Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 1998 352(497.12 Ptuj) 6005692,6/7 29. JULIJ/MALI SRPAN 1998 m fi U fi H M M H H H M ri ri ri ri ri H ri ri M ri ri i _•* ; .v “>-v ..■■■ U ol '* Il 5 ' IL; LUCl^imà,, «»v ^ \ • ' 6/ ricini . S jžkpaiij^estneobčine Pttij A i ________. , '"T*“ .■ ' tivJ ilL ■' V razpravi je bilo nekaj zanimivih izjav: K. Rižner (član komisije, predsedujoči član M. Mrgole, dr. med., na seji MS ni bil prisoten) je povedal, daje bila komisija okrnjena; od petih članov so bili le trije. Odločitev je bila izglasovana z 2:1 za g. A. Piška, ker je zaslužen za mesto Ptuj in njen občan. Razlog je bil tudi, da ima akademik V. Dolenc previsoke strokovne nazive in bo v bodoče težko najti podobne kandidate. S. Rogina ga je opozorila, naj ne podcenjuje Ptujčanov! R. Brglez je pudaril, da je dr. Dolenc eden od dveh največjih nevrokirurgov na svetu in je že občan Ptuja. F. Obran je menil, da lahko pričakujemo tudi pomoč pri statusu ptujske bolnišnice. F. Premužič je dodal, da je zaradi pozitivnih izkušenj ponosen, da je dr. Dolenc Ptujčan. M. Čuček je dejal, da gre za resno odločitev, pri čemer nikogar ne smemo diskreditirati. Doslej je bilo podeljenih že šest imenovanj za častnega občana. Od leta 1969 do 1994 so jih prejeli: Ivan Potrč, Janez Zemljarič, Franc Mihelič, dr. Anton Trstenjak, Jože Gregorc in dr. Neudauer. Podpira amandma, ker se zaveda, da bi morali podeliti več priznanj, na primer gospe Cobljevi, dr. Vladimirju Bračiču in številnim drugim, ki so vložili veliko dela za napredek Ptuja in okolice. Res pa je, da v tem pogledu nismo imeli opredeljene politike. Opravičil se je Tedniku, ki iz njemu neznanih vzrokov ni bil predlagan za Zlato plaketo. Podpisnik predloga za TD Ptuj svetnik E. Tomašič je povedal, da se strinja z večino v Mestnem svetu, vendar kot oblikovalec predloga za amandma ne more glasovati. isissrtS predsednik NK Drava, je P* issgrssrs ne morejo vec j^K S “ slovenske e8 ustanovi Kapitalska d-u*aUb delniška družba) '° * “ sodeluje kot druzben.ca. Z pomoč p P predlagano od 3,6 na 5,6 milijonov SIT pa se bo ugotavljala moznos morebitnem rebalansu. Svetniki so sklenili da —5 Potrebno sprejeti tudi stratT izdelav/ "Tj ki <' T«- - -taft: do septembra kot delovno grad V zadnji točki so bile podane tri informacije: O podelitvi koncesije Adrija plinu je podal informacijo g. Stane Napast: od 13. maja koncesionar Adria plin razpolaga s celotnim obstoječim omrežjem. Mariborska plinarna ni predložila dokumentacije, zato je bila predaja otežena. MO sledi sklepom Ustavnega sodišča in bo potrebno na Mestnem svetu spremeniti sklep o podelitvi koncesije, ki ga bo po novem odloku in ZUP-u izdala tajnica občinskega urada. Izdano je bilo gradbeno dovoljenje za položitev 10.000 metrov plinovoda. V nekaterih blokih na investicijo še niso pripravljeni, nekateri pa imajo na zalogi premog. Pr' obvoznici v Ptuju se non Zat,kl zaradi trase. Verjetne Weben odmik „,J „„J,. Na vprašanje svetnika B. Gornika o rekonstrukciji gledališke stavbe je odgovoril pisec poročila, da je pripravljena samo idejna rešitev za 300 sedežev, ki se mora strokovno temeljito preveriti. Mestni svet je še sklenil, da se lahko zvišajo plače direktorice JZ KIP in direktorja JZ Gledališče ter delavcev obeh zavodov. Predlog je izdelal Oddelek za družbene dejavnosti po kriterijih za delovno uspešnost. Ostali sklepi so objavljeni v Uradnem vestniku. Zapisal S.B. Pripravila: Liljana Vogrinec ČASTNI OBČAN PODELITEV PRIZNANI MESTNE OBČINE PTUJ Mestna občina Ptuj je v Ptujčanu št. 4 na šesti strani objavila razpis za podelitev priznanj Mestne občine, ki obsegajo imenovanje za častnega občana MO Ptuj, zlato plaketo MO Ptuj in plaketo MO Ptuj. Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta MO Ptuj, ki je do razpisanega roka, 29. junija 1998, prejela dva predloga za imenovanje častnega občana Mestne občine Ptuj, je za obravnavo na Mestnem svetu pripravila oba predloga. Svetniki so na 43. seji sprejeli sklep o: ■ imenovanju častnega občana Mestne občine Ptuj akademika dr. VINKA DOLENCA, dr. med., za dosežene izjemne uspehe pri napredku medicinske znanosti, zlasti na področju moderne nevrokirurgije, in za izredne zasluge, povezane z ugledom Mestne občine Ptuj in ■ podelitvi priznanja Mestne občine Ptuj "Zlate plakete" ALBINU PISKU, za velik prispevek k turističnemu napredku in ugledu mesta Ptuja. Akademik, dr. Vinko Dolenc, dr. med.: Akademik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Vinko Dolenc, zdravnik, nevrokirurg, redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil rojen v Sestržah leta 1940. Leta 1974 je opravil specializacijo iz nevrokirurgije in že leta 1977 doktoriral. Od leta 1968 dela na Univerzitetni kirurški in pozneje Nevrokirurški kliniki v Ljubljani. Leta 198,0 je postal vodja njenega eksperimentalnega laboratorija. Od leta 1982 je redni predavatelj za podiplomski študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1987 je postal dopisni član SAZU in bil leta 1993 sprejet v SAZU kot doslej najmlajši slovenski zdravnik. Od leta 1987 vodi Nevrokirurško kliniko KC Medicinske fakultete v Ljubljani. Akademik dr. Vinko Dolenc je opravil pionirsko delo s posegi v periferne živce in nato z mikrokirurškimi posegi v možgane. Med prvimi na svetu je začel operirati anevrizme v akutnem stanju. Najbolj pa je zaslovel z operacijami na področju kavernoznega sinusa in v zadnjem času tudi z operacijskimi posegi v težko dosegljive tumorje s tega področja. Obogatil je hrbtenjačno kirurgijo, da je varnejša, z manj tveganimi posegi, kot tudi metode operacij tumorja na slušnih živcih. Napisal je več kot 150 strokovnih, znanstvenih in publicističnih del, ki jih objavlja v domačih in tujih strokovnih publikacijah. Izmed napisanih samostojnih knjig izstopa "Anatomy andsurgery of Cavernous sinus", ki jo je letos izdal pri založbi Springer na Dunaju in v New Yorku. Knjiga je prevedena v več jezikov. Akademik dr. Vinko Dolenc sodeluje na številnih kongresih in strokovnih srečanjih doma in v tujini. Svoje uspešne metode operiranja je demonstriral v skoraj vseh državah severne in južne Amerike, na Dalnjem vzhodu ter seveda v Evropi. Vsekakor spada med najvidnejše strokovnjake in znanstvenike iz ptujske regije. Je zaslužen za promocijo mlade slovenske države, zlasti na medicinsko humanitarnem področju in ima neprecenljive zasluge za razvijanje dobrih mednarodnih in človeških odnosov. Zaradi uveljavljanja moderne slovenske nevrokirurgije v svetu je bil od slovenske vlade leta 1991 imenovan za ambasadorja znanosti Slovenije. S podelitvijo naslova častnega občana Mestne občine Ptuj smo dali priznanje domačinu za opravljeno veliko pionirsko delo. Občanom, Mestni občini Ptuj in celotni regiji je podelitev naslova častnega občana dr. Vinku Dolencu v veliko čast in ponos. Albin PIŠEK, predsednik Turističnega društva Ptuj Foto: F. HOVNIK Albin Pišek se je rodil leta 1930 na Hajdini. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju, kjer je bil leta 1948 že kot dijak ustanovitelj prvega rokomet- nega študentskega kluba. Ukvarjal se je tudi z atletiko in nogometom. Služboval je na železnici in v gozdarstvu, več kot 20 let je vodil delovno skupnost krajevnih skupnosti mesta Ptuja, zadnjih deset let pa je bil vodja Komunalnega podjetja na Ptuju. Albin Pišek je skupaj s sodelavci in občani sodeloval pri graditvi celotne infrastrukture v ožjem mestu in v neposredni okolici, pri ureditvi in obnovi mestnih ulic, zelenic in drugih dejavnostih za izboljšanje kakovosti življenja v mestu. Kot predsednik Turističnega društva budno opazuje in vzpodbuja k spremembam, ki prispevajo h kakovostnejšemu in prijetnejšemu bivanju na Ptuju in k bolj živahnemu turističnemu utripu mesta Ptuja. Rad pohvali vsakega za še tako skromen prispevek za Ptuj in vljudno opozarja tiste, ki delajo napake, vedno pa si je pripravljen vzeti tudi čas za pogovor in svetovanje. Zaveda se, da so v turizmu pomembne malenkosti, ki jim posveča posebno pozornost in nanje opozarja pristojne organe in prebivalce mesta. Pri svojem delu je zvest ideji turizma in osveščanja ljudi, da bi znali živeti s turizmom in za turizem. Verjetno ni Ptujčana, ki ne bi poznal Albina Piška. Od leta 1961 je stalni član organizacijskega odbora Kurentovanja, pri katerem ima kot najstarejši član še vedno odgovorne naloge. Leta 1965 je postal član Turističnega društva Ptuj, v okviru katerega je sodeloval v raznih komisijah ter upravnem odboru. Leta 1992 je postal njegov predsednik, kar je še danes. Albin Pišek je stalni član organizacijskega odbora Kurentovanja in član upravnega odbora folklornega društva Ptuj. Ima velike zasluge za uspešno pripravo različnih turističnih prireditev na Ptuju, ki prispevajo k promociji mesta doma in v tujini. S sodelavci je z vso ljubeznijo predan svojemu delu, kar potrjujejo realizirani projekti in akcije na področju turizma. Albin Pišek je s svojim osebnim prizadevanjem veliko prispeval, da je Ptuj v zadnjih šestih letih v skupini turističnih krajev, ki se ocenjujejo v okviru akcije "Moja dežela lepa, urejena in čista", vedno osvojil najvišje priznanje v Sloveniji. Prav tako pa je gonilna sila večine akcij, dogodkov in prireditev v mestu. S podelitvijo Zlate plakete MO Ptuj Albinu Pisku je mesto Ptuj potrdilo prizadevno in vztrajno delo nagrajenca na področju turizma in mu dalo spodbudo za nadaljnjo dejavnost, kar bo prispevalo k lepoti, kulturi in zgodovinsko etnološki vrednosti Ptuja. K čestitki obema nagrajencema se pridružuje tudi uredništvo Ptujčana. REGIJSKO SREČANJE UPOKOJENCEV PODRAVJA IN PRLEKIJE V Vidmu pri Ptuju je bilo peto regijsko srečanje upokojencev iz Podravja in Prlekije z motom "DODAJMO LETOM ŽIVLJENJE". Več kot 3000 obiskovalcem, ki so se v sončnem dopoldnevu zbrali na športnih igriščih Vidma, je občina Videm izkazala veliko gostoljubje, saj je bila pokroviteljica srečanja in gostitelj Društva upokojencev ter organizator Območne zveze DU Ptuj. Vse obiskovalce srečanja so pričakali s "kačjo slino", krofom, priponko in z lepo urejenim biltenom, ki ga je občina Videm izdala za to priložnost. Za prijazno pogostitev sta poskrbela domača gostinca Svenšek in Pal. Društva upokojencev Slovenije gospod Vinko Gobec, je opozoril, da so spremembe v pokojninski reformi ob prelomu tisočletja zelo pomembne tako za sedanjo kot bodočo generacijo upokojencev in da pokojnina ni darilo države, temveč zaslužena ekonomska kategorija, česar stranke in vlada ne bi smele pozabiti. Prisotne je pozdravil