirjem, kateremu naj zvesto službo povrne onkraj groba večni Pastir! Pogreb bo v pondeljek, dne 2. februarja ob 10. uri dopoldne. Priporoča se duhovnim sobraiom v blag spomin in memento. R. i. p.
Vsa čast našemu vrlemu obmejnemu ljudstvu. Vsi SLS predvolitveni shodi v naših obmejnih krajih so bili taborno obiskani. Naši vrli volilci so na teh shodih in sestankih dokazali da so kot skala trdno strnjeni v vrstah SLS. Na teh shodih ni bilo ugovorov, ne prerekanj. Ako so bili navzoči tudi nasprotniki, so sledili mimo izvajanjem naših govornikov in so bili ob zaključku shodov vsi za dr. Korošca in njegov neizprosni boj za samostojnost Slovenije. Na vse naše obmejne kraje bo na dan volitev dne 8. februarja gledala naša stranka s ponosom!
Vrli Marjetinčani. Od Sv. Marjete ob Pesnici nam poročajo: Zadnjo nedeljo se je vršil pri nas dobro obiskan shod Slovenske ljudske stranke. Na shod se je priklatil šikerjev plačanec, nek mlečnozobi fante iz šent-peterske fare. Delal je bedaste medklice in po zaključku shoda se je podelila tudi njemu beseda. V strahu in bled kot stena je vrtel svoj klobuček v rokah in jecljaj nekaj: kmet naj kmeta voli, SLS je stranka kapita . . . Ni izrekel te besede do konca, že so zagrabile roke zavednih Marječanov in kot bi pihnil, je odplaval on in Krambergerjev Fric iz zborovalnega prostora. Marje-čani so trdno v vrstah SLS in si ne pustijo motiti svojih shodov od fantkov, katere napajata: politični mutec Schicker in bivši žandar Šuman. Sv. Marjeta ob Pesnici se bo na dan 8. februar ja izkazala za SLS, ker Schi-ckerja in šumana z Lipovšekom vred ne maramo!
Dolg bi rad iztirjal. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo: Naš lenarčki okraj je tako nesrečen, da ga je gospod Pucelj onečastil s kandidatom svoje slabostojnr — mutastim Schickerjem. Kako izgleda ta Puceljev mesarski kandidat, je »Gospodar« že poročal in ni treba, da bi k že podani fotografiji tega političnega mu-teca še kaj dodjali. Javnosti zaupamo še samo to, da je bil g. Schicker svojčas tako nepreviden — ne neumen, da je Puclju posodil za »Kmetijski list« 200.000 dinarjev. Tega dolga mu Pucelj ni in mu ga tudi ne bo vrnil, ampak ga je v zahvalo za 200 tisoč izposojenih dinarjev črno na belem »nadrukal« na svojo kravjo kandidatno» listo. G. Schicker je res tako prismojen, da verjame: izvoljen bom in kot poslanec se bom odškodoval za izposojenih 200 tisoč dinarjev. G. Pucelj je namreč Schi-ckerju zaupal, koliko je njemu in bivšim slabostojnim poslancem vrgla kupčija z nemško živino in je mu-tastemu kandidatu zagotovil, da bo on — Pucelj, zopet minister in tedaj bosta on in Schicker skupaj baranta-la in prodajala nemške vole in krave. Mi Lenarčani in Marječani, ki dobro poznamo mesarja Puclja in njegovo malharsko politiko, povemo g. Schickerju že pred volitvami, da po 8. februarju ne bo nič z nemškimi voli ter kravami, ampak Schicker bo stal od mesarja Puclja za 200 tisoč dinarjev opeharjeno — tele.
Strašna polomija Samostojne stranke pri» Sv. Rupertu v Slov. gor. Prejšnja nedeljo je imela v gostilni pri Selaku shod Samostojna kmetijska stranka. Z moogčnim bobnom je prihitel med nas s svojimi slabesiojinimi agitatorji g. Schiker, ki je kandidat Samostojne stranke. Toda, o jo> gre<zno razočaranje! Shoda se je udeležilo samo par sa-mostojnežev, kakor slavnoznani Petrič in Kocbek, ki hočeta napraviti kšeft s tem, da agitirata za Samostojno stranko s petrolejem. V svoji leberalni nadutosti ter v prekipevajočem centralističnem navdušenju pa je edini ploskal govornikovemu kkbasanju visokoučeni g. učitelj Jakopec. To je tisti gospod, ki trdi, da sta »Angelček« in »Vrtec« protidržavna lista. Žalostno, pa resnično! šli so i» radovednosti na shod tudi naši, ki so ga pa takoj zapustili, ko so videli in slišali da govornik mlati le prazno sl»-mo. Tako klavernega shoda pri nas še ni bilo, kakor ga je doživela slabostojna stranka. Naši bi bili radi slišali gosp. Schikerja kot govornika, a žalibog mož nima nobenega govorniškega talenta. Najel si je govornika iz Ljubljane baje, sam pa je tih in nem stal daleč tam pri vratih, kakor nekdaj skesani cestninar ter sam pri sebi govoril najbrf tako-le: Veš, ti ljubi Schiker, s to kandidaturo ne bo niči Ker je bila vsaka beseda slabostojnih agitatorjev brez vspeha, je Schiker v svoji usnjati suknji žalosten pobral svoja šila in kopita ter odšel. Najbolj pobit med vsemi p® je bil slepomiški učitelj Jakopec. Tesno mu je bilo pri srcu, kakor bi jih bil dobil 25 z loparjem po hrbtu. Pobit p» je bil tudi zato, ker se je njegovo velikansko znanje o naravoslovju tako slabo obneslo, ker žalibog mož še tega ne ve, da petelin rad brska po gnoju, puran pa ne. Zdravo!
Smola samostojnežev pri Mariji Snežni Oh, pri nas je bilo luštno, ko je prišla samostojna družba na shod. Gg. Šikerju in Švmanu nihče ni hotel dati prostora za zborovanje. Odslovili so ju pri našemu Celcerju, pri Miklu in pri Krišperju. Pred cerkvijo pa so jim pokazali pesti naši krepki fantje. Smilila sta se nam reveža. Na Tratah pri Baumanu pa sta oba samostojna preroka zamanj čakal«
Strau 4.
SLOVENSKI GOSPODAR.
% itbnmep
na volilce. Poslala sta agente okoli, da bosta dala za vino. Ljudje so sicer prišli pit vino, a »o glasno, povedali Ši-kerju, da tu Samostojna ne bo dobila krogljic. Mi Snežin-žani bomo letos po ogromni večini dajali volilne krogijice rv prvo Skrinjica
Dr. Pivko pri Sv. Marku. V št 19 lažnjivega »Jutra« hvali neki dopisnik na vse pretege vdihu sestanek Narod nega bloka pri Sv. Marku niže Ptuja. V tem dopisu pa je precej pomot, katere bomo mi, ki smo se shoda udeležili, popravili. Res je, da se je shoda udelelilo veliko mož in iantov, toda razven treh ali štirih demokratskih backov so bili sami »klerikalni petelini«, kot jih »Jutro« imenuje. Pristaši SLS niso prišli na shod s pretepaškim namenom, iker se niso .učili manir pri orjuni. Dr. Pivko je pa slišal par tako poštenih, da je spoznal, kako ga celo njegova iKtjstna vas zaničuje. Ko je začel razkladati svoj demokratski evangelij ter napadal SLS in njenega voditelja dr. Xorošca, so ga povprašali naši možje, kako je bilo z njegovim junaštvom pri Cairzano. To je vplivalo na njega, kot bi ga z mrzlo vodo polil ter je postal popolnoma zmešan. ¡Nazadnje je pozabil celo na številko svoje škrinjice in iz zadrege ga je komaj rešil dr. Senčar iz Ptuja, ki je v svojem klobasanju navzoče prav milo prosil, da naj oddajo glasove za svojega rcjaka, špijona dr. Pivka, katerega dobro poznajo. No, dr. Senčar je s tem napravil Pivku slabo uslugo. Ravno, ker ga dobro poznamo, bo dobil Narodni blok bere malo krogljic. Celi sestanek se je silno klaverno završil. Glavni agitator in kričač za Pivka ni celi -čas odprl ust, kar se je vsem čudno zdelo, njegov namestnik pa je že v sredini celega špasa popihal domov. Menda mu je preveč smrdelo po izdajstvul Dr. Pivko si bo pa m$nda debro premislil, predno ba zopet enkrat prišel prodajati svojo izdajalsko politično robo k Svyl Marku niže Ptuja.
Volilcem ormoškega okraja. Začudeno sem gledal, ko sem zvedel, da g. Rojs kandidira pri republikanski stranki in celo v ormoškem okraju. Kaj praviš k temu dragi moj sovolilec, ako se spomniš, kako je gospodu Rojsu Se predkratkim srce gorelo za SLS. Vprašal se bodeš, kaj neki mu je SLS žalega storila, da ni več njen pristaš. Odgovor na to je lahek, ker ga pri zadnjih volitvah ni postavila za kandidata, ker žalibog ni sposoben. Gospod Rojs je pa s tem pokazal, da mu ni dosti za blagor ormoškega kmeta, ampak za sladki sad, ki bi ga kot poslanec užival. Sklenil je torej sam pri sebi: Ker nisem mogel na črešnjo, pa bom poskusil priplezali na murvo. Dragi gospod kandidat! Jaz bi vam samo za vašo kandidaturo povedal majhno zgodbico. Ko sem bil še majhen in radoveden deček, vprašal sem enkrat enega starega berača, zakaj da nosi za svojim klobukom takozvani »korašfeder«; ta mi odgovori in stvar takole pojasni: Vidiš fantek, kjer visijo na steni tanke treske, je znamenje, da se tam dobi pivo, ako vidiš na visoki palici šopek iz borovine ali brinja, tam je gostilna pod vejo, ako pa vidiš na moškem klobuku »korašfeder«, je to znamenje, da je dotični malo prismuknjen. Sicer pri vas to ne more biti res, vseeno bi pa kazalo, da bi vi vsaj sedaj, ko je usodepoln čas za vas, »korašfeder« odstranili. Kedaj bode vas 8. februarja Bedjanič zahitjo, lahko potem spet vaš »zeiger« nosite. — Volilec.
