149 Digitalizirani Grško-slovenski slovar Antona Doklerja v zbir- kah ASPplus in Termania. Doklerjev Grško-slovenski slovar, ki ga je že pred časom digitaliziral Gorazd Korošec, je letos izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, v povezavi s projektom prenovljene izdaje, ki jo za zamejske Slovence pripravljata Barbara Zlobec del Vecchio in Matej Hriberšek; založila sta ga podjetje Amebis in Založba ZRC. Na voljo je v dveh oblikah. Samostojna inačica se programsko opira na okolje ASPplus podjetja Amebis, ki v okviru osnovne maske zagotavlja mehanizme za iskanje po izhodiščnih geslih, medtem ko spletna inačica deluje v okviru slovarskega portala Termania. Grški font temelji na standardu Unicode. Na tem mestu želim opozoriti zlasti na nekaj detajlov, ki bi jih bilo smiselno dodelati. Gre za manjše in časovno nezahtevne posege, ki pa so za uporabniku prijazen izdelek bistvenega pomena. 1) Iskanje po grških geslih je tre- ba prirediti tako, da bo poleg vnosa sestavljenih diakritičnih znakov (ki ga omogoča že sedaj) omogočalo tudi vnos brez uporabe diakritičnih znakov ter vnos v transliterirani obli- ki. Te prakse se držijo najboljši grški slovarji v tujini, denimo tisti v okviru projekta Perseus (dostopni na http:// perseus.uchicago.edu/reference). Obstoječa rešitev pri Doklerjevem slovarju je od vseh treh daleč najbolj zapletena; smiselno jo je poenostavi- ti do mere, ko uporabniku pri grških besedah ne bo treba vnesti ničesar razen črk. Iskalnik mora biti torej ne- občutljiv na vse naglase, pridihe, dol- žine, pomišljaje itd. Trenutno še ni, zato se mora uporabnik truditi z iska- njem omenjenih znakov po slovenski tipkovnici – in za začetnika, ki jih bo težko našel, je slovar v sedanji obliki le pogojno uporaben. Povedano na- zorneje: za – denimo – vtipkan znak α bi moral iskalnik v grški besedi upoštevati tudi unikodne znake ά, ἀ, ἁ, ἂ, ἃ, ἄ, ἅ, ἆ, ἇ, Ἀ, Ἁ, Ἂ, Ἃ, Ἄ, Ἅ, Ἆ, Ἇ, ὰ, ά, ᾀ, ᾁ, ᾂ, ᾃ, ᾄ, ᾅ, ᾆ, ᾇ, ᾈ, ᾉ, ᾊ, ᾋ, ᾌ, ᾍ, ᾎ, ᾏ, ᾰ, ᾱ, ᾲ, ᾳ, ᾴ, ᾶ, ᾷ, Ᾰ, Ᾱ, Ὰ, Ά, ᾼ, , , , , , , , , , , , , , , , , ,  in . (Znake, kjer je zraven iota subscrip- tum, je treba kajpak upoštevati tudi pri vtipkani kombinaciji αι.) Ker je slovar namenjen tudi gimnazijcem in drugim uporabnikom, ki se z grščino šele spoznavajo, je smiselno dodati še možnost, kjer bi iskalnik zanemaril tudi razliko med ε/η in ο/ω. Zadet- kov bo več, vendar je »fuzzy« pristop pri takšnem slovarju edino smiseln; bolje je, da lahko uporabnik izbira med več možnostmi, kot da zaradi nepoznavanja tipkovnice ali napake pri vnosu sploh ne more priti do tiste, ki jo išče. 2) Pri zahtevnejših črkovnih kombinacijah (ki vsebujejo vokal z dolžino in naglasom, kot denimo pri besedi βου-γιος), trenutno upora- bljeni font odpove in namesto pro- blematične črke se na zaslonu prikaže zgolj prazen kvadratek. Za grščino bi bilo treba zato uporabiti font, ki vse- buje tudi te znake (pri črki α pridejo denimo v poštev , , , , , , , , , , , , , , , , ,  in ), recimo font OdysseaU, SymbolGre- 150 Ocene ekU, GraecaUBSU, HellenicaU ali TeubnerLSU, od prosto dostopnih pa New Athena Unicode od verzije 4.05 (2012) dalje. 3) Kjer Doklerjev slovar obravna- va več enakovrednih grških gesel sku- paj (s pomočjo zavitega oklepaja), de- nimo pri besedah »βοιωτ-άρχης, ὁ« in »βοιώτ-αρχος, ὁ«, je v programu kot »geslo« navedeno samo prvo, drugo je že temu geslu podrejen del opisa (»βοιωτ-άρχης, ὁ in βοιώτ- αρχος, ὁ«). Ta rešitev je neustre- zna; če uporabnik v okencu z geslom išče drugo, ga preprosto ne bo našel, medtem ko bi ga v tiskanem slovarju takoj zagledal, saj je s pomočjo okle- paja optično uvrščeno med ostala ge- sla. Med gesla je treba torej preprosto vnesti tudi vse neprve besede v zavi- tih oklepajih in pri njih zgolj ponoviti definicijo pri prvih besedah. 