OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Roman Me žnar SPODBUJANJE BRALNE PISMENOSTI S POMOČJO STRIPOTEKE V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE Pisna naloga za bibliotekarski izpit Mozirje, 2021 Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IZJAVA O AVTORSTVU IN O JAVNI OBJAVI PISNE NALOGE Spodaj podpisani, Roman Mežnar, izjavljam, da sem avtor pisne naloge za bibliotekarski izpit za bibliotekarja z naslovom: Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. S svojim podpisom zagotavljam, da:  sem pisno nalogo izdelal samostojno in je moje avtorsko delo,  so dela drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih navajam neposredno ali povzemam, navedena oziroma citirana v skladu s standardom APA,  sem besedila ali podatke, ki so avtorsko zaščiteni, uporabil v skladu z določbami zakona, ki določa avtorske pravice,  je elektronska oblika pisne naloge istovetna s tiskano obliko naloge,  na podlagi 23. člena Pravilnika o bibliotekarskem izpitu ter v skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem javno objavo elektronske oblike pisne naloge na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Podpis avtorja: _______________________ V Mozirju, dne 25. 10. 2021 Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Roman MEŽNAR Naslov pisne naloge: Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Kraj: Mozirje Leto: 2021 Št. strani: 29 Št. slik: 9 Št. preglednic: 3 Št. prilog: 2 Št. strani prilog: 11 Št. referenc: 22 Mentorica v času priprave naloge: Mateja Ugovšek Lever. UDK: 027:028.5(497.4Mozirje) Ključne besede: splošne knjižnice, branje, bralna pismenost, bralna kultura, stripi Izvleček Bralna pismenost je ena izmed ključnih kompetenc vsakega posameznika, ki je nujna za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Splošne knjižnice so pomemben deležnik pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalnem nivoju in v zasledovanju svojega poslanstva želijo povečati svojo aktivno vlogo pri vseživljenjskem razvijanju bralne pismenosti. Knjižnice želijo navdušiti uporabnike za branje in širjenje bralnih izkušenj. Na spodbujanje branja leposlovja lahko vplivajo tudi s pomočjo uporabe stripa. Z raziskavo želimo ugotoviti vpliv postavitve stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje na bralno pismenost uporabnikov. Namen raziskave je ugotoviti, ali bi sistematična nabava stripov in bolj poudarjena umestitev tovrstne literature v knjižnični zbirki vplivala na bralne navade uporabnikov in posledično pri njih spodbudila branje leposlovja. Raziskali smo seznanjenost uporabnikov s tovrstno literaturo v knjižnici in pridobili mnenje strokovnih delavcev knjižnice o vplivu stripa na bralno pismenost ter smiselnosti postavitve stripoteke. Za potrebe raziskave smo uporabili kvalitativno in kvantitativno obliko zbiranja podatkov. S petimi strokovnimi delavci knjižnice smo opravili strukturirane intervjuje, uporabnike pa smo anketirali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Uporabili smo tudi sekundarne podatke, pridobljene iz statističnih izpisov v sistemu COBISS3 in na portalu Biblos. Na osnovi opravljene raziskave smo rezultate raziskave predstavili v razpredelnicah in grafično. Podatke, zbrane z intervjuji, smo z metodo sinteze povzeli v nova spoznanja. Ugotovili smo, da bi postavitev stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje imela pozitiven učinek na izposojo in branje stripov. Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit KAZALO VSEBINE 1 UVOD ..................................................................................................................................... 1 1.1 OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE ........................................................................................... 2 2 OPREDELITEV POJMOV BRALNA PISMENOST IN BRALNA KULTURA ........... 3 3 VLOGA SPLOŠNIH KNJIŽNIC PRI RAZVOJU BRALNE PISMENOSTI ................. 4 3.1 PROJEKTI OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE ZA DVIG BRALNE KULTURE IN BRALNE PISMENOSTI .................................................................................................................... 7 4 STRIP KOT KAKOVOSTNA BRALNA LITERATURA ................................................ 8 4.1 STRIPOTEKE V SPLOŠNIH KNJIŽNICAH ............................................................................ 11 5 RAZISKAVA O SMISELNOSTI POSTAVITVE STRIPOTEKE TER NAČRTNE NABAVE STRIPOV V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE ............................................ 12 5.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE ............................................................................................... 12 5.2 IZVIRNOST/UPORABNOST RAZISKAVE ............................................................................ 12 5.3 IZHODIŠČA RAZISKAVE ........................................................................................................ 12 5.4 METODOLOGIJA IN METODE ............................................................................................... 13 5.5 ANALIZA RAZISKOVALNIH PODATKOV IN PREDSTAVITEV REZULTATOV ........... 13 5.5.1 Rezultati in zaključki kvalitativne raziskave ................................................................... 18 5.5.2 Rezultati in zaključki kvantitativne raziskave ................................................................ 20 6 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI .......................................................................................... 25 7 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA ............................................................................... 27 Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit KAZALO SLIK IN PREGLEDNIC Slika 1: Trend gibanja števila izposoj enot fizičnega gradiva v Osrednji knjižnici Mozirje v letih 2015-2019 15 Slika 2: Trend gibanja števila izposoj enot fizičnega gradiva v splošnih knjižnicah v letih 2015-2019 16 Slika 3: Trenda rasti izposoj e-knjig v Osrednji knjižnici Mozirje in vseh slovenskih knjižnicah 17 Slika 4: Vpliv prirasta števila stripov na izposojo le-teh 18 Slika 5: Odgovori na vprašanje o prebiranju stripov 22 Slika 6: Odgovori na vprašanje o branju stripov po spolu 22 Slika 7: Odgovori anketirancev na vprašanje, če je v knjižnici dovolj naslovov stripov 24 Slika 8: Odgovori na vprašanje, če bi bolj brali stripe v primeru možnosti vplivanja na nabor te literature v knjižnici 24 Slika 9: Odgovori na vprašanje, ali bi stripoteka vplivala na bralne navade 25 Preglednica 1: Število izposoj na dom fizičnih enot knjižničnega gradiva v letih 2015-2019 v Osrednji knjižnici Mozirje in vseh splošnih knjižnicah 14 Preglednica 2: Prirast, skupno število in izposoja stripov po letih 18 Preglednica 3: Mnenje anketirancev o stripu kot bralni literaturi 23 KAZALO PRILOG Priloga 1: Intervjuji s petimi strokovnimi delavci knjižnice i Priloga 2: Anketni vprašalnik viii Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 1 UVOD Bralna pismenost je ena izmed ključnih kompetenc, ki pomembno vpliva na vključevanje v javno življenje in delo vsakega posameznika. Pojem je povezan s pojmom bralna kultura, močno pa je odvisen od bralne aktivnosti in branja. Temeljno poslanstvo splošnih knjižnic je postati središča za neomejeno dostopnost