Nekje na Dravskem polju se je ukradla večja količina perila z znamenjem M. M. Kdor bi tako perilo kupil, naj se javi pri upravništvu »Slov. Gospodarja«, da se izve za tatu.
Novice iz Makol. V našo župnijo prihaja zadnji čas zelo veliko naših časopisov, posebno »Slov. Gospodarja«, katerega dobivajo posamezni po pošti. Nekateri baje govorijo, da ti časopisi se plačajo z davki. Drugi je baje zopet rekel, da s temi časopisi se hočejo loviti vclilcL Takim širokoustnežem bodi povedano: Naše liste, n. pr. »Slov. Gospodarja«, smo Vam naročili mi in tudi plačali. Dobivali ga boste do 15. februarja t. L Plačali smo ga iz volilnega sklada ali prispevkov, katere so dala naša društva in sicer posojilnica* Kmetijska zadruga, Kmetska zveza in drugi zavedni in požrtvovalni možje. Naši listi so pošteni krščanski listi in smo Vam jih zato naročili, da bi se vsaj nekoliko v politični stvari spoznali ter Vas dne 8. t m. ne mogel nikdo preslepiti ali nafarbati s hrvatsko ali slovensko republiko ali s čim kolim drugim. »Slovenski Gospodar« Vam kaže edino pravo volilno pot na volišče in da bedete iz prepričanja dali svoje krogijice v prvo skrinjico Slovenski ljudski stranki, katera je edina, ki ima pravi program za slovensko samostojnost, za katero se borimo, odkar obstoji naša država. Mi naših listov nočemo nikomur vsiljevati. Ako se komu »Slovenski Gospodar« ne dopade, naj ga kratkomalo pošlje nazaj in dobil ga bo kdo drugi. Priporočamo pa vsakemu, da si »Gospodarja« obdrži in od 15. februarja naprej sam plača. »Gospodar« bo prinašal resnične politične vesti in borbo naših novoizvoljenih poslancev, katero bodo oni v Beogradu nadaljevali za avtonomijo ali samostojnost Slovenije. »Gaspo-dar« je najcenejši in najbolj razširjen slover ki list, kateri že 58 let pr.cbuja slovenski narod. Zatorej nej vsak, kateri ga dobi sedaj brezplačno, pošlje vsaj za četrt leto naročnino, da se mu list s 15. februarjem ne ustavi. — Volilno gibanje je prav živo. Vse se zavzema za Slovensko ljudsko stranko. In tako je tudi prav. Saj ravno ona spre'me v svoje okrilje vsakogar, četudi je republikanskega mišljenja. Zadnji čas sta hodila tukaj tudi dva Žeravova erjenta in agi-tirala za Narodni blok, a nista imela sreče. Popihala stt jo s polno sapo nazaj, odkoder sta prišla. Makolčani se ne damo fi.rbaiti od nikogar, ne od Žerjava, Rjdiča ali Pre-¡peluha!
Zlata poroka. Iz Buč pri Podčetrtku smo prejeli: Danes, 3. svečana obhajamo v naši lepi župnij zlato poroko daleč na okrog priljubljenih, spoštovanih in nad vse vzglednih zakoncev: Jurija in Matije Bož ček. Zlata nevesta je stara 6G let, njen zlat'. ;:e:<in pa 73. — Skozi celo dolgo dobo petdesetih let so vladale v p^do-
mače Kladovšekovi hiši te-le čednosti: delo, globoka vernost, natančno spolnjevanje verskih dolžnosti in medsebojna ljubezen. Oba zakonska jubilarja sta vzgojila štiri otroke, od katerih je sin Joško izginil v ruskem ujetništvu, vsi drugi so pa preskrbljeni in so dika naše štajerske Slovenije. Najstarejši sin Franc je župnik v Kamnici pri Mariboru, hčerka Marija je žena stebra na še stranke in veleposestnika na Zidanici pri Rajhen-burgu, najmlajša Pepca pa je ostala doma na domu in je srečno poročena z našim zvestim in uglednim pristašem Pajkom. Oba slavljenca sta hvala Bogu, pri trdnem zdravju in lahko po petdesetih letih skupno-vzglednega zakonskega življenja z zadovoljstvom in ponosom gledata nazaj na sadove njunega dela za ustva- ; ritev pravega in trdnega slovenskega doma, kakor je danes Kladovšekov in na svoje otroke, ki so tako vsi dobri, vzgledni, obče spoštovani in preskrbljeni. Božiče-kova hiša je bila vedno ognjišče naše stranke za cele Buče in trdno srno prepričani, da bo to oslala tudi pod novim gospodarjem Pajkom. Kar sta in ostaneta Jurij in Marija Božiček nam Bučanom, to bomo v vsej ljubezni in spoštovanju dokazali danes, na dan njune zlate zakonske slavnosti, na kojo se je veselila in jo željno pričakovala cela naša bučka župnija. Bog nam ohrani naša zlata slavljenca v zdravju do bisernega jubileja! Hvaležni Bučani.
Poroka. Iz Pameč nam poročajo: Pri nas se je dne 26. januarja t. 1. poročil Fortunat Duler z Moniko Krampačnik iz Libelič. Mlademu paru obilo srečel
Kako so Čarugi podaljšali življenje. Naši čitatelji se morda še spominjajo grozovitega slavonskega razbojnika Čaruge, ki je mnogo let ropal in moril po celi Slavoniji in prizadjal s svojo bando .oblastem hude skrbi, ljudem pa veliko gorja Naposled je padel v roke pravice in po obširni sodni razpravi je bil Čaruga s tremi svojimi kompa- ; njoni obsojen na smrt. Zaprli so ga v jetnišnico v Osjeku, predlog za smrtno kazen pa je romal na pristojna višja sodišča^ da ga potrdijo. Skoro pol leta je trajalo, dokler končno vrhovno sodišče ni odločilo, da se mora Čaruga usmrtiti; dečim so trije z njim na smrt obsojeni tovariši pomiloščeni na dosmrtno ječo. Čaruga je skušal na vsak način doseči pomilostitev tudi za sebe, toda njegovi napori so bili brezuspešni. Ker je vrhovno sodišče usmrtitev odobrila, bi bil Čaruga potom krvniškega konopca že sa-pustil ta svet, da ni smrtna kazen naletela na nepričakovane ovire pri samem krvniku. Rabelj Mauset k Sarajeva,, ki je bil svojčas konjederec, sedaj pa vrši v naši državi žalostno službo krvnika, je namreč zelo natančen človek, zlasti če mu računi ne štimajo. Za vsakega obsojenca, kateremu je upihnil življenje, dobi namreč gotovo svoto de- ■ narja. Tako je pred kratkim obesil v Sarajevu nekega zločinca, toda sodnija mu njegovega dela še ni plačala, ker . nima kredita Sedaj, ko je prišlo povelje, da mora obesiti i Čarugo, pa je pričel s štrajkom. bjavil je, da ne pride po- j preje v Osjek, dokler mu sodišče njegovega dela v Sarar jevu ne izplača, za justifikacijo Čaruge pa je zahteval že v naprej 1000 dinarjev kot nekako aro. Sodišče je zopet odgovorilo, da nima kredita, rabelj je ostal trdovraten in od tega profitira edino Čaruga, kateremu je na ta način življenje podaljšano na nedoločen čas, dokler ministrstvo pravde ne nakaže sodiščem dovolj sredstev. In tako je men; , da sedanjemu režimu za njegovo slabo gospodarstvo hva- ! ležen edinole na smrt obsojeni slavonski ropar Čaruga. j
Na rednem občnem zboru prostovoljnega gasilnega društva v Vojniku, dne 25. jan. je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik in poveljnik: Peter Ribič, namestnik Pero Jankovič, odborniki: Julijan Šinigoj, Fran Ko-vačič, Davorin Kolar in Fran Legvart, namestniki: J. Miilleret, kot orodjar in nadzornik oprave in Rudolf Stante. Pri občnem zboru je župni odposlanec, zvezni odbornik tov. J. Vengušt iz Celja navduševal v vznesenih besedah za gasilstvo ter sporočil čestitke župnega predsedstva tov. Ribirlu za odlikovanje z zlato kolajno za 40 letno zvesto službovanje pri gasilstvu.	;
Dopisi.