gospod Jože Globačnik, predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ki je osvetlil prizadevanje stranke v vladi. Na bližajočih se lokalnih volitvah bo morala stranka kandidirati tudi s svojimi predstavniki za občinske svete. Prav tako je udeležence pozdravil Slavnostni govornik, predsednik ZDUS, Vinko Gobec (Foto: KOSI) V uradnem delu srečanja je prisotne pozdravil predsednik Območne zveze DU Ptuj gospod Mirko Bernhard, ki je poudaril, da velika množica upokojencev na tradicionalnem shodu kaže na potrebo po tovrstnih srečanjih. Slavnostni govornik, predsednik Zveze gostitelj, župan občine Videm gospod Franc Kirbiš, ki je predstavil občino in ljudi, ki v tem okolju živijo in ustvarjajo svoj jutri ter so ponosni na dosežke in razvoj kraja. V nadaljevanju programa so nastopili godba na pihala iz Udeleženci srečanja so preživeli prijeten popoldan. (Foto: KOSI) Podlehnika, pevski zbor in Tamburaški orkester KD Franc Prešeren iz Vidma, otroška folklorna skupina in ljudski pevci iz Dolene, ljudske pevke iz Zg. Leskovca, ljudski godci in folklorna skupina iz Lancove vasi. Z vedrim nastopom je vse udeležence srečanja navdušil Davorin Horvat iz Barislavc. Do poznih večernih ur je po končanem programu zabaval ansambel Tornado, ki je razgibal staro in malo manj staro "mladino". Udeleženci srečanja so sklepali nova poznanstva, obenem pa so se dogovorili, da se bodo tudi vnaprej srečevali ob takšnih in podobnih priložnostih ter tako popestrili jesen svojega življenja. V imenu vseh udeležencev se je prirediteljem, sponzorjem in organizatorjem zahvalil prizadevni predsednik DU Videm Milorad Pavlovič. Milan Zupanc Zeleni Ptuja in RD Zlatovranka - 11. Ekološki raziskovalni tabor IP® QQSjpdImfl ©gfiwflrm® ip®(i®fe V času od 29. junija do 4. julija je na Grajeni potekal letos že 11. Ekološki raziskovalni tabor. V celoti je bil namenjen potoku Grajena. Udeležilo se ga je devetnajst mladih raziskovalcev, dijakov in študentov iz vse Slovenije. Mlade smo seznanili z okoljevarstvenimi problemi potoka Grajena in okolice in jih vzpodbudili k aktivnemu sodelovanju in razmišljanju o okolju bolj prijazni rabi naravnih vodotokov. Neposredno sodelovanje pri celostnem projektu spoznavanja in urejanja potoka jim bo nedvomno dvignilo samozavest in dalo določene izkušnje, ki jih bodo širili v svojem domačem okolju. Delo je potekalo v treh skupinah. Izdelali smo celovit in natančen kataster onesnaževalcev potoka Grajena z evidentiranimi vsemi neposrednimi izpusti, kemijsko in biološko ter bakteriološko analizo vode, analiza ankete med okoliškim prebivalstvom pa nam je dala rezultate o ekološki zavesti in informiranosti prebivalstva o stanju potoka in njihovem odnosu do okolja. Rezultati analiz kažejo, da se kakovost vode slabša, bližje ko smo urbanemu delu mesta, v samem mestu pa je stanje vode katastrofalno, saj pade v četrti, t. j. najslabši kakovostni razred. Razmere so skrb vzbujajoče in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Ugotavljamo, da so glavni viri onesnaženja sanitarno-fekalne vode iz naselij, nekoliko kmetijstvo in predvsem izpusti tehnoloških voda brez predhodnega čiščenja. Izdelali smo tudi foto album, ki bo namenjen predvsem predstavitvi tabora in problematike potoka Grajena širši javnosti. Izdelali smo tudi informativni bilten, kjer so predstavljeni rezultati našega dela, spletno stran,... V okviru tabora smo Raziskovalno društvo Zlatovranka in Zeleni Ptuja v soboto, 4. julija, uspešno izvedli čistilno akcijo na potoku Grajena. Akcija je bila osveščevalnega pomena in je uvod v željeno revitalizacijo tega najdaljšega potoka v Mestni občini Ptuj, ki ga na mesto veže tudi izjemno bogata zgodovina, saj se potok omenja že v 13. stoletju, pa tudi v Ptujskem mestnem statutu leta 1376. Glede na znane podatke in stanje vodotokov v Mestni občini Ptuj je tokrat umestno opozorilo, da grozi potoku Grajena izumrtje. V zadnjih letih se je kakovost potoka Grajena močno poslabšala. Na posameznih odsekih je deformiran njegov videz, v mestnem delu pa je potok videti kot kanal za odplake. Tudi rezultati analiz in opravljene raziskave raziskovalnega tabora potrjujejo videz in opažanja vseh, ki se s tem potokom dnevno srečujemo. Udeleženci čistilne akcije so enotno menili, da je prednostnega pomena ureditev kanalizacije v celotnem delu ob potoku, da je potrebno vsem onesnaževalcem postaviti roke in tehnološke rešitve, s čimer bo zaustavljeno nadaljnje onesnaževanje potoka, prav tako pa je potrebno spremeniti miselnost, da vse, kar doma ne potrebujemo, sodi v potok. Med tistimi, ki so se vključili v akcijo, so bili daleč najštevilčnejša skupina stanovalci iz Maistrove ulice. Vodila sta jih predsednik Mestne četrti Panorama gospod Strafela in gospod Janez Lah, ki sta izrazila željo, da bi nadaljevali s tovrstnim akcijami in celovitim reševanjem problematike življenja ob potoku. Da je letošnji raziskovalni tabor potekal nemoteno, so poskrbeli Mestna občina Ptuj, REC - Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, CID Ptuj ter Primestna četrt Grajena, ki ji predseduje gospod Janez Vertič. S strokovnimi nasveti so nam priskočili na pomoč gospod Klobučar, direktor VGP Ptuj, gospa Feserl, gospod Šoemen, direktor čistilne naprave Ptuj, gospa Terbuc, inšpektorica za okolje, in gospa Pokrajac, vodja inštituta na VZS. Za RD Zlatovranka Simon Starček mmnM. mmnm Prispevki strank niso lektorirani! V nedeljo 2.avgusta bo v Ljutomeru organiziran 9. tabor Slovenskih krščanskih demokratov. V tednu pred taborom bodo v posameznih krajih na območju prlekije organizirane okrogle mize o aktualnimi temami (ponedeljek 27.7.98 ob 20 uri v Ormožu na temo "Kmetijstvo" in četrtek 30.7. ob 20 uri v Gornji Radgoni "Regionalizem".), če poudarim dve aktualni temi. Osrednja slovesnost bo v nedeljo 2.avgusta ob 14 uri na hipodromu v Ljutomeru, kjer bo bogat kulturni program in možnost ogleda kasaških dirk, ene od značilnosti Ljutomera in okolice. Na prizorišču pa bo še veliko vabljivih drobnih zanimivosti. Tabor je namenjen počastitvi 130 letnice prve- 9.TABOR SKD V Ljutomeru ga vseslovenskega tabora, ki je bil v Ljutomeru. Prebujanje narodne in politične zavesti Slovencev pred 130 leti se odraža tudi danes. Dosežena samostojnost in lastna država, potrebuje narodno in politično zavest Slovencev, da bomo živeli v lepši, bogatejši, socialno varnejši in pravični, ter predvsem v pošteni državi Sloveniji. Vabim vas, da se udeležite 9.tabora v Ljutomeru in prireditev v tednu pred. Iz Ptuj bo organiziran avtobusni prevoz, dodatne informacije dobite na sedežu stranke (Minoritski trg 1) vsak ponedeljek ob 19 uri. Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika Mestne občine Ptuj na Ožbaltovo 5. avgusta. Občinski odbor SKD Ptuj Peter Pribožič Dva meseca trajajoča konferenca stranke je ob odpiranju dilem in vprašanj dala odgovor, da bo ZL šla po poti sodobne socialdemokratske stranke z jasno vizijo gospodarskega in socialnega razvoja. Zavrnila je tudi ponujene dokumente o spravi in zavračanju preteklega režima kot neustrezne. V Ptuju smo imeli okroglo mizo o regionalizmu z gostom dr. Cirilom Ribičičem. Ugotovitev - samo ustrezno regionalno organizirani bomo ohranili svojo nacionalno identiteto v prihodnji Evropi. Iz Združene liste socialnih demokratov Ptuj V občini Destrnik Trnovska vas smo ustanovili občinski odbor ZL, ki ga vodi Radojka Čeh. Občinski odbor je ustanovljen tudi v občini Videm, vodi ga Srečko Primožič. V Žetalah deluje krajevni odbor ZL, ki ga vodi Roman Bele. Tudi mladi iz Vidma in Žetal so se organizirali kot mladi forum. Izhodišče za prihodnje delo je, kako združiti vse potenciale v kraju za skupni razvoj, za višjo kvaliteto življenja v Halozah. V pripravi je še ustanovitev občinskih odborov v dor-navski, juršinski in završki občini. SLS PODRUŽNICA PTUI Vsem članom, simpatizerjem in občanom čestitamo za občinski praznik, ki ga zadnjič praznujemo v skupni MO Ptuj. Kmetovalcem želimo obilno žetev, šolarjem in mladini prijetne počitnice, enako tudi tistim, ki bodo našli vsaj nekaj dni oddiha v teh pasjih vročih dnevih. Vsem bolnim pa, da bi čimprej ozdraveli. Vsem zainteresiranim, ki se želijo udeležiti Tabora SLS sporočamo, da bo ta 6. septembra 1998 v Portorožu. Organizirali bomo skupni prevoz, informacije pa bodo v ptujskih medijih. Izvršilni odbor podružnice DeSUS Razprave na odboru Demokratične stranke upokojencev (DeSUS) Ptuj Položaj upokojene generacije 1. Pokojnina je trajno pridobljena pravica vsakega posameznika iz minulega dela in je ni mogoče svojevoljno spreminjati. S tehniko usklajevanja pokojnin v letu 1996 je bila ta resno načeta, s čimer je bil storjen korak, ki posega tudi v medgeneracijsko pogodbo. Za generacije, ki niso mogle izbirati med različnimi možnostmi pokojninskega zavarovanja, so doslej sprejeti in nameravani posegi v sedanji pokojninski sistem nesprejemljivi. 2. Pravice upokojencev ni mogoče podrejati bilančnim potrebam proračuna in izdatkov in izdatke za pokojnine vštevati v javno porabo. 3. Terjamo pregled virov dohodkov in izdatkov pokojninske blagajne, vključno s posameznimi nameni porabe. Tako razčlenjen pregled mora pokazati obseg izdatkov za upokojene po splošnih pogojih kot tudi obseg izdatkov za socialne korektive. 4. V skupščini Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v stanovanjskem in kapitalskem skladu vztrajamo na zahtevi po enakopravni zastopanosti upokojencev in invalidov v njih. 5. V društvih upokojencev in društvih invalidov ter v njihovih zvezah v Sloveniji je včlanjenih več kot polovica vseh upokojencev in invalidov. Zavzemamo se, da bodo kot pomembna organizacija, ki temelji na individualnem članstvu upoštevani kot subjekt civilne družbe pri pripravi in urejanju državnih zadev in ukrepov, ki zadevajo upokojeno generacijo. 6. Če bodo pozitivni zakonski predpisi ali splošne kolektivne pogodbe določili, da se institut regresa v gospodarstvu in negospodarstvu nadomesti s trinajsto plačo, bomo zagovarjali dodelitev trinajste pokojnine upokojencem. Pri tem se bomo posebej opredelili do možnega upoštevanja socialnih korektivov. 