knjižničnega gradiva in informacij ter še povečati svojo aktivno vlogo pri vseživljenjskem razvijanju bralne pismenosti in kulture, demokratičnega mišljenja in visokih meril sodobne informatizirane družbe. Ključnega pomena za razvoj branja so programi in projekti s področja bralne kulture, z namenom, da po eni strani vzgajajo dobre kritične bralce, po drugi pa promovirajo branje med nebralci. Namen različnih oblik dejavnosti v knjižnicah je uporabnike seznaniti z rabo knjižnice, dostopnostjo do gradiva, informacijskih virov ter jih navdušiti za branje in širjenje bralnih izkušenj. Za spodbujanje branja leposlovja lahko na uporabnike vplivamo tudi s pomočjo uporabe stripa. Le-tega se sicer še vedno drži slab sloves in prepričanje, da je manjvredna literatura, vendar se vse bolj uveljavlja mnenje, da predstavlja vrhunsko grafično besedilo, kjer pripovedovana zgodba prevzame obliko sličic v sosledju. Strip, ki se je razvijal od stripovskih serij do obsežnih grafičnih romanov, ne temelji le na besedi, ampak od bralca zahteva grajenje povezav med posameznimi elementi stripa. V ta namen bomo izvedli raziskavo, v kateri se bomo osredotočili na vpliv postavitve stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje na bralno pismenost uporabnikov knjižnice. Namen raziskave je ugotoviti, ali bi sistematična nabava stripov in bolj poudarjena umestitev tovrstne literature v knjižnični zbirki vplivala na bralne navade uporabnikov in posledično pri njih spodbudila branje leposlovja. Prav tako bomo raziskali seznanjenost uporabnikov s tovrstno literaturo v knjižnici in pridobili mnenje strokovnih delavcev knjižnice o vplivu stripa na bralno pismenost bralcev ter smiselnosti postavitve stripoteke. Pri tem bomo ugotavljali, ali je branje še vedno vrednota in predpostavili, da je to vse bolj mimobežna dejavnost zaradi manjše bralne aktivnosti uporabnikov. Predpostavili bomo, da bralci dokaj dobro poznajo postavitev knjižničnega gradiva v knjižnici. Naslednja predpostavka Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 bo, da bralci strip še vedno dojemajo kot manjvredno literaturo. Zanimal nas bo tudi vpliv nabavne politike na večji interes bralcev za stripe, ob tem pa bomo predpostavili, da bi ta vpliv bil pozitiven. Predpostavili bomo tudi, da bi postavitev stripoteke v osrednji enoti knjižnice pozitivno vplivala na bralne navade in povečan interes za branje stripov. V ta namen bomo opravili kvalitativno in kvantitativno obliko zbiranja podatkov ter uporabili sekundarne vire. Za potrebe kvalitativnega zbiranja podatkov se bomo poslužili strukturiranih intervjujev s strokovnimi delavci knjižnice. Za potrebe kvantitativnega zbiranja podatkov bomo uporabili spletni anketni vprašalnik. Rezultati in zaključki raziskave bodo predstavljeni v zadnjih dveh poglavjih. 1.1 OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Osrednja knjižnica Mozirje je splošna knjižnica, ki opravlja knjižnično javno službo za potrebe sedmih občin Zgornje Savinjske doline, in sicer za občine Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Rečica ob Savinji in Solčava. Občina Mozirje je ustanoviteljica knjižnice in prav tam je sedež knjižnice. Osrednja knjižnica Mozirje je organizirana v osrednjo knjižnico z mrežo šestih organizacijskih enot - krajevnih knjižnic - v vseh občinskih središčih. Upravlja še z izposojevališčem (premično zbirko) v turistično-rekreativnem centru Golte in Muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani. Vse krajevne knjižnice so odprte v skladu z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic. V knjižnici je zaposlenih osem strokovnih delavcev. Po podatkih Statističnega urada RS je dne 1. 1. 2021 na območju delovanja knjižnice prebivalo skupno 16.249 prebivalcev (Statistični urad RS, b. d.). Po podatkih iz Poslovnega poročila za leto 2019 (Osrednja knjižnica Mozirje, 2020, str. 12) so evidentirali 4.134 aktivnih članov, kar je predstavljalo dobrih 25 % vseh prebivalcev področja. V poslovnem poročilu (2020, str. 14) je ocena, da je dejanskih uporabnikov knjižnice bistveno več, in sicer okoli 40 odstotkov prebivalcev, ki koristijo storitve knjižnice - brezplačno uporabo interneta, obisk čitalnice s prebiranjem dnevnega časopisja, obisk prireditev ipd., za kar ni potrebna članska izkaznica. V letu 2019 so zabeležili 99.762 enot v knjižnični zbirki in 104.016 izposoj fizičnih enot knjižničnega gradiva. Organizirali so 175 dogodkov, katere je obiskalo 2.550 obiskovalcev, celotni obisk knjižnice (fizični in virtualni) pa je znašal 105.907. Mozirska knjižnica s svojo dejavnostjo med ostalim zasleduje cilj širjenja bralne kulture in v ta Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3 namen izvaja različne dejavnosti. Za razvoj branja so zastavljeni projekti s področja bralne kulture, z namenom promocije branja in ozaveščanja o pomenu te dejavnosti. Eden izmed teh je bila postavitev stripoteke na mladinskem oddelku, saj so se odzvali na potrebe uporabnikov, ki so povpraševali po tem gradivu. 2 OPREDELITEV POJMOV BRALNA PISMENOST IN BRALNA KULTURA Na ravni Evropske unije so opredeljene ključne kompetence, ki so nujne za vseživljenjsko učenje posameznikov in njihovo uspešno udejstvovanje v družbi. Te so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, potrebne pa so za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Prva med opredeljenimi ključnimi kompetencami je pismenost. V revizijskem poročilu Računskega sodišča RS na temo bralne pismenosti (Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji, 2020, str. 10) je pismenost opisana kot sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. V nadaljevanju je zapisano, da je bralna pismenost v Evropski uniji prepoznana kot ključna kompetenca, ki posamezniku omogoča vključevanje v socialno okolje, osebno izpopolnitev in osebni razvoj. V nacionalni strategiji bralne pismenosti (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, 2019, str. 3) je zapisana opredelitev: »Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega in bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje). Zato je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za razvijanje posameznikovih in posamezničinih sposobnosti ter njuno uspešno sodelovanje v družbi«. Bralno pismenost lahko opredelimo tudi kot bralno sposobnost, pri tem pa mislimo na obvladovanje tehnik branja, razumevanje ter zmožnost interpretacije prebranega. Kot taka je predpogoj za vse druge oblike pismenost (funkcionalna, informacijska, digitalna, tehnična, …). Bralna pismenost in razvoj le-te sta v neposredni povezavi z bralno kulturo, za katero je Vilar (2017, str. 17) zapisala, da jo opredeljujemo: »… kot odnos posameznika in družbe do knjige Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 kot medija in branja kot procesa, torej splet pojmovanj, vrednot, norm, sporočil v zvezi z branjem, ki so prisotni v družbi«. Gre za odnos do branja, ki ga opredeljujemo: »… kot proces sprejemanja, dekodiranja in razumevanja sporočil, ki zahteva določene veščine oziroma kompetence« (Vilar, 2017, str. 17). Iz opredelitev pojmov bralne pismenosti in bralne kulture je razbrati, da razvita bralna kultura pomeni razvito posameznikovo potrebo po branju in s tem po bralni dejavnosti. Ta je temelj za povečanje bralne sposobnosti oziroma bralne pismenosti. Iz praktičnih izkušenj dela z bralci v splošnih knjižnicah je