Rače. Tudi pri nas ne spimo in nas tudi ne pozabijo razne stranke obiskati s svojimi vabljivimi shodi. Zalo naj gredo tudi naše vesli v svet. Torej poslušajte, kaj se je zgodilo le dni pri nas. Dne 24. t. m. zvečer so bili kar trije shodi. Prvi se je pričel ob 7. uri zvečer. Govornik je bil neki »mašinenšloser« iz Mi.ribora, pristaš in so-idrug neke DKRS. Iz njegovega govora je pa razvidno, da tiči v njem nekaj komunističnega. Tako se je ta ši- . rokoustni jeznogled razvnemal nad vsemi strankami, i da je edino njegova prava, ki se poteguje za ljudstvo, med drugimi je seveda zabavljal najbolj nad SLS. Med precejšnjim številom poslušalcev je bilo samo par pijanih, ki navadno vsakemu govorniku pritrjujejo, tako so tudi temu pritrjevali. Ko n^m je pa priporočal njihovo 7. Skrinjico, je završčalo po vsej sobi, kakor iz enega gria: »Naša Skrinjica je prva«. Nato so sledila vprašanja in ugovarjanja, tako je bil ta shod končan v gostilni [ti "Jug. ovanu«. Nekaj minut potem je bil otvorjen shod lašlčeve radikalne stranke, katere zastopnik je že znani dr. Ravnik, v gostilni Moschl. Ta gospod doktor nam je razlagal o dobrotah in davkih, ki nas stiskajo. Ko jc vse to zvračal na SLS, češ, da je vse ona kriva, namreč njeni voditelji, nam je zadostovalo, da smo mu prestrigli besedo in preokrenili govor tako, da spioh ni mogel več dalje govoriti, kjer je govoril ravno nasprotno. Nato je sledilo vprašanje: kam je šlo toliko milijonov dinarjev, vsled katerih nam nalagajo vedno večje davke. Kaj je z invalidnim zakonom, kir že tj let razpravljajo o njem (to sicer obljubujejo pri vsakih volitvah) in še danes ni rešeni Nato ga je naš zaupnik, s. oštovani g. Srako vprašal marsikaj, med
drugim tudi, zakaj je bila Davidovič-Koroščev» vlada odstavljena. Nam seveda on, kot pristaš vladne strank« ni upal povedati, kakor tudi na druga vprašanja ni daj nobenega temeljitega odgovora. Potem ga je še nekdo vprašal, čegava zasluga je naprava železnice v Mursko. Soboto. Na to vprašanje se je začel izgovarjati na nekdanjega samostojnega poslanca Drofenigga, a te izgovore je dobil od nas po zobeh, da je to zasluga SLSv Ker smo mu na vsako besedo ugovarjali in mu tudi dokazali laži, je od jeze ves zelen zaključil shod, ki se j® končal z burnim klicanjem živela SLS in nje voditeljL Nato po kratkem odmoru se je oglasil še pristaš in kandidatov namestnik Badičeve stranke, tukajšnji posestnik Štefan Kmetič, ki je bil pri zadnjih volitvah vnel samostojnež. Zdaj se mu je pa mudilo stopiti za en» stopnjo više, namreč do poslančevega namestnika. Se je pridružil drugi stranki najbrž za to, da bi se s t<v častjo ložje oženil, ker se kot srednji posestnik ne more. On nam je po svojem prepričanju razlagal gospodarski položaj v državi, ter ga je primerjal s slabim gospodarjem. Pri tej razlagi se najbrž ni sjiomnil sam nase. Ke» je s svojim govorom agitiral za Radiča, mu jih le 1« malo sledilo s klici: Druga Skrinjica je naša. Ti shod» so bili za nas Račance pravi »teater« brez vstopnine. — Dne 27. jan. zvečer ob 8. uri se je začel pa drugi teater, ki nam je kot javen shod predstavljal naprednjaškega profesor-špijona dr. Pivka. Ta se nam je najprej predstavil, pardon, najprej je bil izvoljen predsednik shoda, ki je otvoril shod in dal besedo že zgoraj imenovanem« govorniku. Ta se nam je predstavil, kdo in kaj da je svoj poklic, slan, sedanje bivališče in rojstni kraj. Zraven tega je pa pozabil povedati, kaj je bil v vojni in kako je ravnal s slovenskimi vojaki v vojni. On nas je v imenu narodnega bloka, ki pa baje danes ne eksistira> več, (najbrž on sam ni tega vedel, ali pa si je mislil da nas bo s tem še bolj nafarbal), torej v imenu narodnega bloka nas je tako farbal, da je nabrž porabil vsv barve, ki jih sploh jjoznamo. On nam je namreč razlagal politiko vseh držav, kar je seveda v nekem oziru dobro, da nas seznani z drugimi državami. Ali, ko je začel o naši državi, tu je začel rabiti barve. Ker nas je pa predsednik shoda že prej prosil, da ga naj pustimo^ govoriti do konca, se je to zgodilo. Ne bom omenjal njegovega govora, ker sploh nima skoraj nikakega pomena. Samo to, da je njegov govor napravil na nas zbe-rovalce tak vtis, da naj Boga zahvali, da je čisto zdrav, kakor je prišel, zopet lahko odšel, prej ko je bil š^ shod končan in zaključen. Zahvaliti se ima za to ludi našim fantom in možem, ki so služili pri njegovem polku kot on v Tirolah, da niso tako prostaški in razuzdani, ker drugače bi se mi bilo še slabše godilo, kakor baje v Cirkovcah. O navdušenju in zaklinjanju z živijo klica na SLS na ni treba omenjati, ker je dosti razvidno iz teh besed, ki sem jih zgoraj navedel. K temu naj vam dragi čitatelji in volilci še jaz položim nekaj besed na srcu. Torej Slovenci in domoljubi, ne dajte se zapeljati in spraviti v zanjke različnih strank, ker kdo je proti SLS, ta je izdajalec naroda in materinega jezika. Tukaj naj veljajo tudi besede: Varujte se volkov v ovčjih oblačilih, ki hodijo krog vas in vas lovijo v svoje mreže.
Sv. Barbara pri Mariboru. Pred tedni se j*e pripeljal k nam z avtomobilom dr. Gorišek od Sv. Lenarta v Slov. goricah, da bi imel v Kramarjevi gostilni shod. Franc Šabeder iz Korene, predstavnik demokratske škrinjice, je s pomočjo špicla Frančeka iz Žikarc vabil ljudi na shod. Nihče se ni hotel udeležiti. Prisopiha!» sta dva strastna samostojneža, brbravi Petrič iz Zg Voličine in špricani rihlar Ribič iz Jablane, da sta naredila dr. Gorišeku poklon. Dne 18. jan. 1925 pa so napovedali samostojneži shod v Kramarjevi gostilni » vabilom pri cerkvi, da pridejo govorniki Pucelj, Šikei itd. Naši so se odzvali vabilu in so zasedli prve prostore v gostilni. Dva govornika sta bila notranji sobi. Prid« vabit Bibič s čivkanjem: pojdite poslušat govornike. — Nihče ne gre. Spet pride drugič vabit, pa eden od našib zakliče: vas ne maramo! Potem prideta govornika ven V prvem trenutku smo mislili, da se bodeta prikotalik iz sobe dva debeluharja. Pucelj, Šiker, radi bi jima bili izprašali vest; Puclju, kaj je s kupčijo z voli, Šikerjs bi spomnili, pako nam je ob času vojne rekviriral živino. Bila sla druga dva govornika, še precej telesno ob-tesana, dobila sta takšno brco, da jima bo cn čas zvenelo v možganih, ako jih še imata. Nastopila bi tudi rada jezična govornica Jera, dr. Boležova žena. Pri nal ne bodete samostojneži dobili kalinov, kakor ob volitvah 1920.
Nova vas pri Sv. Marku. Zahvala in čast gospodt dr. Pivku, ker je »Jutro« z dne 23. januarja št. 19 prineslo lep in zvit dopis od Sv. Marka, ne iz Nove vas in Stojnc, kjer je imel g. Pivko sestanek narodnega bloka. V Stojncih bi skoraj iruel gospod Pivko namest« govora neprijetno telovadbo, a so gospodje hitro pobri sali v Novo vas, Pivkov rojstni krai, kjer je imel v bra lovi hiši govor, s katerim je pokazal, da je jako slal govornik. Občanov je res bila polna hiša, pa kaj je m» ral vse od njih slišati. Zakaj tega »Jutro« ni prineslo Ves govor se je sukal o Davidovičevi vladi in o strašni! klerikalcih. Gospod Pivko se gotovo šteje med pošten' jake, pa makedonske roparje hvali, da so poštenjaki Torej sokolski zdravo! Če ima v domačiji rojak tak slab volilni magnet kakor ga ima g. Pivko v svoji lastn občini, je to največja obsodba. Tistih par pristašev, k jih ima, niso njegovi iz prepričanja, ampak iz neved nosti in radi onega, kar iz litra priteče. Torej je lahk1 gospod Pivko ponosen na svoje ovčice. Hvalil se je, d se je vojskoval za Srbijo, njegov pristaš pa je klel zra ven njega Jugoslavijo. Piscc »Jutro«vega dopisa trd' da je gospod župan dobil jasno in točna pojasnila «' svoja vprašanja. No, župan že iina toliko soli v giaV'
J
t
2. februarja 1-995.
SLOVENSKI GOSPODAR.
rS'WIIMMMUW
nr-v-v**»-*-
i.
da ne potrebuje Pivkovib pojasnil. Kakšna pojasnila pa je dobil gospod špijon od župana, je »Jutrov« dopisnik pozabil zapisati. Rekel mu je: »Mi ne bomo preobrnili tebe in ti ne nas«, kar je gospod Pivko potrdil c opombo: »Tukaj tako dobi SLS največ glasov.« Še ne-Jkaj, gospod Pivkol Ali se ne sramuješ, da si izdal tisto hinavsko pratiko? Ali misliš, da je ljudstvo res tako neumno, da ne ve, kaj je belo in črno? Ne smemo soditi, ali resnično je, kako za vero, tako za narodi Ne pišem lega iz nevoščljivosti ali sovraštva, ampak, kdor ni z nami, je proti nam! Pivko se tudi sme zahvaliti poštenim možem, klerikalnim petelinom, kakor nas »Jutro« imenuje, da do birme brez daril ni prišlo. Tudi ptujski župan dr. Senčar je imel kratek govor. Je najbrž dober Lipoldov prijatelj. Zraven je še bil nek drug gospod, Iti je najbrž kaso vozil. Največ zaslug za ta večno slaven sestanek narodnega bloka, pa ima bratova žena, gospa »Žitnica«, ki je vabila ljudi v hišo, stregla gospodom, nazadnje pa še prevzela stražo pri avtomobilu, da je bil dobro odet in da ga niso muhe in komarji preveč nadlegovali
Sv. Urban pri Ptuju. Srečni smo Urbančani, ker smo imeli že tri shode žerjavovcev ali kakor se lepše ■sliši, narodnega bloka. Na Treh kraljev dan se je zdel pravi čas dr. Šalamunu, kandidatu Vindišu in učitelju-•orjunašu Majcenu, da priredijo Žerjavove, oziroma za italijanskega špijona dr. Pivka shode. Sicer se niso nikjer drugače izdajali, kot za narodni blok in da bi mogli v četrto škrinjico spustiti svojo krogljico. Pa ljudstvo je gotovo povsod že toliko politično zrelo, da ve, da narodni blok in četrta škrinjica ali pa Žerjav in italijanski špijon dr. Pivko je eno in isto. Slabo se jim je obneslo pri nas. Po rani maši osem oseb, večinoma naših, po pozni maši v gostilni Ramšak navadni pivci s •par zaljubljenimi pari in potem v četrtek zvečer v gostilni Čeh, kjer je bilo v celem pet oseb. Čeravno so pla-4ali vino in čaj, naj bodo prepričani, da tudi od teh pet nobeden ne bo vrgel krogljice v četrto škrinjico. Ne bilo bi vredno teh brezpomembnih shodov omenjati, ko bi učitelj-orjunaš Majcen ne agitiral in farbal, da se že vse kadi. V nedeljo, je razlagal v gostilni Ramšak, da, ako bodo Urbančani pametno volili (to je po njegovem receptu), dobijo 350.000 dinarjev. Dobili ste jih že ali jih Se boste pa od Urbančanov mogoče samo učitelj-orjunaš Majcen. 350.000 se bode razblinilo v meglo, kakor predlanskem radikalne krave in telice. Manjkalo je malo, da ga niso fantje, že siti njegove farbarije, vrgli iz gostilne. Urbahčani smo že toliko politično zreli, da vemo, kako bomo volili. Volili bomo s stranko, katera ne plačuje pijače in ne obljublja zlatih gradov, pač pa vemo, ako volimo kandidate SLS, da dobimo avtonomijo Slovenije, katera je več vredna kakor vaši obljubljeni Iškarjotovi stotisočaki. Uspeh vaših shodov in obljub bode, da bomo vsi vrgli 8. februarja krogljice v prvo ¡Skrinjico in le s tem se tolažite gospod učitelj-orjunaš Majcen.