7. Zavzemamo se za ustrezno vrednotenje humanitarnih organizacij in potrebno razrešitev mreže domov za upokojence in širitev oskrbe upokojencev na domu. 8. V mednarodni dejavnosti države zahtevamo odgovorno in usklajeno delo državni organov, ki se nanašajo; • na pospešeno usklajevanje in sklepanje dvostranskih meddržavnih konvencij o pokojninskih in drugih pravicah z dela na spoštovanje temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o minimalnih normah socialne varnosti • na spoštovanje napotil Evropske socialne listine, ki jo je državni zbor že ratificiral. Spremembe sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja 1. Soglašamo, da je reforma pokojninskega sistema utemeljena zlasti zaradi demografskih sprememb delovnih pogojev in razmer. Reformo je potrebno izpeljati ob upoštevanju objektivnega ekonomsko - socialnega stanja in ob sodelovanju sindikalnih organizacij. 2. Podlaga za bodoči pokojninski sistem ostaja medgeneracijski sporazum in spoštovanje določenega razmerja med povprečno plačo na zaposlenega in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo. 3. Pri sprejemanju odločitev o vsebini in obsegu reforme pokojninskega sistema ostajamo kritični do prevzemanja vzorcev iz drugih držav in akademskih ponudb tujih strokovnjakov, ki ne upoštevajo razmer v Sloveniji. 4. Preučiti je treba možnosti razširjenih virov za plačevanje prispevkov v pokojninski sklad. Sedanje prispevke je treba za vse zavezance izenačiti, izjeme pa pokrivati iz državnega proračuna. 5. V sistem pokojninskega zavarovanja je treba vgraditi pravico ovdovelega upokojenega zakonca, da izbere ugodnejšo od obeh pokojnin in postopno uveljavitev 60% pokojnine po umrlem zakoncu. 6. Potrebno je s pravnimj in ekonomskimi rešitvami destimulirati kakršnokoli predčasno upokojevanje. Izrecno je treba prepovedati, da bi z upokojevanjem reševali brezposelnost in to celo brez nadomestila pokojninskemu skladu. 7. Posebej premišljeno in vsestransko preverjeno je treba določiti pogoje za upokojevanje sedaj še aktivne generacije. 8. V bodočem sistemu upokojevanja jè potrebna kritična ocena dosedanjega obsega in vrst solidarnostnih socialnih korektivov. Le soglasju s sindikalnimi organizacijami je treba določiti zlasti pravice, kot najnižja pokojninska osnova in pravica do varstvenega dodatka. 9. O razponu med najnižjo in najvišjo pokojni no se bomo odločili, upoštevajoč višino osnovne pokojnine, ki bi se pokrivala iz sredstev solidarnosti. 10. Do sprememb v urejanju pravic invalidov se bomo opredeljevali v sodelovanju z invalidskimi organizacijami. DeSUS - območni odbor Ptuj VINO FORUM PTUI 1998 SLOVENIJI SKUPAJ 338 ODLIČIJ IN DIPLOM Slovenska vinska akademija Veritas je 30. junija odprla vrata svojih novih prostorov v obnovljeni hiši na pobočju ptujskega gradu, v neposredni bližini mestnega vinograda, kjer je odslej sedež akademije in uredništva revije Veritas s knjižnico, večnamensko dvorano, vinoteko, vinsko banko in vinskim barom. Tako akademija začenja v celoti uresničevati poslanstvo, zaradi katerega je bila ustanovljena konec leta 1994. Slavnostni govornik, predsednik države Milan Kučan, je v govoru izpostavil pomen nove pridobitve za slovensko vinogradništvo in vinarstvo ter zbrane vinarje in predstavnike institucij, povezanih z vinom, pozval k tesnejšemu sodelovanju in enotnejšemu nastopu pri promoviranju slovenskih vin, ki bo nujno ob priključitvi naše države Evropski uniji. Sedanje stanje je označil kot nekoristno za slovensko vino in panogo nasploh. Menil je tudi, da bi morali v Sloveniji še bolj vzpodbujati kulturo pitja vin in podpirati slovenske pridelovalce vin. Direktor Slovenske vinske akademije Veritas Branko Vodušek se je v govoru zbranim na dvorišču pred poslovno zgradbo zahvalil vsem pokroviteljem, generalnemu pokrovitelju Talumu iz Kidričevega, generalnemu partnerju Perutnini Ptuj in vsem drugim, ki so kakor koli prispevali k uresničitvi projekta Vino Forum Ptuj 1998. Še posebej se je zahvalil predsedniku države Milanu Kučanu, ki je odprl nove prostore in tudi prevzel predsedovanje častnemu odboru prireditev Vino Forum Ptuj 1998. Od 1. do 4. julija je v prostorih Slovenske vinske akademije Veritas potekalo mednarodno ocenjevanje vin Vino Forum 1998. Rekordno število vzorcev - kar 573 iz 15 držav - je idejo povezovanja držav z vinom in zaradi vina z ocenjevanjem na Ptuju še obogatilo in dopolnilo. Stkale so se nove vezi in srednjevropski vinogradniški svet je v začetku julija vnovič presegel svoje geografske meje. Predsednik države Milan Kučan, Branko Vodušek, direktor akademije, Miroslav Luci, župan Ptuja, dr. Roman Claser, direktor Perutnine Ptuj Štiridnevno mednarodno ocenjevanje vin, prvič na Ptuju, kaže na kontinuiteto in razvoj ideje o ocenjevanje vin, ne oziraje se na državo, ki ga prireja, in stereotipna, toga pravila, postavljena za večino mednarodnih ocenjevanj. Mednarodnost in edinstvenost ostajata ključni značilnosti, s katerima sta se v začetku devetdesetih soočila idejna očeta Fedor Malik in mag. Jože Protner. Iz leta v leto so se na Vino Forumu pojavljali nove države in novi ocenjevalci. Letošnje rekordno število vin in držav udeleženk kaže, da Vino Forum živi in bo živel naprej kot edinstveno ocenjevanje, ki ga pa žal nekateri še vedno nočejo ali ne morejo sprejeti za svoje. Vino Forum Ptuj 1998 je dal ideji o povezovanju držav nedvomno novo razsežnost. Jesenske prireditve, 1. Slovenski vinsko-kulinarični festival, simpozij na temo Vino je hrana - vino je zdravje in ostale, bodo ob svečani podelitvi odličij in razstavi vin dale Vino Forumu tudi tisto, kar si dejansko zasluži, da se predstavi in ga spoznajo množice ljubiteljev vin in hrane. Degustorji mednarodnega ocenjevanja vin Vino Forum Ptuj 1998 so v soboto, 4. julija, pred slovesno razglasitvijo rezultatov med najvišje ocenjenimi vini v posameznih kategorijah izbrali še šampione. Najžlahtnejša odličja ocenjevanja so osvojile Slovenija, Avstrija in Češka. Slovenija je z dvema osvojenima šampionoma in skupnim številom ostalih odličij najuspešnejša država udeleženka ocenjevanja. V kategoriji belih suhih vin do 4 gramov sladkorja je šampionsko odličje osvojilo češko vino sauvignon pozne trgatve, letnika 1997, iz kleti Vinné Sklepy, v kategoriji polsuhih, polsladkih in sladkih vin je šampion pripadel avstrijskemu vinu samling, letnika 1988 - ledeno vino iz kleti Jakohof - Fleischacker, v kategoriji rdečih vin pa je šampiona osvojil merlot prestige, letnika 1995, iz kleti Vina Koper. Šampion med peninami je osvojila polsuha zlata radgonska penina, letnika 1994, iz kleti Radgonske gorice. Ocenjevalci vin pri delu v novih prostorih akademije V kategoriji belih suhih vin sta se za najžlahtnejša odličja potegovala še madžarski graf karoiyi, letnika 1997, iz kleti Danubiana KD, Karacs, ter argentinski sauvignon Val Nord Sauvignon Blanc, letnika 1996. Bolj razburljiv je bil izbor šampiona v kategoriji polsuhih do sladkih vin, kjer so bila v boju za najvišja odličja kar tri slovenska vina: traminec, jagodni izbor, letnika 1997, iz kleti Čurin-Prapotnik, chardonnay, letnika 1997, iz Vino Brežice ter renski rizling, suhi jagodni izbor, letnika 1995, iz mariborskega Vinaga. Za šampiona se je v tej kategoriji potegovalo še ledeno vino sorte traminec iz kleti Kutjevo, d. d., P. J., Hrvaška. V kategoriji rdečih vin se je za šampiona potegovalo špansko vino Pata Negra Gran Reserva iz kleti Los Llaanos, Ctra. -Nal, medtem ko je bilo med peninami šampinsko odličje dodeljeno zlati radgonski penini brez zaključnega izbora zaradi najnižjega števila odbitnih točk. Slovenija je na ocenjevanju vin Vino Forum Ptuj 1998 osvojila skupaj 338 odličij, od tega 3 velike zlate medalje, 60 zlatih, 99 srebrnih in 174 diplom ter dva bleščeča šampiona. Druga najuspešnejša država udeleženka je bila Avstrija s skupaj 49 odličji, tretja Argentina s 46 odličji. Slovenska vina so tako znova dokazala, da se po kakovosti uvrščajo v sam svetovni vrh. Podelitev odličij mednarodnega ocenjevanja vin bo v petek, 18. septembra, v okviru prireditev jesenskega dela Vino Foruma Ptuj 1998, ko bosta še 1. Slovenski vinsko-kulinarični festival, simpozij Vino je hrana - vino je zdravje in vrsta prireditev, namenjenih druženju vina s hrano, med drugim tudi razstava in pokušnja vseh ocenjenih vin. ŠTUDENTKA ANDREJA JE PREDSTAVLJALA SLOVENIJO V AMERIŠKEM SENATU Andreja LAMPERGER iz Lovrenca na Dravskem polju študira v Los Angelesu mednarodno ekonomijo. Skromna, samozavestna in lepa se je vživela v "urejeni", kot pravi, demokratični in socialni državi Kaliforniji. Študij si s pomočjo staršev in z občasnimi zaposlitvami financira sama. Mama Anica, obrtnica iz Lovrenca, ne zmore finančnih bremen, ki so za takšen študij zelo visoka, saj je potrebno plačevati vsak izpit in tudi stanovanje. O doživetjih na festivalu "Češnjevih cvetov" je povedala: "V družbi 67 deklet sem se z vijoličastim trakom čez zgornji del telesa in z napisom Slovenia vozila po najzanimivejših delih ameriške prestolnice. Washington, ki je eno najlepših ameriških mest, nudi prav poseben čar v spomladanskem času, ko množice turistov občudujejo barvne palete tulipanov, češenj in zelenic v številnih parkih sredi mesta. Festival "National Cherry Blossom" je tradicionalno praznovanje prijateljstva med ZDA in Japonsko. Japonska vsako leto Washingtonu podari več tisoč češnjevih dreves. V tednu dni se na različnih prireditvah predstavi 50 zveznih držav, 5 območij ZDA in približno 12 povabljenih tujih držav, med katere je bila letos izbrana tudi Slovenija. Ostale povabljene udeleženke so bile Brazilija, Češka, Madžarska, El Salvador, Estonija, Grčija, Panama, Poljska, Slovaška in Južno Afriška Republika. Dekleta smo obiskala Belo hišo, kjer nas je pozdravila Hilary Clinton. Prostori predsednikove družine in njegovega delovnega kabineta so varovani, obiskovalcem pa je do 10. ure zjutraj dovoljen vstop v ostale pomembne zgodovinske prostore. Capitol, kjer se sestajata Senat in Kongres, Andreja Lamperger s soudeleženko festivala iz Severne Karoline Foto: Stane Šušteršič je najveličastnejša stavba, odprta za "ljudstvo" tudi med sejami poslancev in senatorjev. Moj par je bila predstavnica Nevade in med sprejemom v Senatu sem imela krajšo predstavitev Slovenije. Naša mlada država številnim ljudem ni poznana, saj so me v Washingtonu mnogi spraševali, kako se pravilno izgovori Ljubljana, kako se Slovenci razlikujemo od ostale bivše Jugoslavije in če je to Slovaška. Ko poslušalec izve, da smo se 1991 odcepili od Jugoslavije, se razblinijo ponesrečene primerjave z bivšo Sovjetsko zvezo ali Slovaško. Na festivalu je najpopularnejša prireditev predstavitev kulinaričnih specialitet, ki jih pripravijo veleposlaništva držav udeleženk. Kitajske, grške in ostale specialitete so bile na videz konkurenca. Na srečo smo bili edini, ki smo se odločili pripraviti domačo potico. Našo predstavitev smo opremili