razvidno, da povečana bralna dejavnost in posledično povečana bralna sposobnost pri tej skupini uporabnikov vodi do želje po branju bolj kakovostnih vsebin. S tem raste kakovost prebranega besedila, kar je eden najpomembnejših ciljev razvite bralne kulture (Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji, 2020, str. 41). Žunkovič (2020) ugotavlja, da je branje miselni proces, ki se ga moramo naučiti, in sicer skozi zapleten, dolgotrajen in urejen učni proces. V povzetku njegovega predavanja je zapisano: »Ker je branje zahtevna miselna funkcija, je motivacija ključen dejavnik njegovega učenja in izvajanja. Opis kognitivnih mehanizmov, vključenih v branje literarnih besedil, pokaže, zakaj je učenje težavno, obenem pa pokaže tudi, zakaj je branje ena od ključnih dejavnosti ustvarjalnega človeškega uma. Bistveno vprašanje torej ni, kako vzbuditi zanimanje za branje, marveč kako vzbuditi zanimanje za branje literarne fikcije. Osrednje zanimanje predavanja je zato oris različnih učinkov, ki jih imajo literarna besedila (in njihovi sestavni deli) na bralce. Skozi opis delovanja posameznih značilnosti literarne pripovedne fikcije lahko nazadnje ugotovimo, da je branje literarnih fikcijskih zgodb dejavnost, ki ima tudi družbeni pomen, na katerega pa v kontekstih vsakodnevnih ekonomskih, socialnih in političnih procesov pogosto pozabljamo«. Branje, ki je proces sprejemanja, dekodiranja in razumevanja sporočil, v najširšem pomenu pa ga razumemo kot temeljno sredstvo za pridobivanje novega znanja, in razvoj bralne kulture sta pomembna dejavnika za dvig bralne pismenosti ter s tem pismenosti v družbi. 3 VLOGA SPLOŠNIH KNJIŽNIC PRI RAZVOJU BRALNE PISMENOSTI Bralna pismenost kot ključna kompetenca za posameznikov osebnostni razvoj in udejstvovanje Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 v družbi je pomembna za vsako družbo. Na podlagi priporočil Evropske unije o zagotavljanju stalnega razvoja bralne pismenosti se v Sloveniji zavedamo pomena bralne pismenosti na ravni države, kar je razvidno v zapisih v različnih nacionalnih strateških dokumentih. Eden izmed pomembnejših je dokument Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030. V njem so opredeljeni strateški cilji ter institucionalni okvir za uresničevanje akcijskega načrta iz strategije. Opredeljena je tudi mreža izvajalcev, ki uresničujejo strategijo. Splošne knjižnice svojo vlogo pri skrbi in razvoju bralne pismenosti najdejo v tej opredelitvi, kjer je med ostalim zapisano (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, 2019, str. 14), da je potrebno: - povečati število izvajalcev programov bralne pismenosti in bralne kulture, - pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture zagotoviti sodelovanje različnih ustanov na različnih ravneh, - ustvariti partnerstvo med šolskimi, visokošolskimi in splošnimi knjižnicami za skupno načrtovanje programov, temelječih na strokovnih izhodiščih za doseganje ciljev in ravni bralne pismenosti. Splošne knjižnice, ki so namenjene vsem skupinam uporabnikov, svojo vlogo v strategiji bralne pismenosti udejanjajo z zagotavljanjem dostopnosti do informacijskih virov s sodobno tehnologijo in kakovostnega ter raznovrstnega bralnega gradiva v vseh ustreznih oblikah. Usmeritve za uresničevanje svoje vloge pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture najdejo v Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2019, str. 29), kjer je zapisan nabor knjižničnih vlog. V dokumentu (2019, str. 31) je zapisano, da knjižnična vloga izhaja iz poslanstva knjižnice, ki se konkretizira glede na potrebe lokalne skupnosti, v kateri splošna knjižnica uresničuje svoje poslanstvo. Gre za ciljno usmerjeno področje dejavnosti knjižnice z namenom zagotavljanja proaktivne knjižnice v lokalnem okolju. Pomemben vidik razvoja splošnih knjižnic predstavlja uveljavljanje knjižničnih vlog (Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice, 2019, str. 29), med katerimi zasledimo tudi naslednje vloge: - razvoj predbralne pismenosti, - bralna kultura in bralna pismenost otrok, - bralna kultura in bralna pismenost mladostnikov, - bralna kultura in bralna pismenost odraslih. Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6 Med nameni uresničevanja teh vlog najdemo spodbujanje branja, promocijo pozitivnega odnosa do branja, razvoj bralnih interesov in razvoj bralne pismenosti (Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice, 2019, str. 39). V splošnih knjižnicah se zavedajo svoje vloge in poslanstva pri razvoju bralne pismenosti. Na spletišču Združenja splošnih knjižnic (Združenje splošnih knjižnic, b. d.) je zapisano: »Bralna pismenost in bralna kultura sta ključna dejavnika človekovega razvoja, njegove ustvarjalnosti in kakovostnega preživljanja prostega časa. Skrb za njun razvoj kot estetske, etične, spoznavne, terapevtske in sprostitvene izkušnje je zato ena temeljnih nalog splošnih knjižnic. Bralno kulturo in pismenost podpiramo s široko paleto dejavnosti in storitev, namenjeno vsem ciljnim skupinam uporabnikov«. Vsaka splošna knjižnica se s svojimi storitvami prilagaja lokalnemu okolju, zato so knjižnice pri spodbujanju bralne pismenosti in bralne kulture vpete v mreženje na lokalni ravni. Vilar (2017, str. 23) ugotavlja, da splošne knjižnice pri njunem razvoju ne delujejo neposredno oziroma niso edini vplivni dejavnik, temveč so bolj dejavnik, ki lahko ozavešča, motivira, usposablja in zagotavlja možnosti. V nadaljevanju avtorica ugotovi, da splošna knjižnica je oziroma mora biti proaktivni deležnik, ki lahko pomembno prispeva k razvoju bralne in informacijske pismenosti ter bralne kulture v lokalnem okolju. Novljan (2005, str. 87) vlogo splošnih knjižnic na področju bralne kulture in bralne pismenosti še bolj ponazori, ko trdi, da so knjižnice kot javni zavodi dolžne razvijati bralno kulturo, aktivno posegati v razvijanje bralne kulture ter spodbujati bralno kulturo s knjižno zbirko na področjih informiranja, izobraževanja in sprostitve. Ob tem ne pozabi poudariti, da je uspešnost knjižnic pri spodbujanju bralne kulture tesno povezana z razvitostjo njihovih delovnih pogojev. V prvi vrsti to pomeni, da morajo biti zagotovljeni določeni predpogoji. Tako Vilar (2017, str. 31) med te uvršča ustrezno knjižnično zbirko, vpliv uporabnikov na izbor/nabor virov in storitev, usposobljeno in ustrezno osebje ter dostopne, prijazne, čiste in organizirane prostore. Vse splošne knjižnice skladno s svojim poslanstvom in potrebami okolja, v katerem delujejo, zagotavljajo ustrezno knjižnično zbirko, ki omogoča nabor različnih bralnih virov, uporabnikom zagotavljajo pomoč pri uporabi knjižničnih storitev in iskanju knjižničnega gradiva ter svetovanje pri izbiri in uporabi gradiva za branje. Na tej osnovi zagotavljajo in Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7 izvajajo različne dejavnosti za spodbujanje različnih oblik izmenjave bralnih izkušenj, seznanjanje s sodobnimi kulturnimi tokovi in izvajajo biblioterapije. Najpomembnejše poslanstvo vidijo v promoviranju branja in pomena branja za razvoj posameznika in celotne družbe. »Temeljno poslanstvo splošnih knjižnic je postati središča za neomejeno dostopnost knjižničnega gradiva in informacij ter še povečati svojo aktivno vlogo pri vseživljenjskem razvijanju bralne pismenosti in kulture, demokratičnega mišljenja in visokih meril sodobne informatizirane družbe« (Gujtman, 2015, str. 61). Avtor (Gujtman, 2015, str. 59) še ugotavlja, da so ključnega pomena za razvoj branja programi in projekti s področja bralne kulture, z namenom, da po eni strani vzgajajo dobre kritične bralce, po drugi pa promovirajo branje med nebralci. Tako splošne knjižnice vse bolj postajajo krajevna središča kulture, branja, srečevanja in druženja ter dostopa do različnih informacij in tako pripomorejo h krepitvi sodobne informacijske družbe. Splošne knjižnice za uporabnike pripravljajo različne oblike dejavnosti: skupinske ali individualne oblike učenja, informacijskega opismenjevanja, seznanjanja s knjigami, avtorji in priporočili za branje, različne prireditve in dogodke. Gujtman (2015, str. 59) ugotavlja, da je oblik in vsebin veliko, vsaka knjižnica pa se prilagaja potrebam lokalnega okolja. Avtor v nadaljevanju zapiše, da je namen teh vsebin seznaniti uporabnike z rabo knjižnice, dostopnostjo do gradiva, informacijskih virov ter jih navdušiti za branje in širjenje bralnih izkušenj. 