Sv. Bolfenk pri Središču. Na gostiji Bogdan-Orešnik ae je nabralo za Dijaško kuhinjo v Ptuju 150 dinarjev. Le-¡pa hvala!
Veržej. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 8. februarja v prostorih Marijanišča lepo petdejansko igro: »V Marijinem varstvu« in šaljivo enodejanko »Klepetulje«. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vabimo k «bilni udeležbi.
VOLILO!
prva skrinjica je naša! To veleva sreča Vaša!
Konjice. Konjiški Sokol pod okriljem »laži bloka« £n tržkih orjuncev namerava vloviti par volilcev na ta način, da priredi ples za inteligenco in na tega povabi 4e tudi »vse«, to je tudi našega kmeta in delavca. Imenitna misel, gospodje! Samo vprašamo vas, kaj bodete pa nudili. Mi kmetje dovolj plešemo črez teden pri delu. Rekli bodete, mi tudi4 A, da se spoznamo, je potrebro 'pribiti pri kakšnem. Da vesta, kakšna dela opravlja naš itmet, vam je gotovo jasno, ker je vas vsakega peslovala ! kmečka žuljava roka. To je brez dvoma jasno. A bolj zanimivo bo vedeti in izvedeti za kmeta in delavca vaše delo. No, kaj pa delate? Ker se bližajo volitve z brzimi koraki in je še malo časa, je sedaj vaše prvo delo lftv na volilce. Ponašate se in hvalite na vse pretege nosilca liste narodne bloka, vam povemo tiho, prav tiho na uho, da tega ni. vašega junaka, profesorja dr. Pivka. Mi bi ga pa res radi spoznali. Pa čudno se nam zdi, da si ta vaš visoki gospod ne upa pred nas. Bi mu namreč radi majčken vest izprašali, kako je bilo pri Carzano. Če vam je, demokrati, ta gospod še danes vzor in vzgled, če ga vi zatelebano poveličujete do zvezd, če je on vaš buditelj, potem vam samo častitamo. Ta rlovelv, ki nas je izdal, da so laške granate »achtundz\vanzgerji« smo jim rekli, trgale sinove in može jugoslovanskih mater na drobne kosce, da so strojnice sovražnika kosih po naših jugoslovanskih vrstah, ta človek je še danes »junak«. Vprašamo pa danes gospoda glavarja konjiških demokratarjev — sokola — orjuncev, ali vas ni prav nič sram, da se ponašate s takimi ljudmi. Ali je v vaših očeh oni, ki izda svojega brata, junak? No, daleč je prišla morala pri vas. V vedite, da mi pošteni slovenski «melje in delavci ne bomo pihali v hrezmoralui ikrli.
Povemo vam pa tudi, da bo kmalu prišel čas, ko bo-demo obračunali tudi z vašimi pomagači »junci«, koji bodo morali zapustiti razrede naših šol, kajti, če nas tudi imate za neorientirane, vam čemo pač dokazati, da se demokratska inteligenca tudi zmoti. Gospodje konjiški demokratarji, vprašamo vas, kaj ste pa že napravili dobrega za časa, ko imate občinski voz rokah. Tedaj so vas izmazali iz blata nemškutarji, a la We-sensehegg, a kaj bo pa sedaj, ko teh ne bo. Ali ste mogoče že tega »stramm deutsch« pacijenta pretvorili v živo čutečega jugoslovanskega demokrata? Ali je že mogoče časten član orjune in sokola radi njegove zasluge pri občinskih volitvah? Pa bodete imeli ž njim malo uspeha. Vedite, da gre osel samo enkrat na led. Je pač smola. In enaka smola vas čaka dne 8. februarja 1925. Povemo pa že naprej čuvaju vaše Skrinjice, naj se dobro obleče, da ne bo zmrznil pod sramoto vašega poraza. Povemo vam, da vse vaše zanjke, ki ste jih nastavili, hoteč vloviti pošteno slovensko čutečo dušo, bodo ostale prazne. Ves vaš trud, pot in znoj bo brez uspeha. Danes se oklenite vašega blaženega centralizma, ki nas je gospodarsko ugonobil in upropastil naše kulturne institucije in vi se še drznete širokoustno kloba šariti, to je v blagor slovenskemu ljudstvu. A to je vaše delo za občni blagor slovenskega naroda. Kaj ste naredili dobrega? Da ste nam pobrali denar 1 :4 in s tem imovino. Vidite, to so vaša dela, dela, ki so zadjala slovenskemu ljudstvu nezaceljivo rano. In vi se še drznete danes pred poštenega konjiškega kmeta in delavca, češ, da delate samo dobro za njega. Povemo vam samo, da 8. februarja noben pošten volilec celega konjiškega okra ja ne bode oddal krogljice ne vam ne tudi ne drugim, kakor onim možem, ki so vredni sinovi svojega naroda, ki z nami čutijo in živijo in tudi za nas delajo. Volilci konjiškega okraja, 8. februarja vsi na volišče za pravice naših žuljev in oddajte krogljico voditelju Slovencev dr. Anton Korošcu v prvo škrinjico. Bodimo trdni in močni do zmage!
Vojnik. O du armer Narodni blok, tako je govoril neki gospod. Vprašalo se ga je, zakaj da tako govori, a on je nadaljeval, da se bo Narodni blok v Vojniku razletel na pet kosov. Prvi kos dobi Žerjavov hlapec Jankovič, da bo lahko po volitvah sebe, svojo družino in pohištvo z njim, peljal na planine. Drugi kos dobi trgovec Brezovnik, da bo še naprej lahko prodajal Žerjavov gnoj v obliki »Domovine« in »Jutra.« Tretji kos dobi dr. Mikuž, da se bo, z njim lahko vozil v Celje večerjat Četrti kos dobi Ribič, da bo lahko z njim hmelovke špičii. Ostanek dobi pa M. Kolar, krojač, da bo naredil ene kopalne hlače, ekstrar fein, bitte sehr, za vojniški Narodni blok. Na Zidanem mostu že čaka dva vagona dotzcrelih fig, katere se bodo dne 8. februarja razdelile med narodne blokaše. Mit solchen Leuten nur weg, tako se je govorilo dne 22. maja 1924, ko je nenadoma smrinonevarno zbolel pristaš SLS, Takrat še ni sprevidel, da zasluži tudi od klerikalcev pre-. cej grošev, pričakuje se, da bo sedaj sprevidel, ker v trgu; Vcjnik je pač premalo dimnikov in štedilnikov, da bi izključno od tržanov zamogel živeti. Ob takih slučajih si naj le dobro premisli, predno bo izgovoril besede: Mit solchen Leuten nur weg! — Pri nas ni nasilja, to se je pokazalo ob priliki, ko so pristaša SLS na zahtevo voditelja vojniških radikalov po nedolžnem v prisilni jopič močno zvezali in vrgli čez noč v občinski zapor. Tisti pa le naj gre v gostilno in namoči najbolj okusno in mastno pečenko, da bo lažje umetno govoril in v prisilni jopič močno zvezal klerikalnega zmaja dne 8. februarja. Ljudje se povprašujejo, zakaj da je trgovina Brezovnik tako slabo obiskana. Najbrž zato, ker imajo preveč Žerjavovega gnoja v obliki »Domovine« in »Jutra« na prodaj. Vojničani smo veseli, da imamo še drugih trgovin zadosti, kjer se »ve prodaja »Jutrova« gnojnica.