s glasbo Avsenikov, naša narodna noša pa je požela navdušenje. S kolegico iz Slovaške sva se zabavali, kako naj se urediva čim bolj različno, da bova prenašali sporočilo dveh različnih držav. Zabaven in naporen teden se je končal s povorko po glavnih ulicah Washingtona. Samozavestno sem stopala po širokih ulicah in upala, da bom med kričanjem ostalih imen držav slišala tudi navijanje za Slovenijo. Presenetil me je le upokojeni novinar Stane Šušterič iz Maribora, ki je ves čas tekal za menoj in me fotografiral. Zahvaljujem se Slovenski ambasadi in njenemu osebju, zlasti pa častnemu konzulu v Los Angelesu gospodu Marku Rijavcu, ki me je nominiral za to nepozabno dogodivščino. Zahvala velja tudi županu občine Kidričevo za delno pomoč pri nakupu narodne noše." Žal Andreja ne omenja zahvale naši Mestni občini, kjer njena mama ni bila deležna razumevanja za pomoč pri nakupu narodne noše. S podobnimi neprijaznimi izgovori, da za to ni denarja, ne bomo zlahka postali središče regije! Na vprašanje, če ima sporočilo za mlade, je brez obotavljanja odgovorila: "Naj čim več potujejo, naj si v tujini pridobivajo tudi izkušnje in naj iščejo čim več primerjav, da bodo v sebi lahko povečevali strpnost do drugih." Razgovor je organiziral Dragi Stjadinovič, zapisal pa Slavko Brglez IP® MMgün IPHÜMffl mm EPMM18 Vsaj dvajset let je stara ideja o poimenovanju ulice po tem velikanu na področju tehnike, vendar je iz različnih razlogov pred uresničitvijo šele letos na predvečer občinskega praznika. Mestni svet je potrdil najprej osnutek nato pa še predlog za poimenovanje. Slovesna pričvrstitev napisne table bo 31.7.1998 ob 8. uri, in sicer bo Puhova ulica sedanji odcep Ormoške ceste pri Miklovi kapeli v Industrijsko cono, ki je zaenkrat še slepa, vendar ima v prostorskih planih bodočnost in izhod pri Deta Centru. Opravil jo bo župan Mestne občine Ptuj in podpredsednik državnega zbora Miroslav Luci, dr. med. ob prisotnosti svetnikov, županov sosednjih občin, županov občin, ki so kakorkoli povezane s Puhom, župani mest, ki že imajo Puhove ulice, stanovalcev ulice, direktorjev in vodij industrijskih obratov na Puhovi ulici in ostalih v Industrijski coni na Ptuju, gostov, lastnikov starih vozil in sodelavcev pri Projektu Janez PUH, ki ga vodi Zgodovinski arhiv na Ptuju. Prireditev ob poimenovanju ulice bo na dvorišču podjetja Certus Maribor, DE Ptuj, Ormoška cesta 34 a, v petek 31. julija ob 8. uri. Puh je preživel nekaj sprememb državnih meja in družbenih sistemov in predstavlja izziv za tretje tisočletje, svet mu je to moral priznati, potrdimo še mi! Kristina Šamperl-Purg Mercator - SVS, d.d. obvešča cenjene kupce, da ima v avgustu in septembru 1998 ob sobotah odprte dežurne prodajalne od 7.30 do 19.30 po naslednjem razporedu: 1.8 in 5. 9. SP ŽIVILA 8. 8. in 12.9. M RIMSKA PEČ 22. 8. in 19. 9. SP BLAGOVNICA 29. 8. in 26. 9. PC BREG Ob nedeljah so od 8.00 do 12.00 odprte: SP CMD SP PANORAMA SP KEKEC M ROGOZNICA V nedeljo, 15. avgusta 1998 ob prazniku Marijinega vnebozetja, bo od 8.00 do 12.00 odprta dežurna prodajalna PC BREG. VABLJENI K NAKUPU! ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV PTUJ Jadranska 13, PTUJ ORGANIZIRANOST NA PODROČJU LJUBITELJSKE KULTURE Na področju ljubiteljske kulture se je v Sloveniji v zadnjih letih zgodilo nekaj sprememb, ki dosedanjo organiziranost vzpostavljajo na drugače način. Ker javnosti novosti še niso bile predstavljene v celoti, jih je umestno predstaviti sedaj, ko se dogajajo v našem okolju že na povsem konkretni ravni. POVEZOVANJE KULTURNIH DRUŠTEV Kulturno društvo je priljubljena, učinkovita in zelo množična oblika kulturnega življenja pri nas. Društva se prostovoljno povezujejo v zvezo, kjer zadovoljujejo tiste interese, ki jih samo društvo ne more. Zanimivo je, da so evropski strokovnjaki s področja kulturne politike zelo pozitivno ocenili prav ljubiteljsko kulturno življenje v Sloveniji in ga označili kot izredno kakovostno v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Zveza kulturnih organizacij Ptuj se je v dobrih štirih desetletjih uspešnega delovanja v javnosti uveljavila kot sinonim za strokovno vodenje ljubiteljske kulturne dejavnosti in tudi kot ponudnik profesionalne kulture. Pokriva območje vseh devetih novonastalih lokalnih skupnosti na območju bivše občine Ptuj, združuje pa kar 43 kulturnih društev s 116 kulturnimi skupinami, v katerih je aktivnih 2440 članov. SPREMEMBE Ob uveljavitvi Zakona o društvih so se dotedanji "ZKO-ji" preimenovali v Zveze kulturnih društev ZKD. Zveze kulturnih društev po vsej državi so imele doslej strokovne službe z zaposlenimi strokovnimi sodelavci in organizatorji kulturnega življenja. Z uvedbo nove lokalne samouprave in spremembami zakonodaje se je pojavil problem financiranja dejavnosti, zato so na Ministrstvu za kulturo in Zvezi kulturnih organizacij Slovenije iskali model, ki bi omogočil kontinuiteto dobro organizirane mreže strokovnih služb v vsej državi. V večjih centrih delujejo kulturni zavodi s svojo ponudbo, vendar je največji del Slovenije pokrit prav z dosedanjimi ZKD-ji in odvisen od njihove kulturne ponudbe. Kot najustreznejša možnost spremembe sistema, ki naj bi ohranil dobro organiziranost in hkrati prinesel potrebne novosti, se je izkazala oblika sklada na državnem nivoju. Tako smo dobili Sklad ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki bo na lokalnem nivoju deloval v obliki območnih izpostav, kjer bodo zaposleni strokovni delavci oziroma organizatorji. ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV IN SKLAD ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI S spremembami sistema se torej pojavljata dve organizaciji: - Zveza kulturnih društev kot civilnodružbena zveza društev, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi in imajo vse pravice in obveznosti kot pravne osebe, nimajo pa poklicnih tajnikov, in - Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti z območnimi izpostavami, ki ima zaposlene strokovne sodelavce oziroma organizatorje; ti zagotavljajo uresničevanje kulturnih programov, ki presegajo lokalni pomen, hkrati pa opravljajo naloge za lokalne skupnosti in zveze kulturnih društev, da te lahko nemoteno delujejo. sodelovanje, za kar obstajajo tudi prostorski in kadrovski pogoji. PROGRAMI Srečanja kulturnih skupin, izobraževalne oblike, podeljevanje priznanj za delo na področju ljubiteljske kulture, strokovno svetovanje, pomoč pri urejanju pravnih zadev, vodenje evidenc in arhiva in vse drugo, kar zadeva sodelovanje z društvi in občinami, bo potekalo nemoteno kljub organizacijskim spremembam in začasno zmanjšani delovni ekipi. Vse programe bo izvajala Območna izpostava SLKD Ptuj v dialogu z ZKD Ptuj. Z jesenjo pri- Zadnja prireditev v sezoni 1997/98 -Festival mlade ustvarjalnosti Na sliki: plesni projekt GEA Art plesnega studia DPD Svoboda Ptuj. (Foto: Langerholc) J POSLEDICE SISTEMSKIH SPREMEMB NA PTUJU Zveza kulturnih društev Ptuj je imela doslej sedež v Narodnem domu, kar ostaja nespremenjeno. V istih prostorih bo delovala Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj (Ol SLDK Ptuj) s svojo strokovno službo. Na ptujski izpostavi so predvidena tri delovna mesta: vodja območne izpostave, strokovni sodelavec in organizator. Območna izpostava ima tudi 13-članski svet, v katerem interese lokalnih skupnosti zastopajo predstavniki vseh devetih občin z območja delovanja Območne izpostave, hkrati pa nadzirajo izvajanje programov. V interesu ZKD Ptuj in Ol SLKD Ptuj je dobro medsebojno JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE, SOFINANCIRANJE ALI SUBVENCIONIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 1999 FINANCIRALA MESTNA OBČINA PTUJ IZ DELA PRORAČUNA, NAMENJENEGA ZA KULTURO je objavljen v priloženem URADNEM VESTNIKU. haja nova sezona, ki jo bo uvedel najobsežnejši projekt letošnjega leta - 4. mednarodni otroški folklorni festival, sledili pa bodo območni in medobmočni seminarji in srečanja, ki potekajo tradicionalno, pa tudi državna srečanja, za katera so nam ponudili soorganizacijo. USMERITVE Veliko pozornosti bo strokovna služba posvetila naslednjim področjem: - izobraževanju mentorjev in članov kulturnih skupin, - razvijanju novih kulturnih programov za otroke in mladino, » 1 ....... ........j - spodbujanju kakovostne rasti skupin, - organiziranju tradicionalnih, strokovno ocenjenih srečanj kulturnih skupin. Posebno pomemben projekt pa ostaja obnova Narodnega doma, kjer se je v našem mestu začelo slovensko kulturno življenje, za to pa bo potrebno poleg naših prizadevanj tudi veliko posluha mestnih oblasti. Nevenka GERL l*l»lcTi¥FifW?l Q3 33 3. REGIJSKA RAZSTAVA PLEMENSKIH PRAŠIČEV NA PTUIU Nagovor podžupana Mestne občine Ptuj Ivana Jurkoviča na otvoritvi razstave. Foto: LAURA Kmetijska svetovalna služba pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj in vzrej-na središča iz Podravja smo letos že tretjič organizirali regijsko razstavo plemenskih prašičev. Na njej so rejci plemenskih prašičev predstavili svoje dosedanje delo. Namen razstave je bil vzpodbuditi rejce, ki vzrejajo prašiče za pitanje, da dajo večji poudarek kakovosti plemenskih živali. Predstavil se je tudi osemenjevalni center Ptuj. Letošnji katalog razstave je poleg podatkov o razstavljenih živalih, naslovov vzrejnih središč, strokovnih navodil in reklamnih sporočil vseboval tudi podatke o plemenskih merjascih v osemenjevalnem središču. Razstavo je odprl dekan Fakultete za kmetijstvo iz Maribora dr. Božidar Krajčič. Dan pi zatotj temelj'10 " "fTvno« Pred °CI «nani obfe*°- vaici obis;a'^ ostani sabo Pustll'Lclika. Kje' osd kot 'ihJ*Ä»"akopi |eZI' Foto: LAURA usti. KSS - OZVS Ptuj Peter Pribožič ure in v soboto od 7.00 do 19.00 ure Trstenjakova 9, tel.:(062) 771 -600 LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (062) 779 005, fax: (062) 778 908 Poslovni čas . LEKARNE TOPLEK: od ponedeljka do petka od 8.00 dol 7.00 ure in v soboto od 8.00 do 12.00 ure I8 AVGUST Lekarna TOP-lek (pri bolnici Ptuj) je dežurna PRVI TEDEN V AVGUSTU od ponedeljka, 3. AVGUSTA do nedelje, 9. AVGUSTA in sicer od 19. do 7. ure zjutraj. V nedeljo, 9. AVGUSTA bo odprta ves dan od 8. ure do 7. ure naslednjega dne. Vse ostale dni v AVGUSTU, to je 1. in 2. AVGUSTA ter od 10. do 31. AVGUSTA bo dežurstvo vršila LEKARNA PTUJ (mestna lekarna). Dežurstva ob delavnikih potekajo od 19. do 7. ure, v nedeljo in 15. avgusta (praznik!) pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. SEPTEMBER Lekarna TOP-lek je dežurna DRUGI TEDEN v SEPTEMBRU