3.1 PROJEKTI OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE ZA DVIG BRALNE KULTURE IN BRALNE PISMENOSTI V Osrednji knjižnici Mozirje v ta namen organizirajo različne prireditve. Predšolskim otrokom in prvošolcem so namenjene ure pravljic. Gre za obliko knjižne vzgoje, pri kateri se otroci skozi čarobni svet pravljic spoznavajo s knjigo. Na ta način se jih navaja na kasnejše branje, pomaga se razvijati njihovo domišljijo in bogatiti njihov besedni zaklad. Tako otroke že v predbralnem obdobju navajajo na knjigo, saj jih s tem pripravljajo na kasnejše učno obdobje, kjer bo knjiga njihova redna spremljevalka. Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 8 Osnovnošolcem do vključno 6. razreda je namenjena Pikina bralna značka, ki je projekt za spodbujanje branja pri najmlajših uporabnikih. Izvajajo ga v sodelovanju s Knjižnico Velenje in še z nekaterimi drugimi knjižnicami iz Slovenije. Za promocijo branja in spodbujanja bralne pismenosti pri odraslih uporabnikih knjižnice se izvajajo različni projekti. Najbolj odmeven je bralna značka za odrasle pod imenom Zgornjesavinjčani s knjigo v roki, ki se izvaja letno. Vsako sezono se pripravi kakovostni bralni seznam tridesetih knjig, od katerih je polovica slovenskih avtorjev. Dopolnitev temu projektu so bralni klubi, ki se izvajajo v treh krajevnih knjižnicah. Gre za bralna srečanja, ki so namenjena promociji kakovostnega branja in predstavitvi knjižnih novosti v knjižnici. Za uporabnike s posebnimi potrebami in varovance Varstveno delovnega centra SAŠA, enota Vrba, organizirajo t. i. Bralno značko Vrba, katere namen je, da uporabniki ohranjajo veščini branja in pisanja, ki pri njih s starostjo zelo hitro propadata, če se ne obnavljata. Pri nabavni politiki in nakupu gradiva zasledujejo cilj, da uporabnikom zagotovijo čimbolj raznovrstno gradivo. Ta cilj zasledujejo tudi pri nakupu gradiva za branje. Pri tem se trudijo prisluhniti željam uporabnikov. Na ta način zagotavljajo raznovrstno gradivo za branje, kar spodbuja aktivnejšo bralno dejavnost ter posledično vpliva na bralno pismenost. Pri vsakodnevnem delu z uporabniki so opazili, da zlasti mlajši uporabniki vse pogosteje povprašujejo po stripih. Uporabnike knjižnic oziroma bralce lahko navdušimo za branje leposlovja s pomočjo uporabe stripa. Tako urednica in založnica Mouly (2011, str. 14) meni, da so stripi lahko čarobni portal k pismenosti. To podkrepi z izjavo, da je v svetu, kjer se vedno manj pozornosti namenja knjigam, zanimanje za stripe in grafične romane dobrodošel korektiv, ki lahko otrokom pomaga odkriti čarobnost branja, hkrati pa pomaga knjižničarjem pri spodbujanju branja knjig. Hančič (2012, str. 32) ugotavlja, da strip, podobno kot literatura, uporablja dramsko oblikovanje teksta, pripovedno večplastnost, psihologizacijo likov in žanrska pravila. 4 STRIP KOT KAKOVOSTNA BRALNA LITERATURA Strip je križanec med likovno umetnostjo in književnostjo. Pojem stripa je po mnenju Meskina Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9 (2007, str. 376) težko definirati, saj so obstoječe definicije stripa nezadovoljive iz več razlogov, največja napaka pa je, da niso upoštevane zgodovinske posebnosti medija. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) je definiran kot: »… zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih«. Po mnenju teoretika stripa Scotta McClouda so stripi, ki jih definira kot "zaporedno umetnost", različnih velikosti, zvrsti, stilov, dolžin strani, barvnih palet, namenjeni pa so različnim starostnim skupinam bralcev (Gall in Gall, 2015, str. 46). En naslov lahko spada v več kategorij. Lahko ga opredelimo kot zaporedje slik z ali brez besedila, ki je navadno v oblačkih, to zaporedje pa pripoveduje zgodbo. Stripa se sicer še vedno drži slab sloves in je predstavljen kot trivialna oziroma manjvredna literatura. Ta sloves je povezan z razvojem stripa. Po drugi svetovni vojni se je strip kot žanr osamosvojil in je začel izhajati v samostojnih publikacijah. Nekateri so bili kakovostni, vendar so prevladovali nekakovostni, saj so založniki spodbujali masovno produkcijo stripov za otroke in najstnike, ki so jih risali neznani avtorji, zgodbe pa so bile šablonske (Hančič, 2012, str. 13). V zadnjih dveh desetletjih se slovenski založniki trudijo izdajati kakovostne stripe. Zelo dejaven je zavod VigeVageKnjige, založba specializirana za izdajanje stripov za otroke in risoromanov za odrasle. Podoben primer je založba GRAFFIT, kjer so si zadali cilj vzgojiti novo generacijo bralcev stripa, hkrati s tem pa dvigniti bralno kulturo. Skozi desetletja se je odnos do stripa spremenil. Postal je dokaj priznana umetnost, tako po vsebinski kot likovni plati. Vse bolj se uveljavlja kot medij, ki se ga resno obravnava tudi na akademski ravni, saj predstavlja vrhunsko grafično besedilo, kjer pripovedovana zgodba prevzame obliko sličic v sosledju. Meskin (2007, str. 376) meni, da so si stripi prislužili pravico, da jih obravnavamo kot samostojno umetnost. Strip, ki se je razvijal od stripovskih serij do obsežnih grafičnih romanov, ne temelji le na besedi, ampak od bralca zahteva grajenje povezav med njegovimi posameznimi elementi. Na ta način se razvija multimodalna pismenost, saj je informacije potrebno razbrati iz kombinacije besed, slik in praznega prostora med posameznimi sličicami. O tem Mouly (2011, str. 13) pravi, da so stripi več kot le ilustrirane knjige, saj uporabljajo multimodalni jezik, ki združuje besede, slike, mimiko, napredovanje od sličice do sličice, barvo, zvočne učinke in še več, da pritegnejo bralce v prepričljivo pripoved. Strip se vse bolj uveljavlja v izobraževalnih procesih, saj ima Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 10 svoje mesto tudi v učbenikih. Ne glede na definicije imajo stripi skupne značilnosti. Po Hančiču (2012, str. 32) besede, slike in druge ikone tvorijo besednjak stripa. Avtor je zapisal, da strip vsebuje podobne elemente kot klasična literatura, vendar so zanj značilni tudi neliterarni postopki oziroma sestavni deli, kombinacija teksta in podob pa ustvari stripovski jezik (Hančič, 2012, str. 32). Hančič (2012, str. 29) ugotavlja, da stripe beremo, čeprav so zelo vizualni medij. Strip kot tak lahko bistveno prispeva k dvigovanju bralne kulture in k dopolnjevanju znanja, saj se v tujini že dlje časa uporablja kot pripomoček v učnem procesu. S tem prispeva k doseganju višje pismenosti. Stripi pripovedujejo s pomočjo vizualnih elementov, zato so lahko sredstvo za spodbujanje branja pri otrocih, saj lahko predstavljajo most k lažjemu prehodu od slikanic h zahtevnejšim knjigam. Kerneža (2016, str. 4) ugotavlja, da so raziskave med starejšimi učenci pokazale, da uporaba stripa pri pouku lahko zmanjša razlike med spoloma v bralni pismenosti. Pri dečkih je opaziti upadanje zanimanja za branje in bralno aktivnost nekako na prehodu od branja slikanic k branju kratkih zgodb. Avtorica (Kerneža, 2016, str. 97) meni, da strip lahko uporabimo za motiviranje učencev, spodbujanje branja, spodbujanje bralne pismenosti ter kot orodje za poučevanje in učenje. »Za razliko od večine tipov besedil strip ne temelji le na črkovnem tisku, temveč od bralcev zahteva združevanje več pomenskih nivojev in gradi povezave med različnimi besedilnimi elementi.