Laško. G. urednik! Ne odgovarjam listu kot je »Domovina«, ker mi je vseeno, ali ine hvali, pa rajši imam, da me graja. Kdo se pa zmeni za psa* ki ga ob cesti oblaja. Drugih novic pa v letu 1925 pri nas ni bilo, zato se v tem letu nisem Vam nič oglasil, kar prosim, da uredništvo to uradno na tem mestu potrdi. Ker pa je bilo več dopisov iz tega okraja v Vašem cenjenem listu ta mesec objavljenih, so vsi dobro zadeli in živo učinkovali na naših demokratih. Mislili so si pa: Mojster vsega tega zla je Podreberšak. Celi svet pa ve, da so ravno slovenski, kamor spadajo tudi laški demokrati, največji nazadnjaki, zato so jim ti presrečni klerikalci stalno za petami in njihovo kmetu in delavcu škodoželjno politiko temeljito zasledovali in ljudstvu objavljali. V zadnji »Domovini« pa me dopisnik s svojo siva glavo prav po otročje napada ter mi očita stvari, ki so meni v ponos. Očita mi, da sem v času dr. Koroščeve vlade hodil mogočno in diktatorsko po trgu ter so mi iz žepov štrleli »Slovenec« in drugi naši listL Nato odgovarjam: Ti listi mi niso gledali k žepov samo


Pre? 7. vsemi
• * i> \
o,
O S I
poprej enjraa! j
Za hitro in sigurno delovanje £ jamčijo SJiTic jravc
Asr'rin - tablefi- 'Baps*
HuiU m.,<ir»-b»,l®-«<«i<> (..i«tuo tuunko jün— »«ni»!»	-
v času dr. Korošč«ve vlade, ampak so mi gledali »udi ob Pijavi, v Albaniji in na drugih nevarnih mestih, ki jih g. dopisnik menda samo na zemljevidu podana. Spominja < se še pa, ko so dopisnikom iz Laškega »Domovini« gle dali »Štajerci« in jim še gledajo iz žepov samo pod drugim imenom. Nadalje trdi: Da me po dr. Koroščevi vladi ni najti ne po dnevu in ne po noči. Odgovor: V družbo ponočnih, krokarjev, pretepačev, rušilcev nočnega miru med obrito in neobrito gospodo ne silim. Prepričani pi bodite: Kjer se ustavim, samo Vaše šanse majem. Nadalj* piše, da sem zajahal dr. Koroščevega konja. Gospodje demokrati: dr. Korošec ima dobrega konja, vsaj ga ob vsakih volitvah ponese v Beograd in bi lahko bili ponosn. da bi smeli samo pod repom tega ob padanju cekinov sta ti. Ubogo, mršavo kljusje pa jašete Vi, ki bo dne 8. februarja poginilo in bo večni jezdec te nesreče ostal lepo v Laškem. Nadalje obžalujem in sram me je, da je gospod dopisnik še tako nazadnjaškega duha, da misli, da naš delavec in kmet nista še danes sposobna in vešča pisave toliko, da svoja pereča vprašanja in želje poročata v svojf. glasila. Vse dopise iz naše občine je pisala zadnji čas pristna kmečka korenina, občinski svetovalec naše .občine in bivši dobrovoljec, ki so mu bile dobro znane lumparije laških demokratov, kaker meni, samo o tem ni bil pod-učen, da ste na kandidatni listi potvorili mesto dveh, — esem podpisov. Prepričan sem pa, da bo na dan 8. februarja vsak zaveden Slovenec, poznavalec naše države, ljubitelj Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki želi enakopravnost v državi, volil predstavitelja Slovencev dr. Korošca. Demokrati, bivši nemčurji in štajerčijanci, zakleti sovražniki Slovencev, negotinski dezerterji, sedaj orjuneši, pa narodno klade. Marijagradec pri Laškem, dne 26. prosince 1925. — Mariin Podreberšak.
Pilštanj. Podpisani sem izvedel, da me je »Kmetijski list« blagovolil počastiti s čisto lažnjivim napadom. Dopisnik govori bahato v imenu faranov; pa mislim, da nima za to nobene pravice. To so pokazale občinske volitve: v občini Pilštanj še niti niso imeli svoje liste, v občini Drensko rebro, kjer volita oba generala, pa s« z največjim trudom dobili enega odbornika. Zato sta tudi oba agitatorja lepo utihnila, dokler se niso zdaj začele priprave za volitve. Zdaj zopet zbirata svoje bac-ke. Vse, kar jima noče hiti pokorno, pa obmetavala z blatom grdih laži. Tako sta se lotila tudi mene. Lažeta tako debelo in tako neumno, da se jima lahko krave smejijo. Pazita torej! 1000 D vama izplačam, če mi do-kažeta: 1. Da na našem shodu ni bilo vsaj desetkrat ve* ljudi, kakor sta jih vidva videla. 2. Kdaj sem jaz ntt prižnici metal samostojneže v pekel, čudno je pa vseeno, da se pekla tako bojita. Ali je temu kriva slab« vest? 3. Dokažita, da sem v zadnjih dveh letih skupaj dobil 150 mernikov pšenice. Dokažita tudi, da sta m vidva skupaj dala le eno zrno. — Zdaj pa na noge po-štenjakovič Štingl, na noge večni ženin Kopinjskil ~ Na svidenje 8. februarja. — Jakob Bauter, župnik.
Romanje v Rim. Za to romanje vlada veliko zanima^ nje po škofiji. Kolikor se da spoznati iz djsedajnih prijav, bo udeležba zelo velika. Škofijski odbor za romanje v Rim je stopil v stik z rimskim odborom ter je dobil od njeg« zelo ugodna poročila. Ako se razmere glede cen in glede denarja posebno ne izpremenijo, potem bo škofijski odboi iz tistih 1500 dinarjev, ki jih morajo romarji zdaz vložiti, lahko plačal: vožnjo od Postojne do Rima in naza> hrano in stanovanje v Rimu za 7 dni, avtomobil za vožnja k bolj oddaljenim svetiščem v Rimu, legitimacije za romanje, vstopnino v katakombe, na kupolo sv. Petra in razne druge izdatke. Romarji bodo plačali samo kairte za tramvaj v kolikor ga bomo rabili ter vstopnine v razne zbirke in galerije, kar bo vse skupaj stalo za celih 7 dni mogoče 70 do 80 din. Ako se nam posreči, bomo imeli vsi romarji hrano in stanovanje v eni in sicer novi čisti hiši blizu cerkve sv. Petra. Ta hiša ima samo sobe s tremi postelja^ mi ter lahko sprejme obenem 300 romarjev. Stanovanj« in hrana sta sicer v tem zavodu malo dražja, je pa tud zelo velikega pomena, ako vsi romarji stanujejo skupaj, da se v prostem času morejo razgovoriti ter sprejeti vsu potrebna navodila od voditeljev. Če pridemo v ta zavod, bomo imeli vsi enako in sicer to-le hrano: zjutraj kavo * mlekom in kruhem; opoldne juho, meso, prikuho, sadje in vino; zvečer zopet juho, meso s prikuho, sir in vino. Prav uljudno prosimo p. n. gg. duhovnike, da ljudstvo o tem romanju še zopet in zopet podučijo. Tiste, ki se prijavijo in plačajo označeni znesek, naj takoj direktno naznanijo vsak teden sproti škofijskemu odboru ter pošljejo denar. Zdaj namreč italijansak lira stoji zelo ug:dno za nas, zato bi odbor rad nakupil italijanski denar prej ko mogoče, ker ne ve, kako dolgo bo ta denar tako poceni. Odbor bi ph tudi rad vedel takoj približno število udeležencev, da more romarjem zasigurati stanovanje. Dokler ne ve številr. romarjev, tega ne more storiti. Kakor poročajo iz Rima, so skupna str novanja do mesca junija že vsa oddana. Ak< pridemo prepozno, se nam lahko zgodi, da nam drugi romarji zasedejo prostore v gorej imenovani romarski hiši. kar bi bilo zelo obžalovati. Treba je torej hitro delati. Do 25. februarja t 1. pa morajo biti vsi romarji prijavljeni. — Škofijski romarski odbor.	i
SOrmi
SLOVENSKI GOSPODAR.
tthruarft.
Gospodarske v«sti.
Na občnem zboru podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Vojniku se je izvolil sledeči odbor; predsednik Ivan Toman, župnik v Vojniku, podpredsednik Pero Jankovič, učit. upr. v Vojniku, tajnik iu blagajnik Jožef Ofentavšek, pos. sin pri Sv. Tomažu, odborniki: Ladislav Brezovnik, trg. v Vojniku, Anton Gmajner, pos., Vojnik okolica, Jožef Bikovšek, posest., Gradiše. Pregledovalca računov: Anton Okorn, pos., Pre okrje, Fran Jurček, pos., Vojnik. Razdelilo se je 18 prav ličnih diplom razstavljalcem sadja na sadni rastavi, katere je umetniško izgotovil učitelj g. Drago Kline.
Na občnem zboru podružnice čebelarskega društva V Vojniku se je izvolil sledeči odbor: predsednik Pero Jankovič, učit. upr. v Vojniku, podpredsednik Ivan Toman, župnik v Vojniku, tajnik in blagajnik Jožef Ofentavšek, pos. sin, Sv. Tomaž, odborniki: Jakob Ko-iuh, pos. Škofja vas, Fran Goleš, pos. sin, Pristava, Fran Jurčak, pos., Vojnik. Pregledovalca računov: Ladislav Brezovnik, trgovec v Vojniku in Ivan Ahtik, pos. v Vojniku.
Mariborsko sejmskfo poročilo. Prignalo se je: 7 kon> 3 bike, 80 volov, 213 krav in 2 teleti. Skupaj 305 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 27. januarja 1925 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 11 do 12.50 din., poldebeli voli 9.25 do 11 din.r plemenski voli 7 do 8.75 din., biki za klanje 7 do 9.50 d., klavne krave debele 8.50 do 9.75 din., plemenske krave 7.50 do 8.25 din., krave za klobasarje 5.75 do 7 din., molzne krave 7 do 10 din., breje krave 7 do 10 din., mlada živina 7.50 da 10.25 din., teleta 11.75 din. Prodalo so je 83 komadov.
>	ŽITNI TRG.
Naša gespodarska politika je zavožena in to spoznavamo šele sedaj. Preje se je vso krivdo vedno valilo na slabo stanje naše valute, danes pa, ko stoji dinar visoko, takor še nikoli do sedaj, vidimo, kako slabo smo gospodarili. Cene, ki bi morale radi dviganja dinarja padati, vedno bolj pri vsem blagu naraščajo. Preti nam pa poleg hude draginje in brezposelnosti še nevarnost, da se bodo živila tako podražila,'da bo življenje v primeri z zaslužkom silno drago in posledica tega bo lakota in stradanje bed-nejših slojev. Poleg tega nam letošnja mila zima ne obeta dobro žetev.