od nedelje, 7. SEPTEMBRA do nedelje, 13. SEPTEMBRA, od 19. ure do 7. ure zjutraj. V nedeljo, 13. SEPTEMBRA bo odprta od 8. ure do 7. ure naslednjega dne. Ostale dni v SEPTEMBRU bo dežurstvo vršila LEKARNA PTUJ. V času dežurstev bo odprta od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah pa neprekinjeno od 7. ure do 7. ure naslednjega dne. Dežurstvo v LEKARNI PTUJ bo potekalo od 1. do 6. SEPTEMBRA in od 14. do 30. SEPTEMBRA. pwDmzmomì® mm CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ CID Ptuj je bil ustanovljen kot Javni zavod v Občini Ptuj leta 1994. Njegova osnovna dejavnost je usmerjena zlasti na izvajanje interesnih dejavnosti za otroke in mladino predvsem na naslednjih področjih: • koordinacija dejavnosti in prireditev za otroke in mladino; i izvajanje interesnih dejavnosti za DEIAVNOST CENTRA INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ (CID PTUJ) otroke in mladino; . . .m. • organiziranje m izvajanje počitniških dejavnosti za otroke in mladino; • organiziranje in izvajanje pri itev širšega pomena in pridobivanje sredstev zanje; • administrativna, organizacijska in tehnična pomoč društvom, ki izvajajo dejHfest za otroke in mlwino in vodijo dejavnosti področju; rired- V Sloveniji smo v tem času navezali stike s ključnimi organizacijami na področju dela z otroki in mladino. Tesno sodelujemo z Uradom RS za mladino (v okviru Ministrstva RS za šolstvo in šport), ki deluje na področju vzpodbujanja razvoja mladinskega dela na državnem kot tudi na lokalnem nivoju. Na področju nevladnih organizacij pa sodelujemo s Počitniško zvezo Slovenije (PZS), Mladinskih informativno svetovalnim središčem Slovenije (MISSS), Zavodom za mobilnost mladih ¥i|4SIMO), Mladinskim svetom «■Slovenije (MSS) kot krovno organi--«'zacijo nacionalnih mladinskih organizacij ter Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). na tem Trenutno ima zavod sedež v Vošnjakovi ul. 5. Za dejavnost pa uporablja prostore v Dravski ul. 18 (kolikor je to mogoče zaradi neustreznosti samega prostora). POVEZOVANJE Z OŽJIM IN ŠIRŠIM mi JEZ ŠIM OKOLJEM Pri izvajanju projektov za otroke in mladino v Mestni občini povezujemo z nevladnimi zacijarhi (društvi! podro^^^PI^^BS^hraževanja, sociale, zaposlovanja in turizma. V prihodnje pa je naša želja povezovanje z širšim okoljem (področjem Upravne enote Ptuj oz. regije) na področju mladinskega dela. in omogoča različne popuste, tako mo čimveč konkretnih pobud s pri prevozih kot pri ogledih različnih kulturnih institucij. Podobne popuste nudi tudi kartica GO 25 (FIYTO), vendar za mlade do 25 let. strani društev» organizacij, mikov, nefofmalnih skupin, skupaj v okviru možnosti tudi izvedli. Pomladna veternica 1998 Foto: Langerholc Cilj v prihodnje nam je tudi navezati stike z različnimi mladinskimi organizacijami in centri v tujini in vzpostaviti mehanizme, ki bodo pospeševali in omogočali mladim iz našega okolja cenejša potovanja in stike z mladimi iz tujine. Del tega cilja smo že uresničili saj ponujamo v sodelovanju s počitniškim društvom Peregrin Ptuj nakup kartic, ki omogočajo mladim cenejše bivanje in potovanje v tujino. Gre za popuste pri Drenočevan-ju v mladinskih prenočiščih (kartica IYHF), ki je namenjena tako otrokom kot odraslim. Kartica ISIC pa je namenjena rednim stÉ NALOGE ZAVODA Ena izmed naših poglavitnih nalog je spodbujanje, razvijanje ter koordiniranje delovanja nevladnih organizacij (NVO), tako imenovanega tretjega sektorja (društev, posameznikov, interesnih skupin, ...) na področju izvajanja projektov za otroke in mladino. V okviru teh prizadevanj že drugo leto izvajamo javne razpise za subvencioniranje otroških in mladinskih projektov v Mestni občini Ptuj. Tako v lanskem kot v letošnjem letu je bil interes nevladnih organizacij velik in je presegal naše trenutne finančne možnosti. Zato kaže nadaljevati v smeri podpore projektom, ki jih bodo NVO izvajale predvsem v času počitnic s poudarkom na kriteriju kvalitete. Gre namreč za preventivne projekte, ki dvigujejo kvaliteto življenja otrok in mladine v njihovem prostem času. Pri izvajanju projektov se zavod naslanja izključno na prostovoljce v društvih predvsem iz Društva prijateljev mladine Ptuj (DPM Ptuj) s katerimi vsako leto skupno izvajamo nekatere projekte: • otroška maškarada; • otroški ŽIV ŽAV -Pomladna vetrnica; • jesenski otroški ŽIV ŽAV; • otroški parlament; • veseli december. >C? V času poletnih počitnic CID Ptuj že tri leta izvaja počitniške tabore. V letošnjem letu smo izvedli tabora v Kranjski Gori in na Kozjaku. Tabori so bili namenjeni učencem osnovnih šol. Planirali smo tudi tabor za dijake srednjih šol, vendar ga nismo izvedli zaradi premajhnega interesa dijakov. Veliko vrzel na tem področju počitnikovanja otrok in mladine bi lahko zapolnili z izkoriščanjem počitniških kapacitet v Biogradu, ki so še vedno v lasti bivše Občine Ptuj, pa trenutno niso v uporabi. Naše dejavnosti za otroke in mladino bi želeli razširiti, vendar se srečujemo z naslednjimi problemi: • premajhno število strokovno usposobljenih mentorjev, ki bi žrtvovali svoj prosti čas; • pomanjkanje finančnih sredstev, ki bi omogočila širitev našega programa; • številčno ustrezna kadrovska zasedba v zavodu. V letu 1995 smo v sodelovanju s šolskim centrom Ptuj izvedli med dijaki anketni vprašalnik na temo Informiranje, svetovanje in prostori za mlade. Rezultati so nam potrdili, da mladi želijo in potrebujejo informacije z različnih področij. To nas je spodbudilo k temu, da začnemo jekte, v katere vključuje .«prosto- zn°trai dej^yflösti CID razvijati voJm katen obcasno sodelujejo f Zelo dobro sodelujemo tudi s Centrom za socialno delo Ptuj, ki v okviru svoje dejavnosti izvaja pro-jekte, v katere vključuje prosto- tudi pri izvedbi nekaterih naših projektov. Naša želja je, da naše sodelovanje razširimo na čim večje število društev in organizacij. Ta želja pa mora biti obojestranska. Pričakuje-^ Center bo zbiral podatke na zaposlovanja, ravja, prostega či v stiski in pravne lade. S tem namenom zali s MISSS katerega d novembra 1996. področjih izobraževanja, časa, p pomoči za smo se po član .‘A ;,'.,. " . jk’T&z —HB MISSS pripravlja mrežo mladinskih informacijskih centrov in točk po Sloveniji z enotno podatkovno bazo. Posebno pozornost želimo dati mladim, kn(o iz kakršnega koli razloga predčasno izpadli iz sistema izobraževanja. Del informacijske dejavnosti pa bo zajemalo tudi založništvo z namenom preventivnega delovanja na različnih področjih zanimivih za mlade. V letošnjem letu planiramo izdajo brošure s področja zdravstvene preventive. Dolgoročno želimo mladim ponuditi brezplačno svetovanje, tako po telefonu kot osebno. Vzpostaviti želimo skupino strokovno usposobljenih svetovalcev-prosto-voljcev, ki bodo delali na Telefonu za otroke in mladostnike (TOM ) v okviru nacionalne mreže TOM. Na tem področju želimo tesno sodelovati z ZPMS, DPM Ptuj in CSD Ptuj. ZAPOSLOVANJE Zavod ima od leta 1994 zaposlenega samo enega delavca. Da pa bi lahko normalno funkcioniral, koristi možnosti programa javnih del. Trenutno je preko programa javnih del v zavodu zaposlena ena delavka. Po predlogu sistemizacije delovnih mest v CID Ptuj so predvidena tri delovna mesta. Pričakujemo, da bomo strokovnega sodelavca lahko zaposlili že konec letošnjega leta, pisarniškega referenta pa v letu 1999. Jurij Sarman, direktor JZ CID Ptuj Foto: LAURA FINANCIRANJE Kot vsepovsod se tudi naš zavod srečuje s problemom finančnih sredstev, ki jih primanjkuje tako za izvajanje projektov kot tudi za samo redno delovanje zavoda. Financiranje zavoda poteka od druge polovice leta 1995 naprej izključno preko Mestne občine Ptuj, dodatna sredstva pa zavod pridobiva iz javnih razpisov. Seveda pa si brez podpore gospodarstva naših projektov ne da zamisliti. PROSTORI Trenutno zavod deluje na lokacijah v Vošnjakovi ul. 5 in Dravski ul.18. V letu 1999 planiramo preselitev zavoda v nove ustrezne prostore na lokacijo Osojnikove ul.9 (Poslovni center Drava). Potrebno je poudariti, da gre za izredno pomemben projekt, ki sta ga podprla tako MO Ptuj kot Urad RS za mladino in bo nedvomno pripomogel h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa otrok in mladine. V novih prostorih (okrog 300 m2) bo prostor za mladinski klub, mladinski informacijski center in upravne prostore CID Ptuj. Z izgradnjo infrastrukture za mlade (zraven prostorov za CID Ptuj rastejo tudi prostori za mladinsko prenočišče-drugo v Sloveniji) bo Mesta občina Ptuj zagotovo ena izmed prvih občin v Sloveniji, ki bo na področju dela z mladimi primerljiva z evropskimi standardi. Seveda pa ni razmišljati, da bomo z izgradnjo infrastrukture rešili problematiko, ki zadeva otroke in mladino. Potrebna bodo dodatna sredstva za programe, predvsem preventivne. Z novimi prostori tudi ne bomo popolnoma rešili problematike prostorov za mlade, predvsem za tiste mlade, ki razmišljajo drugače. Novi prostori) namreč ne bodo zmogli ustreči oz. ne bodo primerni za vse zvrsti mladinskih kultur. Z novimi prostori pa bo mladim ponujena nova kvaliteta z namenom ustvarjalnega preživljanja njihovega prostega časa. Ob koncu vabimo vse, ki imajo ideje in bi želeli dvigniti kvaliteto življenja otrok in mladine v njihovem prostem času, da se nam pridružijo z lastnim udejstvovanjem kot mentorji. Še posebej pa bi bili veseli predlogov in idej mladih. Odprti smo za vaše ideje, ki jih lahko sporočite vsak delavnik med 9.00 uro in 11.00 uro na naš naslov CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ, Vošnjakova 5, 2250 PTUJ, ali na naš telefon 785 540 , 779 218 in fax. 779 218. Jurij ŠARMAN RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA SOFINANCIRANJE RAZVOJNIH PROJEKTOV S PODROČJA NARAVOSLOVJA, DRUŽBOSLOVJA TER TEHNOLOŠKIH INOVACIJ je objavljen v priloženem URADNEM VESTNIKU. Drage bralke In bralci Ptujčana V veliko zadovoljstvo mnogih, ki ste nas klicali na uredništvo in spraševali o dežurstvih na raznih področjih delovanja zavodov in trgovin, vas obveščamo, da vas bomo od te številke naprej redno vsak mesec obveščali o dežurstvih ptujskih lekarn (stran 11), o razporedu neprekinjenega zdravstvenega varstva otrok, šolarjev in mladine ter o dežurnih prodajalnah v mestu Ptuju ob sobotah, nedeljah in praznikih (stran 9). Vsi interesenti, ki bi se želeli pridružiti z oglaševanjem obratovalnega časa svoje organizacije v Ptujčanu, se obrnite na Uredništvo Ptujčana, Mestni trg 1, Ptuj, 1/1 ali na telefon 772-731 (int. 401). Urednica RAZPORED NEPREKINJENEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA OTROK, ŠOLARJEV IN MLADINE 1. PREDŠOLSKI OTROCI Dispanzer za zdravstveno varstvo otrok, Zoisova pot 15 PO,SR,ČE 14-21 URE PE 14-21 URE (razen pod t.3) SO 07 -14 URE (razen 2. sobote v mesecu) 2. ŠOLARJI IN MLADINA Dispanzer za zdravstveno varstvo šolarjev in mladine, Čučkova 2 PO,SR,ČE 14-21 URE PE 14 - 21 URE (razen pod t.3) SO 07 - 14 URE (razen 2. soboto v mesecu) 3. PEDIATRIČNA IN DRUŽINSKA ORDINACIJA ŠOLMAN, ROGOZNIŠKAC. 