« (Kerneža in Kordigel Aberšek, 2014, str. 133) Navkljub opisanim prednostim stripa se ta pri nas še vedno otepa oznake manjvredna literatura, kar je verjetno eden izmed razlogov, da je ponudba na področju stripov za otroke še vedno nekoliko šibka. Stanje se izboljšuje, saj je produkcija stripov vse kakovostnejša. Vse več stripov se uvršča na sezname priporočilnega branja. Tako jih najdemo na seznamih knjig za bralno značko v osnovni šoli. Vse več stripov najde svoje mesto v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki jih vsako leto pripravijo v Mestni knjižnici Ljubljana. V njih je predstavljena kakovostna produkcija slovenskih knjig za otroke in mladino, zato so nepogrešljivi pri strokovnem delu, knjižnični vzgoji in so v pomoč pri naročanju knjig za Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 11 knjižnice. 4.1 STRIPOTEKE V SPLOŠNIH KNJIŽNICAH Prav zaradi dejstva, da so bili stripi obravnavani kot literatura brez ali z nizko umetniško vrednostjo, so bili ti manj dosegljivi v fondih splošnih knjižnic. Stripoteke kot zbirke gradiva z dodano izobraževalno vrednostjo so knjižnice začele uvajati šele v 80. letih 20. stoletja. (Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d. b). V stripotekah je zbrana ponudba stripov v knjižnicah, s tem pa je zagotovljena dodatna promocija tovrstnega branja. Tako je od leta 1998 zbirka stripov Stripoteka poseben oddelek ljubljanske Knjižnice Otona Župančiča (Culture.si, b. d.). Zbirko sestavljajo antologije stripa, teorija stripa in širok izbor mednarodnih in slovenskih stripovskih serij. Učenci in študenti lahko berejo stripe in se udeležujejo delavnic risanja in pisanja stripov, ki jih organizirajo dvakrat letno, večinoma v sodelovanju z uredništvom Stripburgerja. Stripoteko imajo tudi v Osrednji knjižnici Celje. A. Videc (osebna komunikacija, 5. 11. 2021) pravi, da so ob selitvi knjižnice leta 2010 v oddelek Glasba/film uvrstili postavitev Stripi, v otroškem oddelku so jo imeli že prej. Trenutno je v zbirki stripov za odrasle 538 naslovov (636 enot), v otroškem oddelku pa 300 naslovov (1120 enot). Na splošno gledano se stripi dobro izposojajo v otroškem oddelku, medtem ko v oddelku Glasba/film ne. Razlogov je več: oddelek je bil celo obdobje epidemije slabše dostopen; zbirka je umeščena med glasbo in filme, ki v celjski knjižnici že nekaj let beleži strm upad zanimanja in izposoje; na oddelku zaradi kadrovske stiske ni stalno prisotnega informatorja. Podrobnih analiz o obratu in vplivu na bralno kulturo in bralno pismenost uporabnikov v celjski knjižnici niso izvajali. Statistični podatki kažejo, da je delež izposojenih stripov v otroškem oddelku 46 %, v oddelku glasba film pa le 6 %. Tudi v Osrednji knjižnici Mozirje želijo umestiti stripoteko v knjižnično zbirko ločeno od preostalega gradiva. Zametek stripoteke so postavili jeseni leta 2019, ko so na mladinskem oddelku stripe postavili ločeno od preostalega knjižnega gradiva. Tudi v krajevnih knjižnicah so nekoliko bolj izpostavili stripe s postavitvijo le-teh ločeno od preostalega knjižnega gradiva. Pri nabavni politiki so dali večji pomen nakupu stripov. Na ta način želijo izpostaviti stripe Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 12 najprej v osrednji knjižnici in nato kasneje z ustreznim naborom te literature še v ostalih krajevnih knjižnicah. Branje knjig vse bolj postaja mimobežna dejavnost, to pa lahko spremenimo, če bralce usmerimo v branje stripov, ki naj bi s svojim formatom in kakovostjo vplivali na bralne navade uporabnikov in na njihovo bralno aktivnost. Posledično bi ti bolj posegali po zahtevnejšem branju in s tem razvijali svojo bralno pismenost. 5 RAZISKAVA O SMISELNOSTI POSTAVITVE STRIPOTEKE TER NAČRTNE NABAVE STRIPOV V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE 5.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako bi postavitev stripoteke v Osrednji Knjižnici Mozirje na oddelku za odrasle vplivala na izboljšanje bralne pismenosti uporabnikov. Namen raziskave je ugotoviti, ali bi sistematična nabava stripov in bolj poudarjena umestitev tovrstne literature v knjižnični zbirki vplivala na bralne navade uporabnikov in posledično pri njih spodbudila branje leposlovja. Prav tako smo raziskali seznanjenost uporabnikov s tovrstno literaturo v knjižnici in pridobili mnenje strokovnih delavcev knjižnice o vplivu stripa na bralno pismenost bralcev ter smiselnosti postavitve stripoteke. 5.2 IZVIRNOST/UPORABNOST RAZISKAVE Ob preučevanju raziskovalnega problema smo ugotovili, da je tovrstnih raziskav v splošnih knjižnicah malo. Ugotovitve raziskave bodo dobrodošle pri načrtovanju nabavne politike v knjižnici ter bodoči izgradnji knjižnične zbirke z ozirom na postavitev in označevanje knjižničnega gradiva. Rezultati raziskave bodo lahko tudi v pomoč pri nadaljnjih raziskavah obravnavane problematike v knjižnicah. 5.3 IZHODIŠČA RAZISKAVE Pri tem smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja in hipoteze: 1. Ali je branje še vedno vrednota? H1: Branje knjig vse bolj postaja mimobežna dejavnost, kar vpliva na manjšo bralno aktivnost uporabnikov. Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 13 2. Ali bralci poznajo postavitev knjižničnega gradiva v enotah knjižnice? H2: Bralci dokaj dobro poznajo postavitev gradiva 3. Ali bralci dojemajo strip kot kakovostno literaturo? H3: Bralci strip še vedno dojemajo kot manjvredno literaturo. 4. Ali bi ustrezna nabavna politika in možnost vplivanja na njo pri bralcih vzbudila večje zanimanje za stripe? H4: Bralci bi izkazali večji interes za stripe. 5. Ali bi postavitev stripoteke v osrednji enoti knjižnice in kasneje v preostalih enotah vplivala na bralne navade uporabnikov v smislu povečanega interesa za branje stripov? H5: Stripoteka bi pozitivno vplivala na bralne navade in povečal bi se interes za branje stripov. 5.4 METODOLOGIJA IN METODE Za potrebe raziskave smo uporabili kvalitativno in kvantitativno obliko zbiranja podatkov. Za potrebe kvalitativne raziskave smo opravili strukturirane intervjuje s petimi strokovnimi delavci knjižnice. Podatke, zbrane z intervjuji, smo z metodo sinteze povzeli v nova spoznanja. Za potrebe kvantitativne raziskave smo anketirali uporabnike knjižnice s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Uporabili smo tudi sekundarne podatke, pridobljene iz statističnih izpisov v sistemu COBISS3 in na portalu Biblos. Pridobili in analizirali smo tudi statistične podatke o splošnih knjižnicah 1 . 