Letos je bila naša deviza: izvoz in samo izvoz. Čim več žita sma izvažali, tembolj se je povdarjalo. to kot pogreba za učvrstitev našega gospodarskega položaja. Izvajali sfno tako dolgo, da so naše zaloge izpraznjene in da 'ae «ene našemu žitu za domačo uporabo neprestano dvigajo. Kmet, zlasti slovenski, od tega ni imel posebnih koristi. Po veliki večini naši kmetje svojega pridelanega ■žita ne prodajajo, mnogi ga imajo še premalo za svojo o-b i In o družino ter so prisiljeni, da kupujejo moko ali žito. Takih kmetov je dovolj po vinorodnih Slovenskih goricah, Halozah, Bizeljskem in zlasti na Pohorju. Manjšim posestnikom in kočarjem pa povsod primanjkuje doma pridelam nega kruha.
Vsi ti bodo z dvigom žitnih cen težko prizadeti'. Se hujše pa je to, da se bo z draginjo živil pričela splošna •draginja, ki bo seveda v prvi vrsti zopet pritisnila naše kmete. Delavci s svojimi dosedanjimi plačami ne bodo mogli izhajati in zahtevali bodo zvišanje. Delodajalci bodo prisiljeni jim ustreči, da pa zaslužijo svoje odstotke, bodo seveda podražili proizvode. In tako bode moral natš kmet radi masinih dobičkov par vojvodinskih judovskih izvoz-« iničarjev najbolj trpeti, ker je znano, da draginja baš kme-i tom največ škode prizadene.
Zanimivo je, kako je mednarodna špekulacija povi «ročila naraščanje vrednosti naše valute in s tem povzročila draginjo. Ameriški veletrgovci z žitom so pokupili velikanske zaloge cd farmerjev po tako visoki ceni, da je bilo nemogoče konkurirati z drugimi državami, zlasti v Ev-, ropi Amerika, ki žito izvaža v velikih količinah, je bila primorana, ali cene svojemu drago plačanemu žitu zvišati ter ga prodati z izgubo, ali pa z borznimi špekulacijami dvigniti denarsko vrednost onih evropskih držav, ki žito izvažajo. Letos je izvažala v veliki meri edino naša država ter zalagala Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Čehoslovaškoj Amerikarvci so se torej vrgli na špekulacijo z dinarjem in m nakupom dinarja na vseh evropskih bc.rzah so amerikan ski agenti nagnali dinar na sedanjo višino. Tokrat se je to pri nas raelagalo kot velik uspeh velikopotezne gospodarske politike našega finančnega ministra radikala dr. Stoja« dinoviča. Ko pa je začelo amerikansko žito- prihajati na evropska tržišča, pa je Stcjadinovičeva slava kmalu — minila.
Ker so naše žitne zaloge skoro izčrpane in kmetje svoje žito že v jeseni ali v poletju predajo, niso bili z amei rikansko špekulacijo toliko prizadeti. Pač pa je visoka vred nost našega denarja onemogočila vsak izvoz mesa in živine. Tako sedaj doživljamo, da se cene živini in svinjam, torej edino temu, kar naš kmet lahko prodaja, ne dviga, sorazmerno s cenami ostalih potrebščin. To je za delavca in uradnika dobro, slabo pa je za kmeta, ki bo moral živino poceni prodajati, potrebščine pa drago plačevati.
Cene našemu žitu so v splošnem sedaj sledeče:
Pšenica v Bački in v Banatu 490 do 500 din., v Sremu pa je nekoliko cenejša.
Ječmen 335 do 340 din.
O v e s v Bački 300, v južni Srbiji in v Bosni 280 do 285 din.
Koruza, takojšnja dobava 210 do 215 din., ta dobav v daljšem roku 225 do 285 din.
Fižol, beli 390 do 400 din.
Id o k a nularica 680 do 690 din.
Pri navedenih žitnih cenah vidimo, da se je dvignila «lasti pšenica, koruza in moka. Kako dolgo se še bodo
cene dvigale, se ne more presoditi, gotovo pa je, da bodo« visoke do prihodnje žetve, raeven če nam ne prične konkurirati Amerika s svojimi mlevskimi izdelki, katere bomo pričeli uvažati, ker bodo cenejši od naših.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 60—61 din., > francoski frank 3.30 din., čehoslovaška krona 1.82 din., italijanska lira 2.56 din. in 100 avstrijskih kron 8 para. « V Curihu znaša vrednost dinarja 8.42 centimov.
«AlA H/MUHA.
Zanesljivi mlinar z malo družino išče službo, vzame tudi mlin v najem ali na račun. L. Novak, Rogoznica 15. Ptuj.
153 3—1
Iščem služkinjo od 14. leta naprej. Vzamem jo tudi za svojo. Naslov v upravništvu. 161 Priporoča se iz dežele 15 letni fant čevljarju za učenca. — Naslov v upravništvu. 157 2-1
MlajSi sedlarski pomočnik žeti službo menjati. Gre takoj na deželo. Naslov Janez Gor-njak, Sv. Lovrenc na Pohorju 78.	160
Majarja s 4 do 5 delovnimi močmi išče Marija Liniger, Maribor, Koroščeva ulica 32.
______ 150 2—1
Sprejmem takoj pridnega, poštenega fanta, nad 16 let starega, kateri bi imel veselje do mlinarske obrti v umetnem mlinu in bil tudi konjem vajen. Učna doba 2 leti. Začetna mesečna plača 175 D. Hrana in stanovanje v hiši. Oglasiti se je pri Antonu Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu.	149 3—1
j Mladenič, kateri ima veselje i do cerkovniške službe ter ni i se zraven učil krojaštva, ev. j tudi v orglanju, se takoj sprej ■ me s priporočilom župnegžt f urada pri Ivanu Knuplez, or-e ganistu in krojaču v Rušah, j	119 2-1
Sprejme starejši pekovski pomočnik, kateri mora biti tudi vešč slaščičarne. Pismene ponudbe na: Maks Senica, Žalec.
128 2-1
Kovaškega učenca sprejme takoj Ivan Stebiovnik, kovač, Rečica ob Paki. 145 2—1
Oženjen vinogradnik in vrtnar, kateri se tudi v sadjarstvu, poljedelstvu in vzgoji tobaka popolnoma razume, išče trajno stalno službo. Naslov: »vinogradnik in vrtnar«, graščina Freudenau, pošta Apače pri Gor. Radgoni. 122 3—1
Išče se viničar za vinograd-
no veleposestvo pri Zagrebu. Pogoji: Najmanj 3 delavske moči. Popolno znanje vsega vinogradskega dela, posebno pa cepljenja na suho, ter ravnanja s trsnico in novih nasadov. Ponudbe do 15. februarja t. 1. na Fran Senker, upra vitelj, Mitnica, Sv. Duh, Zagreb.	146 2—1
Žagmoj«tra sprejme v si iibo M Obian, Mar bor, Loška ulica
št <5	85 3
Redka, ugodna prilika, novo-
zidana hiša, s likajočim se gospodarskim poslopjem, sposobno za vsako podjetje, v prometnem kraju ob cesti in zeleznici, 10 oralov zemlje, se ugodno proda. Pojasnila pri lastniku Antonu Cene, Loče pri Poljčanah.	152 2—1
8e skoraj novo, dvenadstrop^ ne hiše v Gradcu, v sredini mesta, blizu akademije, se polovica ugodno proda. Stanovanje na razpolago. Več se izve pri Francu Lah v Gradcu V., Morregasse 5-1. levo.
155
Travnik na Ponikvi ob juž.
železnici proda po ceni Lovro Cremožnik,. Celje, Prešernova ulica 19.	158
Vodna sila za 10 IIP., na lepem prostoru, z nekaj zemlje, zraven malo stanovanje, pripravno za vsako obrt, se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu. 156
Proda se nov umetni mlin, prvovrstni, na stalni vodi z zaog, zraven 2 orala zemlje, ob veliki cesti. Del se plača takoj, drugo po dogovoru. — Ivan Kociper, Ptujska gora.
151
Proda se posestvo 20 minut pd Konjic proti Celiu, tik drž. ceste, 3 orale zemlje, vse v Obrem stanju, pripravno za trgovino, sadonosnik, dve njivi, se ugodno proda. Naslov v upravništvu.	117 2—1
Pri Sv. Janžu pri Ptujski gori
se proda arondirano posestvo 9 oralov, obstoječe iz lepe hiše, gospodarskega poslopja, vinogradskega poslopja, vinograda, sadonosnika, gozda, njiv in travnikov. Cena ugodna. Pojasnila daje Franc Jarh Maribor, Tvormška ulica 15.
154 2—1
Posestvo, 36 oralov, s popolnoma novimi poslopji, v lepi legi, se proda z živin' in mrtvim inventarjem za 200.000 D. Naslov v upravi. 136 2—1
Proda se dobro posestvo, približno 18 oralov, vse skupaj, poslopja vsa zidana, v okraju Slov. Bistrica. Naslov v upravništvu.	112 3—1
Na prodaj je manjše lepo posestvo, obstoječe iz njive, trav nika, in črnega gozda, % ure od Slovenjgradca na lepem prostoru s hišo, posebej hlev, kozolec in bajta, primerno za rejo 3 glav živine. Ponudbe na posestnika Jurija Martel, Pameče, pošta Slovenjgradec.