32 Sprejema otroke, šolarje in mladino VSAK TOREK 14-21 URE PE, 10.julija SO, 11. Julij PE, 07. Avgust SO, 08. Avgust PE, 11. September SO, 12. September PE, 09. Oktober SO, 10. Oktober PE, 13. November SO, 14. November PE, 11. December SO, 12. December 14-21 URE 07 - 14 URE 14-21 URE 07 - 14 URE 14 - 21 URE 07 - 14 URE 14 - 21 URE 07 - 14 URE 4 - 21 URE 07-14 URE 14 - 21 URE 07- 14 UR^ 'JAjA MLADINSKI ODDELEK KNIIŽNICE IVANA POTRČA Vsak dan meseca avgusta se pravljična soba ob 10. uri spremeni v pravljični vrt v katerem se najboljše počutijo domišljije polni otroci. Foto: Langerholc Prvič je bilo za mlade bralce temeljiteje poskrbljeno davnega leta 1955, ko je bil urejen Pionirski oddelek knjižnice na Ptuju. Od leta 1994 pa v Ptuju za mlade knjigoljube urejena ena najlepših knjižnic na slovenskem. Mladi bralci so si lahko prvič izbirali knjige v zanje posebej pripravljeni knjižnici leta 1955, torej bo mladinsko knjižničarstvo na Ptuju kmalu praznovalo častitljivi jubilej. Pred triinštiridesetimi leti je bil ustanovljen Pionirski oddelek v pisarni takratne Mestne knjižnice in čitalnice (danes Ljudski oddelek v Krempljevi ulici) in je meril borih 18 kvadratnih metrov. Takrat so otroci do petnajstega leta izbirali med 1023 knjigami, oddelek pa je obiskovalo 190 rednih bralcev. Sobica za mlade bralce je bila odprta le dve uri vsak delavnik. Tja do leta 1982 je oddelek za mlade deloval v silni stiski (sobica, knjižničarka in vedno premalo knjig). Leta 1982 se je knjižnica za mlade preselila iz sobice v Krempljevi ulici v dve sobici (55 kvadratnih metrov!) pred Študijski oddelek v Minoritski samostan. Sprva se je-zdelo, da bo otroško knjižničarstvo zadihalo s polnimi pljuči, saj je oddelek kmalu zaposlil dva knjižničarja. Toda redna nabava knjig in uvedba bibliopedagoškega dela (literarne uganke, knjižne razstave, pravljične ure, predstavitve pesnikov in pisateljev) so kmalu povzročili prostorsko in kadrovsko stisko. Leto 1994 je bilo zares prelomno za otroško knjižničarstvo na Ptuju: oddelek se je končno preselil v sodobne prostore na Prešernovi 35, kjer se celotni kompleks Malega gradu ureja za Knjižnico Ivana Potrča. Novi oddelek za mlade bralce je urejen na 420 kvadratnih metrih (9 sobic in velika pravljična sobana) v treh etažah. Na knjižnih policah je po mednarodnih knjižničarskih standardih urejenih čez 40 000 enot knjižnega in neknjižnega gradiva, knjižnico pa obiskuje 3500 aktivnih članov. Knjige so urejene v treh etažah, ki so povezane s polžastimi stopnicami. V kletni etaži so razporejene knjige za pionirje in mladino (pesniške zbirke, dramatika, romani in kratke zgodbe ter tuja literatura), pritličje zavzemajo izposojevalni pult, cicibanska literatura in čitalnica s priročno knjižnico (leksikoni, enciklopedije, slovarji, časopisi, revije). Prvo nadstropje vabi s strokovno ali poučno literaturo za vse starostne stopnje. Posebej pa so mladinski knjižničarji ponosni na večnamenski prireditveni prostor- pravljično sobo, kjer se uspešno odvijajo najrazličnejše dejavnosti za vzpodbujanje branja. Danes je v oddelku zaposlenih pet knjižničarjev in oddelek je odprt vsak dan od osme do devetnajste ure, ob sobotah pa do dvanajste ure. Mladinski oddelek knjižnice Ivana Potrča sodi med najboljše knjižnice za otroke v Sloveniji, saj med drugim izvaja avtorske projekte: Medobčinski knjižni kviz, Slovenski knjižni kviz, Ulico knjig, pravljične in bib-liopedagoške ure, razstave in literarne uganke, specialne knjižne urice. L. K. V pravljični sobi se skozi vse leto odvijajo različni kvizi. Foto: Langerholc V prostorih mladinskega oddelka knjižnice v Prešernovi ulici lahko svoje znanje izpopolnijo tudi staršiki želijo o svojih otrocih zvedeti več in še več... Foto: Langerholc omamim o 'Sedim pri Orfeju, gledam proti gledališki stavbi n si v mislih predstavljam nekdanje pročelje..." (S. Strelec) Slovenski trg 13, 2250 PTUJ, Telefon - faks: (062) 785-900 e-mail: gledalisce.ptuj@guest.arnes.si, http:// www2.arnes.si/~mbgptuj Sezone je konec. Začeli smo jo v Čudežnem zaboju, se prek Strojepisk pritipkali do oglasa Sobo oddam in zaključili v nevarnem Ovinku. Razmišljam o vas, gledalcih, razmišljam o nas, gledališčnikih, in razmišljam o našem skupnem gledališču. Gledališču Ptuj. Smo v pretekli sezoni vsaj delno izpolnili vaša pričakovanja? Kako vam bo ugajalo, kar smo pripravili za vas v prihodnji sezoni? Štirinajst različnih predstav ste si lahko ogledali v minuli sezoni na Ptuju. Videli ste igralce iz Nove Gorice, Celja, Maribora, Ljubljane, Kranja, Zagreba. Gledali ste komedije in nekoliko resnejše igre. Nekatere so vam ugajale bolj, druge manj. Nekateri mi pravijo, da bi želeli samo komedije, saj da je življenje že samo po sebi dovolj resno, naporno in polno vsakdanjih problemov ... Sam pri izboru programa ne zagovarjam načela: "Za vsakogar nekaj", pač pa mi je ljubša misel, da je treba ponuditi predvsem kakovost. Veliko je namreč všečnih, zabavnih, vendar slabih iger. In veliko je resnih, klasičnih, pa žal dolgočasnih uprizoritev ... Najbolj sem vesel, ko vidim, da gledalci v dvorani znate ceniti to, kar počnejo igralci na odru. Ko čutim, da se med avditorijem in odrom spleta nekaj, česar se ne da doživeti doma, denimo pred televizorjem. Nekaj, kar je popolnoma neponovljivo, kar je na vsaki ponovitvi, vsak večer malo drugače. Nekaj, kar s svojo pozornostjo, zbranostjo, s svojim "sodelovanjem" ustvarjate v veliki meri tudi vi, gledalci ... Razmišljam o prihodnosti Gledališča Ptuj. Pripravlja se namreč nacionalni kulturni program ... Kaj lahko pričakujemo od novega zakona o financiranju občin? Koliko nas bo finančno v prihodnje podpiralo Ministrstva za kulturo? ... Kakor koli že: znamo delati z malo denarja, toda še kako bi znali z več! Sedim pri Orfeju, gledam proti gledališki stavbi in si v mislih predstavljam nekdanje pročelje. Prešernovo ulico oziroma Slovenski trg zaključi hiša, ki je že več kot dvesto let Talijin hram. Popolnoma odvečna firma! Tu ni vendar nobenih strojev, ne tekočega traku, nič se ne proizvaja. Material, orodje, proizvod in porabnik - vse to je pri nas živi človek. Že več kot dvesto let vstopajo v to hišo gledalci in se srečujejo z igralci, da bi se za trenutek ustavili, nasmejali svojim napakam, neumnostim svojega časa ali se morda vprašali: Kaj pravzaprav počnemo v tem življenju? ... In tako je gledališče pravzaprav še najbolj svetišče. Svetišče boginje Talije, bogov Bakhusa, Dioniza. Kraj, kjer se slavi čustvo in razum, pamet in norost, ljubezen in sovraštvo ... Ker je vse to življenje. Sedim pri Orfeju, gledam proti gledališki stavbi in si v mislih predstavljam nekdanje pročelje. Zaposleni v Gledališču Ptuj, pripravljeni na prihodnjo sezono - zadnjo v tem tisočletju! Prihodnja sezona. Zadnja v tem tisočletju! Naj bo posvečena Njej in Njemu. Adamu in Evi naših dni. Moškemu in ženski. Prijateljema, partnerjema, ljubimcema. Fant v avtobusu. Igra za mladino. O fantu, ki je nor. In drugih, ki so ga naredili norega. Ali drugih, ki ga imajo za norega, sami pa so pametni, zdravi, normalni, vendar dolgočasni, neiskreni in zahrbtni. Igra o fantu in njegovi prijateljici. Igro bom režiral sam, z Nešom v glavni vlogi. Vem, da bo odličen. Ljubezenska pisma. On in ona. Vse življenje si dopisujeta, med njima se razpleta nežno, globoko ljubezensko čustvo. Vendar se njuni življenjski zgodbi nikoli ne križata ... Prihaja Zvone Šedlbauer. Cenim ga, spoštujem. Nenazadnje me je sprejel na Akademijo ... Njegov oče je živel na Ptuju, igral je v orkestru ... Mislim, da bo Zvone naredil komad, ki bo segel do srca. Odlična igralca je izbral, Bernardo (Oman) in Jožefa (Ropošo). Finžgar v seksšopu. Še ena briljantna komedija gospoda Turrinija (Krčmarica). On je prodajalec P. s.: Najzvestejši gledalci boste konec avgusta prejeli drobno darilce ... Upamo, da bo dovolj informativno in vam bo morda prišlo prav. v seksšopu, ona ima moža, ki ga ni nikoli doma ... On je tipični moški, ona prosvetljena sodobna ženska. Med njima pa ... pripomočki za seksualno prakso! Kako bo to pametno komedijo zrežiral fantastični igralec Zijah A. Sokolović? Shirley Valentine. Pero (Peter Srpčič) me je z Zabojem pozitivno presenetil. Fant se razvija; prav je tako, privoščim mu. Zdaj si zasluži težjo nalogo. Z Alenko Tetičkovič se bosta spoprijela z igro o ženski v krizi srednjih let. Oditi? Se ločiti? Ali se podati v avanturo? Vse to se sprašuje junakinja monodrame. In marca prihodnje leto 2. festival monodrame Ptuj 98'. Prireditev, ki je med kolegi igralci naletela na veliko zanimanje. Tako. Povedal sem vse, kar je bistveno. Esmeralda bi rekla: "Rada vas imam." Sam si ne upam izreči tako lepih besed, ne da bi imel občutek, da smrdijo, pardon: dišijo po marketingu, trženju, poslovnih prijemih ... Torej preprosto: Pokukajte kdaj v svojem življenju tudi v Gledališče Ptuj. Samo Strelec, direktor Osebna izkaznica javnega zavoda Gledališče Ptuj (Podatki za leto 1997) Ustanovitelj: Mestna občina Ptuj Rojstni datum: 4. december 1995 Organizacijska struktura: Poklicno dramsko gledališče projektno- mrežnega tipa Število redno zaposlenih: 6 Dotacija MOP: 30.808.000 SIT Lastni prihodek: 52% Realizacija: - 5 premier, - Festival monodrame, - gostovanja drugih gledališč - servis drugih uporabnikov gledališča - 184 prireditev, 20.000 gledalcev Razvojni cilji: - ustvarjati čim boljše lastne predstave - več sredstev iz Ministrstva za kulturo - obnova pročelja in celotne stavbe '3fy/efoU Vfttujaatfi 29. JULIJ 1998 Turistično društvo Ptuj Vas vljudno vabi na Turistične dneve v okviru občinskega prašnika mesta Ptuj od 30. julija do 3. avgusta 1998 Četrtek, 30. julij ob 19.00 uri Odprtje slikarske razstave - Likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj v prostorih vinoteke "Veritas", Grajska ulica 2 Petek, 31. julij ob 10.00 uri Svečana otvoritev sejma stare, domače in umetne obrti na Slovenskem trgu, Murkovi ulici in Prešernovi ulici ob 10.30 uri Igra ansambel "Mitrej" pred gledališčem na Slovenskem trgu ob 11.00 uri Otvoritev razširjenega parkirišča in novega peš mostu preko Grajene pod Avtobusno postajo ob 11.30 uri Odprtje lovske razstave v prostorih bivše trgovine "Agraria", Murkova 5 ob 12.00 uri Odprtje ribiške razstave v prostorih bivše kavarne "Evropa", Mestni trg 2 ob 13.00 uri Odprtje cvetlične razstave na amfiteaterskem prostoru pred vinoteko "Veritas" v Grajski ulici ob 20.00 uri Koncert mladega virtuoza na akordeom harmoniki Boruta Zagoranskega v cerkvi Sv. Jurija Sobota, l. avgust ob 10.00 uri Igra duo "Nežni zvoki" iz Rogaške Slatine pred gledališčem na Slovenskem trgu ob 11.00 uri Svečana podelitev priznanj lastnikom najlepše urejenih in ocvetličenih hiš v Mestni občini Ptuj pred gledališčem na Slovenskem trgu Nedelja, 2. avgust ob 10.00 uri Direktni radijski prenos oddaje "Glasbeni popotnik" v izvedbi Radia Ptuj Ponedeljek, 3. avgust ob 11.00 uri Otvoritev javne razsvetljave in pešpoti ob desnem bregu Drave proti Termam Ptuj ob 12.00 uri Odprtje razstave izdelkov umetne obrti domačih obrtnikov v prostorih Mestne hiše, Mestni trg 1 (Razstava bo odprta do 8. avgusta 1998) Sejem stare, domače in umetne obrti bo odprt 31. julija, 1. In 2. avgusta od 10.00 do 19.00 ure. Vabimo vas, da se na prireditvah počutite dobrodošli doma, v zakladnici tisočletij! Ijoòite tut4ftit tuo lem matu! GRAJSKE SOBANE PTUJSKEGA GRADU VABIJO NA OGLED: STALNE ZBIRKE Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu (rimski, srednje- in novoveški lapidarij, numizmatična zbirka in zbirka drobnega arheološkega gradiva) so odprte vsak dan od 10. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 17. ure. Zbirke na ptujskem gradu (zbirka fevdalne stanovanjske kulture, zbirka glasbil in stalna razstava "Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah") so odprte vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih v mesecu juliju in avgustu pa od 9. do 20. ure. Miheličeva galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Ogled I. in III. mitreja (Sp. Hajdina in Zg. Breg) je možen po predhodnem naročilu (062/778-878). Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja je na ogled vsak dan od 9. do 16. ure. OBČASNE RAZSTAVE IN PRIREDITVE V kapiteljski dvorani nekdanjega dominikanskega samostana je do konca poletja na ogled razstava o restavriranem rimskem steklu "Ohranimo lepoto preteklosti". Ogled je možen vsak dan od 10. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 17. ure. V Miheličevi galeriji so ob stalni zbirki grafik razstavljena na novo pridobljena dela (risbe in grafike) akademika Franceta Miheliča. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 13. in od 16. in 19. ure. V romanskem palaciju na ptujskem gradu bo od 10. avgusta 1998 na ogled razstava "kopije srednjeveških instrumentov izdelovalca Winfrieda Goergeja iz Freisinga". Grad je odprt med tednom od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 20. ure. Martin Steiner tel. 062/778-879 Datum/ Ura Kraj Prireditev Organizator/ Informacije Četrtek Različne lokacije Turistični dnevi v Turistično 30.07 do •v Ptuju okviru občinskega društvo poned. (po programu) praznika mesta Ptuja MO Ptuj 03.08. (Glej program na str. 2!) 772-731 Petek Dvorišče Poimenovanje ulice po Zgodovinski 31.07. podjetja Certus, Janezu Puhu (prireditev arhiv Ptuj, ob 18.00 Ptuj bo v okviru občinskega praznika) 771-619 MO Ptuj, 772-731 Sobota Strelišče v Strelsko tekmovanje s 01. 08. Babosekovi grabi pištolo za pokal Ptuja Strelsko društvo ob 9.00 (prireditev bo v okviru občinskega praznika) Ptuj Ob 16.00 Cerkev Sv. Slovesna maša ob MO Ptuj, Ožbalta prazniku Mestne občine Ptuj 772-731 ob 18.00 Dvorišče Osrednja prireditev ob MO Ptuj, Minoritskega samostana prazniku Mestne občine Ptuj 772-731 Sreda Ptujske ulice in Ožbaltov sejem Komunala Ptuj 05.08. trgi (Inf. 771-569) ob 16.00 Poročna dvoran. Slavnostna seja mestne hiše Ptuj mestnega sveta MO Ptuj ob 3. obč. prazniku MO Ptuj 772-731 ŽELITE PREJETI TURISTIČNO DARILO? Sreda 05.08. Ob 16.30 ob 18.00 Prostori Slov. vinske akadem. Veritas, Grajski trg 2, Ptuj Viteška dvorana na Ptujskem gradu Predstavitev in pokušnja vina Petoviona '69 Goslarska dediščina M. Skalarja (prireditev bo v okviru občinskega praznika) MO Ptuj 772-731 Pokrajinski muzej Ptuj, 771-308 Četrtek Dvorišče Orkester in zbor DUUP in GIZ 06. 08. Minoritskega Mihael I. Glinka iz Poetovio Vivat ob 20.30 samostana St. Petersburga (Inf. 771-569) Petek Pri kmečkem Otvoritev vodovodn. MO Ptuj, 07. 08. Ob 16.00 turizmu Sluga v GrajenšČaku omrežja v primestni četrti Grajena 772-731 Sobota 08. 08. ob 7.00 Ptuj Tekmovanje v letenju s toplozračnimi baloni za pokal balonarskega kluba Ambrožič (041-728-864) ob 11.30 Ulice in trgi Ptuja Mednarodno folklorno srečanje (v okviru tradicionalne ptujske noči) TIC Ptuj, i 771-569 ob 16.00 Start: restavracija Ribič Cilj: čolnarna Ranca, Budina 6. tradicionalna tekma z rancami po Dravi BD RANCA 773-505 in 041-728-912 (Ljubeč) Ob 20.00 Ulice in trgi Ptuja Tradicionalna ptujska noč TIC Ptuj, 771-569 Nedelja Markovci, Mednarodna folklorna FD A. J. Strafela 09.08. nogometno igrišče revija in 60. obletnica FD Markovci 766-297 in 041-739-268 (Gabrovec) Ob 14.00 Kartodrom Hajdoše Mednarodna karting dirka za pokal Hrvaške in Slovenije AMD Ptuj 771-033 in 0609-646-660 (Langerholc) PMP in Ptujske vedute d.o.o. vas v četrtek, 6. 8. 1998 ob 17,30 uri vabijo na ptujski grad. Nedelja 16.08. Ptuj Vinsko kulinarični festival (Glej program na str. 11 !) Slovenska vinska akademija 787-59-20 Poned. Ptuj Vinsko kulinarični Slovenska vinska 17.08. festival (Glej program na str. 11 !) akadem. 779-197 17.08. Kopališče Odbojka na pesku Ženski odb.klub do 23.08. 9.00-16.00 Kidričevo (za 5. 6. 7. r. - deklice) "Marsel" Ptuj 772-625 (Rajh) 796-747 (Vrbnjak) Torek Ptuj Vinsko kulinarični Slovenska vinska 18.08. festival (Glej program na str. 11 !) akademija Sreda Ptuj Vinsko kulinarični Slovenska vinska 19.08. festival (Glej program na str. 11 !) akademija 779-197 ob 11.00 Ptujske ulice 1. Državno prvenstvo v kotaljenju vinskih sodov po pt. ulicah Slovenska vinska akademija 779-197 Nedelja Maribor in Ptuj Spominski rally Veteran klub MB, 23.08. »Štajerska '98« 512-917 (Vauhnik) ob 10.00 Dijaški dom Drava Maribor Zbor udeležencev Zgodovinski cca 12.00 Pred mestno Prihod udeležencev na arhiv Ptuj hišo Ptuj starih vozilih 771-619 cca 12.15 Domačija J. Puha Ogled domačije, MO Ptuj (Sakušak) zakuska 772-731 Petek Ptujski grad Aronove viteške igre Zavod moj Aron 04.09. in Sobota 05. 09. 1998 061/743-234 in PMP - 771-308 Brezplačeno si boste lahko pod strokovnim vodstvom ogledali muzejske zbirke gradu ter staro mestno jedro! (inf. 778-878) Nedelja 06.09. ob 10.00 Solshi center Ptuj 7. ptujski maraton Državno prvenstvo v malem maratonu Tekaški klub Maraton 16.-24. 09. Ptuj Mednarodni velemojstrski šahovski turnir simultanke velem. A. Beljavskega Šahovsko društvo Ptuj 773-892 (Žlender) 18.09. do 20.09. Športna igrišča Ptuja, ŠD Center, ŠD Mladika Ptujski športni vikend Športni zavod Ptuj 771-745 Sobota 19.09. Ob 14.00 Športna dvorana Center Turnir v odbojki -ženske Ženski odb.fclub "Marsel" Ptuj 772-625 (Rajh) Nedelja 20.09. Ob 15.00 Park Turnišče Balinanje Športno d ruš. Turnišče 782-372 Sobota 26.09. ob 14.00 Park Turnišče Električni pikado Športno druš. Turnišče 782-372 Nedelja 27.09. ob 09.00 Park Turnišče Kolesarski trim Športno druš. Turnišče 782-572 Dodatne in natančnejše informacije o vseh prireditvah lahho dobite pri organizatorjih posamezne prireditve. Organizatorji si pridružujejo pravice spremembe termina prireditve. • V PRILOGA PTUCANA št. 6,7 - Poletni Ptujčan Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Dragi STOJADI-NOVIČ - ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS/SND. Naklada: 11.200 izvodov. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5%. Odgovorna urednica: Liljana VOGRINEC, telefon: 771 -651, telefax: 771 -783. Sooblikovalec: Aleš Šprah. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. ©n B»a srn ffiotpmsjr? NIKAKOR! Leto ima 365 dni. Vsak dan prespite 8 ur, kar skupaj nanese 122 dni. Ostane vam še 243 dni. Vsak dan 8 ur počivate, kar pomeni naslednjih 122 dni. Tako vam ostane še 121 dni. 52 dni v letu so nedelje, ko itak ne delate, kar pomeni, da vam za delo ostane še 69 dni. Naslednjih 52 dni so sobote, ko spet ne delate, tako vam ostane le še 17 dni. Vsak dan imate vsaj pol ure odmora, kar letno nanese celih 7 dni. Tako vam ostane le še 10 dni. Najmanj 9 dni v letu je različnih praznikov in tako vam ostane le še en sam samcat delovni dan. To je prvi maj, praznik dela, ko spet ne delate. IN KAKO SI PO VSEM TEM SPLOH ŠE UPATE ZAPROSITI ZA DOPUST! v r t/oòie po naftoli zaltaoak uà tuetu AVGUST Francija: Keltsbi festival v Lorientu. Narodna glasba, literatura, plesi, hrana in pijača iz raznih keltskih držav. staroveško bitko, sledi ognjemet in slavje pozno v noč. Maroko: Sejem berberskih ženitvenih običajev v planinah Atlasa. Portugalska: Romanje v čast Naše gospe, Viana. Ulice ribiškega naselja so okrašene s slikami iz obarvanega peska; tridnevno slavje spremlja verska procesija, karneval, nočni ognjemeti. V Lamegu traja slavje v čast Device Marije cele tedne in se zaključi z velikansko procesijo. Nizozemska: Uitmarkt v Amsterdamu. Gledališče, opera, ples in glasba so uvod v prihajajočo sezono kulturnih prireditev. SEPTEMBER Irska: Letni ženitveni festival v Lisdoonvarni. To je tradicionalni dogodek, ki je sledil žetvi; kmetje so se s svojih kmetij podali iskati žene, kar je danes postalo prava turistična atrakcija. Grčija: Obletnica bitke v ožini, (Armata) Spetsai. V pristanišču uprizorijo Hong Kong: Jesenski festival ali festival mesečevih kolačkov, v spomin na dogodek, ko so se uporniki zbrali s pomočjo sporočil v kolačkih. Povzpnite se visoko in glejte mesečev vzhod! Mehika: Dan neodvisnosti (15). Neodvisnost od Špancev so pridobili leta 1810 in ta dan proslavljajo z ognjemeti in splošnim slavjem. Nemčija: Oktoberfest v Münchnu; glasba, hrana, pivo, pivo in še enkrat pivo. Španija: Barcelona, festival z glasbo in plesom na ulicah, sprevodi velikanov, zmajev in vragov, človeške piramide, ansambli in ognjemeti. VINSKO-KULINARIČNEGA FESTIVALA Drugi del programa 1. SLOVENSKEGA VINO FORUM PTUJ 1998 z mednarodno udeležbo od 16. do 19. Septembra Sreda; 16. septembra: 18.00 - otvoritev mednarodne razstave ocenjenih vin Vino Foruma, grajski hrib pod mestnim vinogradom 10-00 - 15.00 - mednarodni simpozij Vino je hrana, vino je zdravje, Mestni kino Ptuj Petek, 18. Septembra: 10.00 - 24.00 - vinsko-kulinarična ponudba na ptujskih ulicah 10.00 - 20.00 - ogledi razstave 12.00 - srečanje županov mest, v katerih je bil doslej organiziran Vino forum 15.00 - degustacija nagrajenih vin za delničarje generalnega pokrovitelja Vino Foruma Ptuj 1998 Perutnine Ptuj 18.00 - otvoritev prenovljene restavracije in prodajalne Perutnine Ptuj 18.00 - vinsko kulinarično - zabavni program na treh ptujskih trgih: Slovenski trg, Novi trg, Mestni trg 20.00 - slavnostna podelitev odličij Vino Foruma 98: šampionov, velikih zlatih, zlatih in srebrnih medalj na prireditvenem prostoru Novi trg, Ptuj 20.30 - pozdrav slovenske vinnske kraljice Katarine Jenžur vinskemu letniku 1998 in uradni pričetek trgatve Sobota, 19. Septembra: 10.00 - 24.00 - vinsko-kulinarična ponudba na ptujskih ulicah 10.00 - 20.00 - ogledi razstave 10.00 - srečanje udeležencev strokovne ekskurzije v Kalifornijo -Slovenska vinska akademija Veritas, Grajska 2, Ptuj 11.00 - prvo državno prvenstvo v kotaljenju vinskih sodov po ptujskih ulicah 18.00 - vinsko-kulinarično-zabavni program na ptujskih trgih: Slovenski trg, Novi trg in Mestni trg Četrtek, 17. septembra: Dodatne informacije: Slovenska vinska akademija VERITAS Grajska 2, 2250 PTUJ tel: 062 787 59 20, 779 197 faks: 062 787 59 21 E-mail sva-veritas @sva-veritas.si VERITAS na Internetu: http/Avww.sva-veritas.si Opomba: možne so manjše spremembe v programu. ^o/elnl VPüyrtcwi 29. JULIJ 1998 KDO SE SMEH NA DELOVNEM MESTU Nemčija Pri Nemcih velja pravilo: čim bolj uradna je zadeva, tem manj je zaželen humor. Ker je delo v očeh Nemcev resna stvar, ima smeh na delovnem mestu podrejeno vlogo. Pri drugih narodih je zbijanje šal med kolegi in kolegicami povsem običajno in je pogosto dober način, da se novi kolega ali kolegica laže vključi v kolektiv, v Nemčiji pa se šalijo večinoma le takrat, kadar se sodelavci med seboj posebej dobro poznajo in razumejo. Na sestankih, predstavitvah, posvetih in podobnih priložnostih humor nima nobene vloge. Nemci se tudi takrat zelo redko smejejo na račun svojega podjetja, denarja ali samim sebi. laponska Francija Francozi imajo radi subtilen humor, ki je inteligenten in satiričen, njihove šale pa so pogosto na račun drugih. Posebej priljubljene so politične šale. Na delovnem mestu, med pogovori ali predstavitvami je humor le redko primeren. Zbijanje šal na delovnem mestu pa velja za neresno. Italija V Italiji cenijo humor in dobro razpoloženje. Za Italijane je enako pomembno uživati življenje in delo. Politične šale so zelo priljubljene, cenijo tudi ironijo. Pogosto se smejejo samim sebi in uživajo v tem, da dražijo kolege. Med uradnimi in javnimi nastopi pa je le redko komu do smeha. Španija Španci se samim sebi le redko smejejo, kljub temu pa humor cenijo. Tudi na delovnem mestu je pomembno biti zabaven. Delo jemljejo resno, vendar to še ne pomeni, da je treba biti ves čas resen. Kolegi se med seboj šalijo, vendar bolj ljubeče kot zajedljivo ali sarkastično. Tako kot v Italiji ob uradnih priložnostih tudi v Španiji humor ni primeren. Japonci imajo podoben odnos do humorja. Nizozemska Šaljive pripombe je mogoče slišati le v krogu zelo zaupnih prijateljev. Med poslovnimi Nizozemski humor je neposreden in pogovori ali v družbi ljudi, ki jih ne poznajo prisrčen. Ironija in sarkazem za Nizozemce ni dobro, humor ni primeren. Tudi na svoj humor, imajo pa občutek za logično absurd-račun se ne smejejo. V nasprotju z Nemci pa nost. Na delovnem mestu predstavitve in iz ust Japoncev tudi ni slišati zajedljivih govore pogosto začinijo s šalami, neformalni pripomb na račun drugih. poslovni pogovori pa so praviloma resni. Danska Dobra volja je na delovnem mestu cenjena, kljub temu pa humorja ne gojijo pretirano. Danci se sicer na delovnem mestu radi šalijo, a samim sebi se le redko smejejo in se izogibajo sarkazmu in ironiji. ZDA, Velika Britanija in Irska Zdajle je prepričan, da vam jo prevajam. (Premor) Ko je šale konec, je najbolj primeren in vljuden odziv, da se smejete. (Premor) Zdaj je šalo nehal pripovedovati.” Poslušalci se tedaj niso samo smejali, temveč so celo vstali in začeli ploskati. Američan je to zgodbo pogosto pripovedoval v svoji domovini - Anglosasi se pač radi smejejo sami sebi. V teh državah je humor povsod zaželen, tako pri neformalnih kot pri formalnih priložnostih, srečanjih s prijatelji ali novimi kolegi. Smisel za humor velja za znamenje inteligentnosti. Smejejo se vsem vrstam humorja: črnemu, ljubečemu, zajedljivemu, ironičnemu, sarkastičnemu, suhemu ali burkastemu. Tudi pri zelo uradnih ali javnih priložnostih pričakujejo humorne poudarke. Poslovno predstavitev začnejo s šalo, da bi tako “ogreli” poslušalce. V drugih državah pa pogosto ne naredi dobrega vtisa, predvsem tam, kjer imajo humor za nasprotje dostojanstva ali resnosti. K temu preberite naslednjo anekdoto. Menedžer neke newyorške zavarovalnice je pogosto poslovno potoval na Japonsko, kjer je predaval. Nekoč mu je Japonec, ki je znal angleško, povedal, kako je japonski prevajalec prevedel njegov nagovor. Začel je približno tako: “Ameriški poslovnež je zdaj začel pripovedovati nekaj, čemur se reče “šala”. Ne vem sicer zakaj, vendar so vsi ameriški poslovneži prepričani, da je treba predavanje začeti s šalo. (Premor) Zdaj pripoveduje šalo. Odkrito moram povedati, da šale ne bi razumeli, zato je ne bom prevedel. Povzeto iz Tajnice, št.4/1998 MATERIN BRAT (LJUBK.) NEUMNA, NESPA- METNA ŽENSKA UPORABA, TROŠENJE DESNI PRITOK SAVE NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL EDI KLASINC STROPNI ZIDAK, STROP- NJAK POGOJENOST ZA RAST TRAVE KRAJŠI ROB ROPARSKA RIBA KRATKA TV REKLAMA NEO- KRETNEŽj OKORNEZ PLEME ŽICE NA. KITARI MED STAREJŠI SL. ALPSKI SMUČAR (CIRIL) ORANŽADA GREGOR TOMC DEL KROŽNE PLOSKVE GRENKI GLIKOZID INDIJSKI HRAST, TIK A 'Z 4 BESEDE j ATEK OMARICA NA OLTARJU JAREC GLAS PRI STRELU NATAŠA REMŠKAR PREBI- VALEC AONIJE ZADNJA BRAZDA KOK, KI POVZROČA PLJUČNICO 2. IN 4. SAMOGLASNIK SNOV V KORENJU OTOK V ALEUTIH PRAOČE ČLOVE- ŠKEGA RODU ALENKA KEJŽAR SMUČAR PICCARD MEJNI PREHOD PROTI AVSTRIJI PEVKA ŠTELCL IVO DANEU OBLIKA IMENA TIT DIR KONJA ŠAHOVSKI K.O. KRMILNA RASTLINA HRVAŠKO MESTO ZNANO PO ALKI DOSTO- JANSTVO PLAČILO ZDRAVILO FRANCE IVANŠEK IRIDIJ ZGOLJ Nagrado Vam podarjajo Terme Ptuj: 1. NAGRADA: VSTOPNICA ABONMA (12 kopanj) 2. NAGRADA: 4 VSTOPNICE ZA KOPANIE S KOSILOM 3. NAGRADA: 2 VSTOPNICI ZA KOPANJE S KOSILOM Rešitev križanke (geslo) z izpolnjenim kupončkom pošljite na Uredništvo Ptujčana, Mestni trg 1, Ptuj, najkasneje do 6. avgusta 1998. Izžrebani nagrajenci boste do 11. avgusta 1998 prejeli nagrade po pošti. TERME PTUJ Pot v toplice 9 2251 PTUJ Slovenije Telefon: (062) 782-782 782-721 POŽEG 4, 2327 Rače, Slovenija Telefon: (062) 835-192, 835-230, fax: (062) 836-885 E-mail:grafis@siol.net —-------:------------------------------ Ugodno in kvalitetno izdelujemo: ❖ vse vrste tiskovin (obrazce, brošure, prospekte, vizitke,...) >:> lahko kartonažo Posebna ponudba! o sistematična razporeditev • urejeni podatki • prihranek časa • zmeraj dosegljivo • in vedno pospravljeno. OSEBNA MAPA DELAVCA TISKARNA Z VEČ KOT 20 LETNO TRADICIJO RAZPIS ZA SODELOVANJE NA FOTOGRAFSKEM NATEČAJU "NASLOVNICA PTUJČANA” Tematska opredelitev do mesecih: - september 1998: ŠPORT IN REKREACIJA NA PTUJU -oktober 1998: DAROVI JESENI - november 1998: PTUJ - MESTO STOTERIH VRAT - december 1998: PRAZNIČNI PTUJ -januar 1999: NAŠA KULTURA SPONZOR NATEČAJA : FOTO KOSI PTUJ Pogoji: ■ sodelujejo lahko vsi, ki se s fotografiranjem ukvaijajo amatersko ■ starostnih omejitev ni ■ vsak avtor predloži 1 ali največ 3 barvne fotografije mesečno (najmanjši format 10 x 15) ■ upoštevali bomo le fotografije pokončnega formata ■ ker je natečaj anonimen, naj bo vsaka fotografija označena s šifro avtoija ■ k fotografijam se priloži zaprta kuverta, označena s ŠIFRO AVTORJEV v kuverti naj bodo sledeči podatki: ime in priimek ter naslov sodelujoče(ga) in naslov(i) fotografij(e) ■ vse prispele fotografije bo pregledala in ocenjevala komisija v sestavi: - glavna urednica Ptujčana Liljana Vogrinec - uredniški odbor (navedeni v kolofonu Ptujčana) - Aleš Šprah (administr. sodelavec in sooblikovalec Ptujčana) FEBRUAR 1999: Zaključek natečaja z razstavo objavljenih in neobjavljenih fotografij v razstavnem prostoru Mestne občine Ptuj in s podelitvijo nagrade NAJBOLJŠI FOTOGRAFIJI NATEČAJA. Rok za oddajo fotografij(e): ■ do 7. v mesecu za tekoči mesec Fotografijo pošljite ali osebno prinesite na naslov Uredništvo Ptujčana, Mestni trg 1, PTUJ, s pripisom za foto natečaj. ■ Avtorji obdržijo avtorske pravice za predložena dela ■ Udeleženec dovoljuje organizatorju natečaja uporabo poslanih fotografij za razstavo ob koncu natečaja ■ S fotografijami bomo ravnali pazljivo in bodo vrnjene avtorjem - osebni prevzem od 1. do 15. aprila 1999, za morebitne poškodbe med transportom ne odgovarjamo. NAGRADE: > Mesečne nagrade za avtorje OBJAVLJENIH FOTOGRAFU NA NASLOVNICI PTUJČANA 5 filmov s 36 posnetki in razvijanje in izdelava slik formata 9x13 ( pri Foto KOSI PTUJ ■ Nagrada ob zaključku natečaja : fotoaparat Samsung ECX 1( v vrednosti 80.000 SIT) Nagrajenci lahko nagrade dvignejo na Uredništvu Ptujčana, Mestni trg 1, Ptuj /v stavbi mestne hiše, I.nadstr.), tel.772-731. Uredništvo Ptujčana r ^ fK foto kosi flß vam ohranimo spomine milko kosi 2250 Ptuj, Mestni trg 3, tel.062/772 373 {Portreti, legitimacije, otroški posnetki v ateljeju ati na domu, razne prireditve in svečane prilike 06 vsakem času in vsakem kraju, povečave, reprodukcije. Vse usluge za fotoamaterje v črno - Bed in Barvni tedniki. Z vamiže 30 (a 1968-1398 Vs- _ :. ___. ™ -j /j LJUDSKA UNIVERZA PTUJ vpisuje v šol. letu 1998/99 v program VISOKA POSLOVMA SOLA Študij ma daljavo - 1. in 3. letnik -LU Ptuj je študijski center EKONOMSKE FAKULTETE IZ LJUBLJANE. Študij na daljavo temelji na litepatupi, prilagojeni samostojnemu študiju, na neobveznih skupinskih študijskih srečanjih s tutopjem, na individualnih konzultacijah, na uporabi elektronske pošte... Diploma VIL stopnje je enakovredna diplomi rednega študija. Pogoji za vpis v 1. letnik je zaključni izpit ali matura srednje šole; v 3. letnik pa diploma 1. stopnje ekonomist. Vpisujemo še v ppograme za pridobitev izobrazbe. Po osnovni šoli: trgovec, kuhar, natakar. Po 3 letni poklicni šoli: ekonomsko komercialni tehnik, strojni tehnik. Organiziramo brezplačno osnovno šolo za odrasle (7. in 8. razred). Informacije: LU Ptuj, Mestni trg 2 tel.: 786 OlO, 771 539. Zahtevajte katalog izobraževanja