5.5 ANALIZA RAZISKOVALNIH PODATKOV IN PREDSTAVITEV REZULTATOV Na osnovi opravljene raziskave smo rezultate raziskave predstavili v razpredelnicah in grafično. Analizirali smo tudi statistične podatke, pridobljene iz sistema COBISS3 in s portala Biblos. 1 Statistične podatke je zbiral Center za razvoj knjižnic, delujoč v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana. Center je bil ukinjen, njegove naloge pa po novem izvajata Oddelek za izobraževanje, razvoj in svetovanje ter Oddelek za raziskave pri NUK-u. Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 14 Omejitve raziskave so bile neustrezno vzorčenje anketirancev in neiskreni odgovori respondentov. Poslužili smo se spletnega anketiranja, ki pa ne zagotavlja ustreznega odziva anketirancev, zato je vsa sklepanja in projekcije na celotno populacijo uporabnikov potrebno interpretirati z zadržkom. Rezultati raziskave bodo zanimivi tudi za druge splošne knjižnice, čeprav vsaka načrtuje svoje storitve skladno s potrebami svojih uporabnikov in svojega okolja. Možna bo tudi primerjava med knjižnicami. V izhodišču raziskave smo postavili predpostavko, da branje vse bolj postaja mimobežna dejavnost. To vpliva na zmanjšano bralno aktivnost prebivalcev, kar se odraža v zmanjšani bralni pismenosti. Trditev smo preverili v statističnih podatkih o delovanju slovenskih splošnih knjižnic 2 . Ti so prosto dostopni na portalu BibSiSt Online (Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d. a) 3 . Za potrebe raziskave smo poiskali podatke o številu izposoj fizičnih enot knjižničnega gradiva v Osrednji knjižnici Mozirje in to število primerjali s številom izposoj v vseh splošnih knjižnicah. Zajeli smo podatke o gibanju števila izposoj za obdobje 2015-2019, nismo pa zajeli podatkov za leto 2020, saj so bile knjižnice zaradi pandemije nove koronavirusne bolezni (COVID-19) nekaj časa zaprte. S tem smo se želeli izogniti popačeni sliki gibanja trendov v izposoji gradiva. Zajeti podatki so predstavljeni v Preglednici 1, iz njih pa je moč razbrati, da je tako v mozirski knjižnici kot v vseh splošnih knjižnicah zaznati upad števila izposoj fizičnih enot knjižničnega gradiva. Preglednica 1: Število izposoj na dom fizičnih enot knjižničnega gradiva v letih 2015-2019 v Osrednji knjižnici Mozirje in vseh splošnih knjižnicah (Vir: Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d. a) Leto 2015 2016 2017 2018 2019 indeks 2019:2015 Izposoja v Knjižnica Mozirje 117.161 111.340 105.547 103.003 104.016 0,89 odrasli 81.318 79.267 72.713 70.253 69.427 0,85 mladina 35.843 32.073 32.834 32.750 34.589 0,97 2 Statistični podatki o delovanju slovenskih splošnih knjižnic so zbrani v zbirki Slovenske knjižnice v številkah, del te pa so Poročila o delu splošnih knjižnic Republike Slovenije, kjer so objavljeni podatki, ki jih letno zbira Narodna in univerzitetna knjižnica. 3 Na portalu slovenske knjižnice preko statističnih vprašalnikov sporočajo podatke o svojem delovanju. Portal omogoča vpogled v zbirne podatke o delovanju knjižnic in kazalce uspešnosti njihovega delovanja. Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 15 leposlovje 83.472 79.607 80.709 73.086 71.105 0,85 ostalo 33.689 31.733 24.838 29.917 32.911 0,98 vse splošne knjižnice 24.902.815 24.704.751 23.366.535 22.372.075 22.586.036 0,91 odrasli 16.190.610 16.246.465 15.454.182 14.429.345 14.135.040 0,87 mladina 8.712.205 8.458.286 7.912.353 7.942.730 8.450.996 0,97 leposlovje 14.924.722 14.999.605 8.980.219,00 13.415.796 13.905.557 0,93 ostalo 9.978.093 9.705.146 8.980.219 8.956.279 8.680.479 0,87 Na osnovi teh podatkov smo ugotavljali trend upada izposoj knjižničnega gradiva. V Osrednji knjižnici Mozirje so v obravnavanem obdobju zaznali 11-odstoten upad števila izposoj. Podoben upad je zaznan v vseh slovenskih splošnih knjižnicah, ta je bil 9-odstoten. Slika 1: Trend gibanja števila izposoj enot fizičnega gradiva v Osrednji knjižnici Mozirje v letih 2015- 2019 (Vir: Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d. a) Na Sliki 1 je grafično ponazorjen trend upadanja števila izposoj gradiva v Osrednji knjižnici Mozirje, na Sliki 2 pa enak trend za vse splošne knjižnice. Grafična ponazoritev kaže ujemanje trendov. 90.000 95.000 100.000 105.000 110.000 115.000 120.000 2015 2016 2017 2018 2019 Število izposoj na dom Leto Izposoja na dom fizičnih enot gradiva v Osrednji knjižnici Mozirje 2015-2019 Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 16 Slika 2: Trend gibanja števila izposoj enot fizičnega gradiva v splošnih knjižnicah v letih 2015-2019 (Vir: Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d. a) Iz teh podatkov bi lahko sklepali, da se v splošnih knjižnicah zmanjšuje bralna aktivnost uporabnikov in s tem zanimanje za branje. Vendar splošne knjižnice sledijo trendom in so svojo ponudbo obogatile z elektronskimi knjigami, še posebej izstopa ponudba elektronskih knjig na portalu Biblos. Gre za prvo slovensko e-knjižnico in e-knjigarno, kjer imajo člani knjižnic možnost brezplačne izposoje in branja e-knjig. Za uporabo te storitve ni potreben obisk knjižnice, saj je omogočen oddaljen dostop do bralnih vsebin. Za potrebe raziskave smo pridobili podatke o izposoji elektronskih knjig na portalu Biblos tako za Osrednjo knjižnico Mozirje kot za vse slovenske knjižnice ter jih primerjali 4 . 4 Administracijski vmesnik na portalu Biblos omogoča izpis statistik izposoje elektronskih knjig tako za vsako posamezno knjižnico kot za vse knjižnice, članice portala. 20.500.000 21.000.000 21.500.000 22.000.000 22.500.000 23.000.000 23.500.000 24.000.000 24.500.000 25.000.000 25.500.000 2015 2016 2017 2018 2019 Število izposoj na dom Leto Izposoja na dom fizičnih enot gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah 2015-2019 Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 17 Slika 3: Trenda rasti izposoj e-knjig v Osrednji knjižnici Mozirje in vseh slovenskih knjižnicah (Administracijski vmesnik na portalu Biblos omogoča izpis statistik izposoje elektronskih knjig tako za vsako posamezno knjižnico kot za vse knjižnice, članice portala.) Na Sliki 3 sta prikazana trenda rasti izposoje elektronskih knjig na portalu Biblos za Osrednjo knjižnico Mozirje in za vse slovenske knjižnice, članice portala. Razvidno je, da sta si trenda zelo podobna in da si vse več uporabnikov knjižnic izposoja e-knjige. Pri interpretiranju predstavljenih podatkov moramo upoštevati dejstvo, ki ga je izpostavila Breznik (2005), da z opravljeno izposojo knjige uporabnik knjige še ni prebral, da branje ni le branje leposlovne knjige od prve do zadnje strani in da ga ni mogoče osamiti od drugih medijev. To pomeni, da je branje prostočasna dejavnost, vendar se spreminjajo bralne navade uporabnikov. Ti se usmerjajo iz klasičnih knjig v nove bralne vire, eden izmed bolj uporabljanih pa so e-knjige. Težko trdimo, da se zmanjšuje bralna aktivnost uporabnikov knjižnic, prej lahko sklepamo, da se spreminjajo bralne navade. V raziskavo smo zajeli tudi vpliv bolj načrtne nabave stripov v mozirski knjižnici na povečanje izposoje tega bralnega žanra. V katalogu COBISS+ smo pridobili podatek, da je do leta 2015 v knjižnični zbirki bilo zgolj 168 stripov, ti pa so bili umeščeni v zbirko po starostnih kategorijah, kar pomeni, da niso bili zbrani na enem mestu. V segmentu COBISS3/Izpisi smo pridobili podatke o prirastu stripov in številu izposoj stripov v