Odda se v najem manjše posestvo blizu zeleznice s stanovanjem, zanesljivi osebi ev. zakoncema proti temu, da bi imel v nadzoru hišo z manjšo industrijo dokler ne bo v obra tu. Dopise je poslali na upravo poa »ugodno«, 133 2—1
Majhno pnasjut m, poldrugi oral vin grada, poldrugi oial sado-ccRnika s gf s >od»rskirn poslopje n blitu Maribora se takoi po ceni proda. N;.slo/ v u>iavtu št i/u	79 3
L«po dohičkan««ne vinogradno p^ sefctvo z 5 orali vim grada, zelo lepa 1' ga in izc^nredao močno ia rodjvitno trsje, nadalje okroglo >0 oralo» hoste, deloma za izsekanje, okoli 10 oialov sadjn.SDk«, t-avnika, pašnika itd. v Gorrjih Haloeab pol ure od okrajoe ceste, se z ali brec inventarja zaradi bole> bavosti gosp daija pod zelo u-godnimi pogoji proda. Kje, to pa e upra^nstvo. . '00 3
60 knb. m. drv se proda. Štefan Heller, Dolgoše pri Mari boru	130 2—1
Proda se ali zamenja za pet-šetletnega konja dveletna žre bička. Tržaška cesta 38, Maribor.	147 2-1
Sprejmem vsa sodarska dela
nadom. Pri večjih množinah grem tudi na dom lastnika. Zadostuje dopisnica. Fr. Hri-beršek, sodar, Vel. Pirešica 51, p. Žalec.	124 5—1
Predivo za domače platno se dobro zamenja pri tovarni Anton Šinkovec d.d. Grosuplje pri Ljubljani. Istotam se dobi prima rusko laneno seme za pomladansko posetev. 114 ____2-1
Brusimo britve, Skane, nož« itd. Električr.a brusarn* (v br niči Roštomaj) Celje, Prešernov« alica 19:	11 »6
Prvovrstne imarniSne trte, cepljene trte, vkoreninjeno divjake, sadne divjake in cep: liena drevesa prodaja Vinko vnuk, Senčak, p. Juršinci pri Ptuju.	1618 8-1
PoKcr! Ravno dcilo blago nove cene. Platno, baihenti, drulf, blačevira, svileni robci, sukno itd. Dobiva se najceneje pri Trpina, Glavni trg 17. 49
Sadno drevje, večjo množin.
n*,bolj priporočljivih vrst in cepljeno trsje prvovrstno, kakor laški rizling, silvanec, peček, žlahtnino in itabeia, cepljeno na Goethe 9 in Rip. Port. Cene troerne 1 Zahtevajte ponudbe t Drevesnica ia trt niča I. K. G/s diSnik, &t. Janž pri Videnju,
Okrogli les kupujem pod ugodni iii plifilnimi pogoji. 1'ičem tudi nakupoval e hsa. M>ija obran, Maribor, Loška ul>ci S.
Am-rl*ki ključi od GOthe it 9 lo P, rtal s, «menjati ffpl enhe. D iiošck, ¿t. Pavel v Savinski d.lini.	104 4
PrvsTTstat aagMki ia oatrsn-ski pit »it i kaks na drobno in dehelo d bavi po rastno zni ža i h cenah Mariborska mest»» plinarna.	82
Jabelk
vsake količine se iSče.
Zagreb „Jabuke"
Bregovi ta al. 8. — Tel 19—4(5
raver vjr |
i «mf^^ l
3. Dunajski mednar. sejm
*
8.-14, marcaJ925.
Posebni oddelek za poljedelske
stroje in (orodja
kakor a «F""*
m "vse poleJalske^pitretflline
v sejmskem delu Rotuode. 5 vA? $ T ;
Vzaraa razstava paljsM.jn nlalh In vrhihprldelktf tfozlli na deželi. Vnska poskuSnja.
^Znaten popust vožnje na avsiri skih železnicah.
Prt stop „ meje proti rešitvi znamke za pasvizuir ______________, aK 15.030 (Do ar --25).
Pojasni'a sejm ski izkaii, se d >bij» pri trgovcih it poljede sk h zbornicah, poljedelsUih orga ua :ijah podružnicah avstrijske prome ne pisune ia
Ufiener Nasse A. i., W.en Vil,
Museiim»!rasse 1.

Podpisani Gašper Lešnik, posestnik v Sv. Miklavii št. 17, preklicujem obdolžite v, izrečeno proti g. Josipu Za lokarju, posestniku v Sv. Miklavžu št 47, da bi bil vid« pri njem vojaško puško, vsled katere obdolžitve se je ia vršila na domu g. Josipa Zalokarja orožniška hišna preis kava, ki je ostala brezuspešna. Tudi prosim g. Josipa Zl lckarja odpuščanja in se mu zahvaljujem, da je odstopi od kazenskega preganjanja proti meni.
141	Gaiper Lešnik,
Vabilo

na

41. redni ob&ni zbor
P91«! In'«e v RBa!kal©h p, * «»s
ki se vrši v pondeljek, dne 16. februarja 1925, ob 9. s dopoldne v uradnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskih pregledovalcev.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1924 in razde
tev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Nasveti in predlogi
r
Generalno zastopstvo
ALFA SEPARATOR

D.
0,
IA. Penit)
Telefon 24—13 ZAGREB Gunduličeva 66
Največje skladišče vseh
mlekarskih pitrebftln.
Separatorji, kante za mleko, maslt»nke, bizoparni kotli, hladila, siri&če, boje za sir in maslo.
i 2. februarja 1905.
SLOVENSKI GOSPODAR.
*lra» 5.
Trajne ¥rednostl
«planejo vedno darila ia zlata In srebra, ker obdrie še po preteku mnogih let svojo prvotno vrednost. Ure, verižice,
prstani, zapestnice ^	kakor tudi vsako-
vrstna zlatnina in srebrnina, nakit, in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovosti dobi se dobro In po ceni pri tvrdki Suttner. — Zahtevajte divno ilustrirani cenik, za katerega je treba potlati samo 2 dinarja na:
ODPOSILJALNICO UR H SUTTNER,
v Ljubljani, št 992, Slovenija.
Za udobnost odjemalcev se morejo za nadopol-nitev paketa primotati tudi dobra in fina Elsa-mila lepote in drugi kozmetični preparati lekarnarja Fellerja.
a
II
"PSE REX CO.
GràdiiSe 100. LJUBLJANA Gradiši« 100. {Telefon it 268 int. — Ustanovljeno 1SÖ&
Ko bi mogli osebno z Vami govoriti,
bi Vam lahko razjasnili, kako slabo storite, ako pri izbiranju mila niste oprezni in koliko škodljiva so dostikrat slaba mila! Če želite strokovnjaško izkušeno MILO LEPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od 5 vrst FELLERJEVEGA ELŠA-MILA V ORLIKI STEKLENIC. Elsalilijino mlečno milo, Elsa-glicerinsko, Elsa-boraksovo, Elsa-katranovo in Elsa-milo za britje. Vsaka vrsta teh mil z zakonom zaščiteno znamko prijetno diši, je zelo štedljiva, izvrstno se peni, osvežuje in ohrani kožo zdravo in lepo. Ta mila so najboljše in najfinejše kar se v milu sploh more dati!
ZA POIZKUSIJO 5 kosov EIsa-mila v obliki stekleni» 4 zavojnino in poštnino 52 din., toda le tedaj, če se denar pošlje vnaprej, ker je poštnina po povzetju za 10 din. vil j«.
Naročila nasloviti na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar.
V Stabici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska.
Specijalna trgovina
prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmao* Ževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških fio» frebščin.
W Pisalni stroji na obroke I ^flM
mmcmmtmmmMmzmm m
Mlato (tropine)
izvrsten redilen pripomoček za pičo vseh domačih Živali, se dobi v vsaki množini dnevno pri Th. Götz, pivovarn», Maribor.
RiMe Ia natarneje naložite svoj dinar pri
Okra'nl posojilnici v Ijutameru,
ki obrestuje kranilne vloge navadne pa 8'/,, večje in vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino ter izvišuje vsa nakazila — Tekoči računi.
Na obroke3
Manufaktoro in konfekcijo, vezenine, pletenine 1.1, d. kakor moške in ienake obleke po meri is lastne prvovrstne krojafnice ter premog in drva dobite proti agndnema odplačevanja le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
družba z 0. z. Maribor,VojainISka ul. 2, pisarna Gregorčičeva ul. I
Posojilnica pri Sv. Lenartu v SI. g.
(v lastni hiši) obrestuje hranilne vloge po 10%, posojila p» daje po 16% in sicer tako, da se plačuje za vsako četrtletje posebej 4%, torej pod zelo ugodnimi pogoji.
Uraduje se vsak torek in petek od 8. do 12. i ure dopoldne.
umetni v kaučuku ali pa v zlatu, zlate kapice in inostki ceno, takoj, j šna zajamčeno solidna izvršitev, strojiki ta napravijanje nepravilno rt stotih zob. Uitaieno vprašati pri gospei N. Mogilsiioki, ženi zdravnika od sedaj v lastni novi hiši: drevored zraven gostilne Fran Kincl v Št Jurju ob i. i. Istctam se izvršuje ruvanje zob brez bolečia, vsakovrstne plombe od . najcenejših priprostih do najfinejših.	1353 j
Najpopolnejši Stoewar šivalni stroj
©
ž *
£
•»h «
£ £
(1
S ©
Ï
«6
9
s pogreiljivim transporterjem (»labeljc). Z odnosnim premikom, je pripravljen za šte-panje, vezenje ali š vanje.
LJUDOViK BARAGA, Ljubljana,
S^len^urg .va ulica 6/1.

Pcizkusife er5srat s ierpentinovim irGazela11 milimi
I .m
Dftsiar naložite
Rilbtlll«
pn
S*>o(Ne§talers8ei tludsM Tio^oilintcf r. s«
t iar^sre, Stolna olics II. it
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10%
oriroma po dogovora
I
Nalofite denar le erl
Ljudski eosojllr.icl vCelju
Ü! V boj za srečo !!
I j aiiwiiiHBii 'i n< iiiiMM mW •	*m
»slstrofsal zaduši 2 fterntsltii žive»
Cankarjeva ulica 4, polog davkarije
(poprej pri »Belem volu«)
kj^r je najbolj vsrno naložen in se najvišje obrestuje. - Eentni in invalidni davek plačuje
posojilnica.