4) Vmesnik ASPplus je treba do- delati, da bo omogočal tudi iskanje po vsebini gesel. Šele takrat bo mogo- če slovar v omejenem obsegu upora- bljati tudi kot slovensko-grški slovar; tega sicer v slovenščini v doglednem času ni mogoče pričakovati. 5) Rešiti bo treba tudi problem alfabetizacije: če denimo v iskalnik vpišemo zvezdico, se gesla zvrstijo po nenavadnem vrstnem redu, s katerim si uporabnik ne more pomagati; treba bi bilo uveljaviti običajno grško abece- dno zaporedje, torej Αα, Ββ, Γγ, Δδ, Εε, Ϝϝ, Ζζ, Ηη, Θθ, Ιι, Κκ, Λλ, Μμ, Νν, Ξξ, Οο, Ππ, Ρρ, Ϙϙ, Σσς, Ττ, Υυ, Φφ, Χχ, Ψψ, Ωω, ϡ. 6) Slovar do črke natančno pov- zema vsebino izvirnika. Ker je ta izšel pred slabim stoletjem, je slovenščina velikokrat zelo arhaična. Če je slovar mišljen kot uporaben pripomoček, bi izstopajoča mesta v naslednjem koraku vsekakor kazalo posodobiti; izrazi kot »prorokba«, »gori pote- gnem«, »samomorivec«, »bliščeč, le- skeč«, »brezdno«, »ne zgodivši se«, »črevelj«, »vun jemljem«, »solnčni mrk«, »kamenit«, »brzosel« itd. daje- jo slovarju komičen videz zastarelosti in poleg tega hromijo iskanje po vse- bini gesel, saj uporabnik ne more biti domač s pravopisom izpred stotih let. Potrebna posodobitev nikakor ni mišljena kot vsebinska predelava, ki bi bila pri tako starem slovarju, ki ga bo že naslednje leto mogoče povsem legalno skeniranega objaviti na spletu (Dokler je umrl leta 1945), nesmisel- na; zadostovala bi povsem površinska osvežitev, lektoriranje in uskladitev s sodobnim slovenskim pravopisom. Treba je poudariti, da so nave- dene pripombe mišljene kot zaključ- ne izboljšave; ogromna večina vsega dela je že opravljena. Gorazd Korošec je s sodelavci pri ZRC SAZU in pod- jetju Amebis opravil pomembno in dragoceno delo, ki bo znatno olajšalo gimnazijski in univerzitetni študij ter bo poleg tega koristilo vsem ostalim uporabnikom, ki imajo pri svojem delu opraviti s staro grščino – pre- vajalcem, jezikoslovcem, filozofom, teologom, zgodovinarjem in drugim. Amebis in Založba ZRC sta z javno dostopnostjo slovarja naredila premišljen korak naprej, s katerim sta lahko ostalim slovenskim založni- kom za zgled. V tujini se pri starejših slovarjih, kjer so avtorske pravice že potekle, vedno bolj uveljavljajo od- prtokodne rešitve, kjer so slovarji brezplačni in jih je mogoče naloži- 151Ocene ti s spleta; zaradi tega jih množično uporabljajo tudi ljudje, ki se za na- kup sicer ne bi odločili – gimnazijci, študentje na lektoratih, samouki in drugi. Še več, tako licenciran slovar je kasneje mogoče vgraditi v novo programsko opremo in tako priti do izvirnih, ob izdaji nepredvidenih re- šitev. Primer uspešne uporabe odpr- tokodnega licenciranja je projekt Per- seus, še bolj pa program Diogenes; oba dosegata tisoče uporabnikov in sta v kratkem času s svojimi slovar- ji (Liddell-Scott-Jones, Autenrieth, Slater, Lewis-Short) postala osnov- no orodje latinistov in grecistov po vsem svetu. Odločitev ni samoumev- na, vendar ima tudi alternativa svojo ceno, morda še višjo; svarilen zgled je Wiesthalerjev Latinsko-slovenski slo- var, ki zaradi prohibitivne cene do- sega zelo majhen krog uporabnikov in ostaja nedostopen celo v številnih javnih knjižnicah. David Movrin