Osrednji knjižnici Mozirje v obdobju 2015-2021 z namenom ugotavljanja vpliva nabavne politike na število izposoj stripov. To obdobje smo izbrali, ker so v letu 2015 v mozirski knjižnici začeli dajati večji poudarek nabavi kakovostnih stripov. Podatki so prikazani v Preglednici 2, podatki za leto 2021 pa so zbrani do vključno 5. oktobra 2021. -50 0 50 100 150 200 250 2015 2016 2017 2018 2019 Število izposoj e-knjig Leto Osrednja knjižnica Mozirje 0 20000 40000 60000 80000 100000 120000 2015 2016 2017 2018 2019 Število izposoj e-knjig Leto Vse slovenske knjižnice Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 18 Preglednica 2: Prirast, skupno število in izposoja stripov po letih 5 Leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Prirast stripov 31 25 35 40 32 71 64 Skupaj stripov 199 224 259 299 331 402 466 Izposoja 925 800 770 703 978 850 1219 Na Sliki 4 je grafična ponazoritev medsebojne odvisnosti med prirastom izvodov stripov in številom stripov na eni strani ter na drugi strani številom izposoj stripov. Slika 4: Vpliv prirasta števila stripov na izposojo le-teh po letih (Vir: statistični izpisi v segmentu COBISS3/Izpisi) Na prikazu je opaziti premo sorazmerno povezavo med rastjo števila stripov in trendom rasti izposoje le-teh v knjižnici. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da ima načrten poudarek na nabavi stripov pozitiven učinek na povečano število izposoj tovrstne literature. Prav tako je opazen skokovit porast izposoj v letu 2021, kar gre pripisati dejstvu, da so v knjižnici v letu 2019 postavili zametek stripoteke na mladinskem oddelku. Ta sicer ni prišla do izraza v letu 2020, saj so bile knjižnice nekaj časa zaprte, po odprtju pa je bil dostop do knjižnih polic določen čas onemogočen oziroma omejen. Sledila je korekcija števila izposoj v letu 2021. 5.5.1 Rezultati in zaključki kvalitativne raziskave 5 Podatke o prirastu, izposoji, številu in izposoji stripov smo pridobili v segmentu COBISS3/Izpisi, ki omogoča spremljanje statističnih podatkov o delovanju knjižnice. 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021* Prirast, število srtipov in št. izposoj Leto Prirast in izposoja stripov po letih prirast stripov kumulativa izposoja Linearna (izposoja) Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 19 Za potrebe kvalitativne raziskave smo opravili strukturirane intervjuje s petimi strokovnimi delavci Osrednje knjižnice Mozirje. Za intervju smo izbrali strokovne delavce, ki se dnevno srečujejo z uporabniki knjižnice. Intervjuvali smo: - višjega knjižničarja, ki sodi v mlajšo generacijo in je novinec v stroki, - višjo knjižničarko z manj kot 10-letnimi izkušnjami v stroki, - višjo knjižničarko z bogatimi 40-letnimi izkušnjami dela v knjižnici, - knjižničarko srednjih let, ki se ponaša s preko 20 let delovnih izkušenj ter - bibliotekarko, ki ima dobrih 10 let delovnih izkušenj v knjižnici. Intervjuvanci delajo v izposoji, kjer uporabnikom pomagajo pri iskanju gradiva, podajajo jim informacije iz in o gradivu ter jim pomagajo pri izbiri bralne literature. Ob tem redno spremljajo knjižno produkcijo, novosti v stroki in aktivno sodelujejo pri bralnih projektih v knjižnici. Njihovi odgovori so zbrani v Prilogi 1. Zastavili smo jim šest vprašanj, in sicer: 1. Kakšno je vaše mnenje o stripu kot sredstvu za izboljšanje bralne pismenosti? 2. Ali tudi sami prebirate stripe (redno, občasno)? 3. Ali bralcem priporočate stripe v branje? Pogosteje otrokom ali odraslim? 4. Na podlagi česa je vaše priporočilo (sam sem prebral, berem recenzije, po priporočilu drugih bralcev)? 5. Lahko rečete, da odraslim bralcem priporočate stripe v enaki meri kot ostale zvrsti branja? 6. Menite, da bi stripi, postavljeni na vidnejše mesto v knjižnici, hitreje našli pot do bralcev? Vsi se strinjajo, da je strip lahko sredstvo za izboljšanje bralne pismenosti, saj pozitivno vpliva na bralno motivacijo zlasti pri otrocih, mladostnikih ter nebralcih. Nekateri menijo, da je primeren za prostočasno branje, saj z elementi literarne in vizualne umetnosti deluje bolj zabavno ter je primeren za otroke, ki imajo težave z branjem in se ustrašijo daljših besedil. Njihove izkušnje kažejo, da prebiranje stripov izboljšuje bralno pismenost, saj pomagajo premagovati različne bralne težave. Intervjuvani strokovni delavci sicer ne berejo stripov, so jih pa v mladosti, danes pa občasno posegajo po risoromanih. Ob tem ugotavljajo, da bralcem priporočajo stripe v branje, vendar bolj otrokom, ki tudi sicer izrazijo željo po tovrstnem branju. Stripe priporočajo na podlagi Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 20 recenzij, še pogosteje pa na priporočilo bralcev. Odraslim bralcem v manjši meri priporočajo stripe kot ostale zvrsti branja, saj ti redko izrazijo željo po tovrstnem branju, je pa strip pogosto spregledan in pozabljen kot priporočilo za branje na oddelku za odrasle. Intervjuvanci glede postavitve stripoteke v knjižnici ugotavljajo, da je bila postavitev stripoteke na mladinskem oddelku dobra poteza, ki se odraža na povečanem zanimanju za to literaturo. Glede postavitve stripoteke na oddelku za odrasle je večina intervjuvancev prepričana, da bi postavitev stripov na vidno mesto pritegnila pozornost bralcev, ki radi sami izbirajo gradivo. Zanimivo je razmišljanje, da današnji stripi obravnavajo zelo širok spekter tem, tako zabavnih kot tudi pustolovskih in zgodovinsko obarvanih, kot taki pa bi lahko zadovoljili okus marsikaterega zahtevnega bralca. 5.5.2 Rezultati in zaključki kvantitativne raziskave Za potrebe kvantitativne raziskave smo pripravili spletni anketni vprašalnik (Priloga 2). Anketiranje je potekalo od 27. septembra do 8. oktobra 2021. Spletni anketni vprašalnik smo pripravili s pomočjo odprtokodne aplikacije 1KA, ki omogoča storitev spletnega anketiranja. Pripravljen je bil tako, da je bila zagotovljena anonimnost sodelujočih, zbrani podatki pa so bili uporabljeni zgolj za namene raziskave. Anketni vprašalnik je vseboval 19 vprašanj, od tega so 3 vprašanja bila zaprtega tipa. Večina vprašanj je bila polzaprtega tipa. Sedem vprašanj je bilo izbirnih, kjer je bil možen en odgovor, 6 je bilo izbirnih vprašanj, kjer je bilo možnih več odgovorov. Ostala vprašanja so omogočala odgovorno matriko in so vsebovala ocenjevalno lestvico. Zadnja štiri vprašanja so bila namenjena zbiranju demografskih podatkov o anketirancih. Za reševanje ankete smo se obrnili na uporabnike knjižnice, saj smo raziskovali vpliv na njihove bralne navade in bralno pismenost. Pri tem smo se odločili za slučajnostni vzorec, saj je ta najbolj reprezentativen v izbrani osnovni množici. Ta vzorec naj bi imel vse značilnosti uporabnikov knjižnice, ki so osnovna množica, od nje pa se razlikuje le po velikosti, saj je manjši, rezultati na podlagi vzorca pa so pridobljeni bistveno hitreje. Rezultate ankete je potrebno interpretirati z zadržkom, saj je posploševanje vzorca na Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 21 populacijo mogoče le z verjetnostnim vzorcem. Pri slučajnostnem vzorcu obstaja možnost neustreznega vzorčenja anketirancev. Odločili smo se za spletno anketiranje, ki pa ne zagotavlja ustreznega odziva, kar pomeni, da na ta način nismo zajeli populacije, ki je manj vešča uporabe spletnih tehnologij. Prav tako je potrebno upoštevati možnost neiskrenih odgovorov izpraševancev. Rezultati raziskave bodo zanimivi