«■hm»mmam **mmmMammmm» mmmmmiimmzm^mt «•¿ja posestvo» z hilama, ki ju kaže slika, «a Din. I3C'-
dobi '.ustnik naše srečke, katero bo zadel žreb,
Cela srečka DiiltB

-i'

ILmimt-f w
Ê.Wâ&iâb* f t âii	rt •
Somišljeniki, š.rile naše liste.
Istrtiaska srečka D 25*—. Dssf «irska» flt<*e£ke P IG1-.
Pri ¿etrtinskih »rečkah igraio štiri, pri deselinsklh deaet oseb na eno številke Ztdeoc freb trtiasko ali drsetinsko srečko vrši te cned ituini orroma drsetiTi ,>n*e*tniki d -bitli* pon--«na treb.nte, ako se isti v teku 14 dni med šibo z dobitkom oe «>mvijo 1 *r -bsiiih števiU 300%
Dan trebanja ae naznani po čacopisih, takoj ko bodo «reftk« ra:prod«ne Irečke razpošilja »Prosto voljno gasdao drj-tv( t v Straiščt) pri Ptuju prot nap'«! vpo*0tatr| fantka u aiečko ter Din. 3*— za priporočeno pošiljat«v. — LJAejo ae povsod prodajaiki ar*Ov>
Straa 8.
12 Trgovina z manufaklar« li IpmtU
Í^FjQiÍ^Í SEVElI
VELENJE.
ki
i« sadaroijBoat k pravi aotfü Zapomni si, nevftfta, t« rasa!©« bi preden seSeS ¿enima v d«niro, pee»i<!iut pri oalrap« feaie MH
jSkf» po nizki <■«»*, s*dwji «sodi psodaja ui deželo, za Vek«.je «sproti polte v bivši. dr. Skabčrrf «cforec IVA« SEVER, zna» pov*o#l
Jl t« ae t MS« ladi tebe »2 ti, m tebe ico», tam, ¿aat, deklin*, Isrgevec, ki kupajel mt>og« hkrt.ii Jtofa, Mačevin«, draka, platna S» fe***«?-
asteen suukrroijeii s blagore!« parafc; S» c*£or<Ajpm£ klf«4 j« ao Bwés.
vi
? * . ' : v


SLOVENSKI GOSPODAR.
2. februe.Rji8
Poročni prsta «i v veliki izbiri po jako «nii.mh cenah dobite sama pri
A. KIFFMANN-A NASLEDNIKU
MariKr, Aleksandrova cesta iT
(pri glavnem kolodveiu).
Mestni st«»be <«k
RUDOLF KIFFMANM
KaHbor, leljtka cesta.
Parna žaga in lesna trgovina, «m
Prevzem rezanja okroglega lesa vseh vrst po najnižjih
cenah.
Prodaja vseh vrst rezane» alesa in stavbnega materijala. Oddaja rezanega lesa, kakor: deske, letve, štafle itd. proti
izmenjavi okroglega lesa vseh vrst. ' Dobava po ceni (ali n.o izmenjava proti okroglem lesu) novih in starih kompletno okovanih oken in vrat.
DENA
•i prihranile, aka kopit« naosfaktarua Maf*
vCelju„Prisolncu"
Stalna «pamna malega vsakovrstnega rvelega Mag». kakw: suka« za maske; volnena aa ženske, Uačevff s, tUkavin», karava, karkent, bel» platn«, rajava pTrt»«. nogavice, p«v«Ia, vsakovrstno »ošk« U* ieask« pcrSfe, bris«!kc, »Jaje. dežniki. 4ežni plašni, oefir faa piaasa platn« za srajce, klet, čepice ia aaglavae nit»,
Nc «pustit« w prepričati! Za obDai obi«k h prJpaeogg
Aloiz Drofenik
Glavni trg 9 C«IJ« Glavni trg 9
Paitreika točaat
Mera obHaftl
Veliko množina
puranevega perja.
proda Ernest Majhenič, trgovec s perut ntas^ niie Ptuja, kg po 20 diaarjev.
Li varis 11
Ustanovljena 1. 1800,
osiov Inž. J. & H. Biilftl, fflaril)orf
Matterjefa u!ical»5.
Ustanovljena L 1800.
oi2tvaaci]a
norega zTonlla francigliauskc ccrkte v MstHhorn.
(Največje dosedaj v Jugoslaviji izdtlano zvonilo iz brona v skupni teži 7030 kg.)
i)ne 13. deceml«-a pr. L se je vršila v livarni zvo-aov inž. J. & H. Bflhl v navzočnosti več veleč, gospodov kolavdacij i novega zvonila frančiškanske cerkve po vele*. gospodu
KANONIKU DR. KIMOVEC, izvedenec z» zvonarstvo iz IJuhljaue.
Pretekli toden je bilo to zvonilo na licu mesta (že jotovo montirano) točno preizkušeno in se je ugotovilo .sledeče:
Prepis.
IZJAVA.
»Zvonovi za frančiškansko baziliko M. B. v Mariboru, ulit» v zvonarni inž. br. Biihlov, imajo sledeče glasove:
Veliki: h, dTugi: d, tretji: f. četrti: g, peti: b.
Relativna diferenca med intonacijo posameznih zvonov je samo slaba šestnajstinka, za uho torej brez pomena; intonacija se mora zato imenovati izvrstna, zlasti še, ker je oktava, ki se redko dobro posreči, ▼ tem -d utaj u za uho popolnoma čisla.
Stranski najvažnejši toni so pri vseh: spodnja aVtava, kar je najugodnejše in zgornja mala terca. Oba .ntervala sta tako dobro zadeta, da jih uho sliši kot čista, čeprav oktava pri prvih treh za prav rahlo spoznanje navzgor teži, tako, da n. pr. pri velikem zvonu v dveh sekundah napravi valujoči vozel, približno v <*iakem času tudi pri drugih dveh večjih, kar pa lepoti tona ne škoduje, ampak jo rajši poveča, ker glas zvo-tov le Se lepše zuvalovi. Pri višjih dveh je oktava ¿ista. Mala terca pri večjih dveh istotako prav rahlo kaišku teži, pri ostalih je čista.
Zvonovi so torej med seboj v iziH>rnem, redko tako dobro zadetem razmerju, pa tudi vsak zvon zase je nenavadno popoln, tako, da se to zvonilo v svoji celoti mora imenovati prvovrstno, vzorno. Zlasti, ker je glas zvonov posameznih in skupno mogočen, poln, nenavadno jasno, milo in mehko, kar božajoče doneč, celo v najbližji bližini se pri zvonenju ne čuti nikaka trdota pri udaru. Donenje poleg tega dolgo drži, stranski toni so z glavnim v najlepšem razmerju tudi glede moči, da ga ne zakrivajo, pa mu hkrati dajo jasno polnost in globino. Tako je v pričujočem zvonilu tvrdka inž. bratov Buhlov dosegla nepričakovano popolnost v notranjem razmerju zvonovih, glasov, pa tudi v zunanji lepoti, ki jo odlikuje pred vsem nežna, voljna, jasna mogočnost.«
V	Ljubljani, 23. januarja 1925.
Dr. Kimovec !. r.
stol. kanonik, škof. izvedeifec za zvonarstvo.
V	priloženem pismu poleg tega Se stoji:
» ... . Bodite uverjeni, da je vse, kar sem pisal, prav gotova istina; prepričan sem, da prekaša to zvonilo, glede notranje kvalitete zvonov, kakor tudi glede, vnanjosti, vsa. kar sem jih slišal po vojni vlitih. Bog Vam daj tudi vnaprej srečo pri Vašem delu! . . . .«
Dr. Kimovec 1. r.
Od veleč, župnega urada Sv. Marije v Mariboru smo prejeli sledeče pismo:
Prepis.
»Podpisani sfričuje, da je novo zvonilo, ulito od zvonarne inž. J. & H. Buh l v Mariboru, nepričakovano
dobro in ugodno uspelo. Oblika zvonov je prikupljivs,. okraski izraziti, napisi čisti in čitljivi. Posamezni gla~ sovi so po pogodbi precizno zadeti. Vsak zvon ima p«*-leg glavnega tona še kot stranski ton ali veliko ali ma!t terco, čisto kvinto in spodnjo oktavo, ki je pri vseh jakli in krepka. Skupno zvonenje pa je čarobno lepo, mehka^ brez vsiljevanja, ter doni kakor ubrana godba iz jrV šokih lin.
Sodba preč. p. Hugolina Sattner, znanega skladatelja in priznanega veščaka v zvonoznanstvu, ki J* preizkusil naše novo zvonilo dne 12. januarja 1925, s* dobesedno glasi: »Sam sem se prepričal, da je nov» zvonilo dobro uspelo.« In preč. g. dr. Kimovec, stolni kanonik v Ljubljani, se je ob priliki zvonenja dnf 13. januarja 1923 izrazil s pohvalnimi l>esedami: »V,-d zvonovi fino zvonijo!«
Prrprosto ljudstvo pa izraža svoje veselje s že]j% da bi še večkrat zvonili, kakor se to itak godi. Po več di daleč iz dežele pridejo ljudje, samo da slišijo dolart uglašeno petje jasnih, ptolnih in živih zvonov.
Zvonarna inž. J. 4 H. Buh 1 je toiej vsega prt« poročila vredna in si ga po pravici zasluži.«
Župnijski urad Sv. Marije v Mariboru, 29. jan. 1921
L. S.
P. Vaierian Landergott I, a
O. F. M. et uprav. top.
Originalna kakor tudi razna draga primatna pis» so cen j. interesentom na razpolago!
Zadružna gospodarska banka d. d
podružnlctlT Mariboru*
¡¡Sigr' T lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred franči&amko cerkvijo. "Si Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! —[Najviše obrestovanje vlog na knjižice in^v tek, računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk držaroe razr« loterije*
1 isk 1 iskani* sv. Cirila v Maribora
Odgovorni urednik: Vlado Puienjak.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«