tudi za druge splošne knjižnice, čeprav vsaka načrtuje svoje storitve skladno s potrebami svojih uporabnikov in svojega okolja. Možna bo tudi primerjava med knjižnicami. Želeli smo pridobiti 100 izpolnjenih anketnih vprašalnikov, dejansko pa smo jih pridobili 111. Od tega je bilo v celoti izpolnjenih 70 anketnih vprašalnikov in te smo upoštevali pri interpretaciji in analizi rezultatov. Iz njih je razbrati, da se je 97 % anketirancev opredelilo za uporabnike knjižnice. Prav vsi med njimi koristijo storitve Osrednje knjižnice Mozirje in jo obiskujejo z namenom izposoje knjižnega gradiva. Ugotovili smo, da smo zajeli ustrezen reprezentativni vzorec, saj podatki o starosti in statusu izpraševancev pravijo, da je večino anketnih vprašalnikov izpolnila delovno aktivna populacija v starostni skupini 25-65 let (71 %). To se ujema s podatki o aktivnih članih mozirske knjižnice iz publikacije Slovenske knjižnice v številkah, v poročilu za leto 2019, kjer je podatek, da je bilo takih uporabnikov dobrih 72 %. Večina anketirancev je bila iz kategorije zaposleni (63 %), tem so sledili upokojenci, ki so prispevali 21 % odgovorov. O pomanjkljivem vzorcu lahko govorimo v primeru porazdelitve anketirancev po spolu, saj je bilo med njimi kar 73 % žensk, vendar se ta ujema z izsledki raziskave o branju in bralni kulturi v Sloveniji (Rupar idr., 2019, str. 12), da je odstotek žensk, ki berejo, večji kot odstotek moških. Lahko sklepamo, da so anketiranci dobri bralci, saj si jih kar 42 % izposodi med 10 in 30 knjig letno, kar 38 % pa več kot 30. Nadpovprečno dobro so seznanjeni s postavitvijo knjižnega gradiva v osrednji knjižnici, saj jo dokaj dobro in dobro pozna kar 59 % respondentov. Večina jih redno (51 %) in občasno (okoli 40 %) bere leposlovje, občasno pa berejo strokovno literaturo, časnike in časopise. Med leposlovjem so najbolj brani kriminalni romani (38 %), tem pa sledijo biografski in avtobiografski romani. Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 22 Slika 5: Odgovori na vprašanje o prebiranju stripov Na vprašanje, ali berejo stripe, je pozitivno odgovorilo 41 % anketirancev, 53 % pa jih stripov ne bere. Šest odstotkov se je izreklo, da jih prebirajo občasno oziroma so jih prebirali, eden pa je celo izjavil, da bi jih prebiral, če bi si jih lahko izposodil. Zanimiva je primerjava odnosa do branja stripov po spolu, ki je predstavljena na Sliki 6. Slika 6: Odgovori na vprašanje o branju stripov po spolu Ponazoritev kaže, da ženske redkeje posegajo po stripih kot moški. To se ujema z ugotovitvijo Kerneže (2016, str. 14), da so moški boljši v nalogah, ki ocenjujejo sposobnosti manipuliranja 41 % 53 % 6 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % Da Ne Drugo Odstotki Odgovori Ali berete stripe? 36 % 60 % 4 % 72 % 22 % 6 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % Da Ne Drugo: Odstotki Odgovori Odgovori na vprašanje o branju stripov po spolu Ženske Moški Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 23 vizualnih podob v delovnem spominu, ženske pa v nalogah, ki zahtevajo priklic iz dolgoročnega spomina in uporabo verbalnih informacij. Preverili smo tudi mnenje anketirancev o stripu kot bralni literaturi. Preglednica 3: Mnenje anketirancev o stripu kot bralni literaturi Strip je nekoč veljal za pogrošno branje. Skozi desetletja se je odnos do stripa spremenil, saj je v precejšnji meri postal priznana umetnost, tako po vsebinski kot likovni plati. Kakšno je vaše mnenje o stripu kot bralni literaturi? (izberite, kako se strinjate s posameznimi trditvami) Podvprašanja odgovori ne strinjam se niti da/niti ne se strinjam ne vem/ne želim odgovoriti skupaj Strip je še vedno pogrošno branje 74 % 15 % 3 % 8 % 100 % Branje, namenjeno otrokom 43 % 32 % 25 % 0 % 100 % Prelahko branje 57 % 37 % 4 % 2 % 100 % Predstavlja drugačno izkušnjo branja 3 % 6 % 91 % 0 % 100 % Je kakovostno branje 4 % 38 % 50 % 6 % 100 % Mnenje je predstavljeno v Preglednici 3. Iz nje je mogoče razbrati, da so izpraševanci naklonjeni stripu, saj se jih 74 % ne strinja s trditvijo, da je strip pogrošno branje, 50 % jih meni, da je strip kakovostno branje. Nadalje jih 57 % meni, da strip ni prelahko branje. Kar 91 % jih meni, da strip predstavlja drugačno izkušnjo branja. Podobno mnenje je zaslediti iz odgovorov na vprašanje, komu bi priporočali branje stripov, saj jih je kar 70 % zatrdilo, da bi to literaturo priporočali v branje vsem bralcem. Zanimalo nas je tudi, kako so anketiranci seznanjeni s ponudbo stripov v knjižnici. Iz njihovih odgovorov lahko sklepamo, da ne poznajo dovolj dobro ponudbe, saj jih je 49 % odgovorilo, da z njo niso seznanjeni, 13 % da jo poznajo, preostali pa se niso mogli enoznačno izjasniti. Ugotovitev potrjuje tudi njihovo mnenje o tem, ali je v knjižnici dovolj naslovov stripov. Pri tem se je 25 % izpraševancev sicer izjasnilo, da je stripov premalo, vendar se jih kar 63 % ni jasno opredelilo. Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 24 Slika 7: Odgovori anketirancev na vprašanje, če je v knjižnici dovolj naslovov stripov Zanimiva je opredelitev do možnosti vpliva na izbor stripov v knjižnici. Zgolj 24 % jih želi imeti ta vpliv, 41 % ne, ostali pa so neopredeljeni. To neopredeljenost je opaziti tudi iz odgovorov na vprašanje, ali bi možnost vplivanja na nabavo stripov spodbudila izpraševance k poseganju po stripih, v smislu, da bi si jih večkrat izposodili oziroma brali. Slika 8: Odgovori na vprašanje, ali bi bolj brali stripe v primeru možnosti vplivanja na nabor te literature v knjižnici Proti koncu ankete smo izpraševance seznanili s stripoteko na mladinskem oddelku in vplivu 25 % 6 % 6 % 63 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 1 (Premalo) 2 (Ravno prav) 3 (Dovolj) 4 (Ne vem / ne želim odgovoriti) Odstotki Odgovori Menite, da je v knjižnici dovolj naslovov stripov? 36 % 29 % 35 % 0 % 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % 40 % Da Niti da / niti ne Ne Drugo Odstotki Odgovori Ali bi anketiranci bolj posegali po stripih? Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 25 le-te na njihove bralne navade. Pričakovano ta ni imela vpliva, saj so v anketi sodelovali večinoma odrasli uporabniki knjižnice, ki si ne izposojajo gradiva na tem oddelku knjižnice. Seznanili smo jih tudi z namero o postavitvi stripoteke na oddelku za odrasle. Ob tej informaciji se je spremenil odnos anketirancev do vpliva stripoteke na njihove bralne navade. Slika 9: Odgovori na vprašanje, ali bi stripoteka vplivala na bralne navade Grafična ponazoritev kaže, da bi stripoteka pozitivno vplivala na bralne navade, saj bi si 39 % izpraševancev verjetno bolj izposojalo in bralo stripe, 25 % pa bi to počelo zagotovo. 6 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI Bralna pismenost je ena ključnih kompetenc, ki jo mora imeti vsak posameznik za uspešno udejstvovanje in sodelovanje v družbi. Na bralno pismenost pomembno vpliva bralna aktivnost oziroma branje. Splošne knjižnice aktivno sodelujejo v mreži izvajalcev Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 in v ta namen izvajajo različne dejavnosti za spodbujanje in promocijo branja. Vsaka knjižnica se pri tem prilagaja svojemu lokalnemu okolju in gradi ustrezno knjižnično zbirko, zagotavlja ustrezne prostorske pogoje ter zaposluje ustrezno izobražene in usposobljene strokovne delavce. Tako je tudi v Osrednji knjižnici Mozirje, kjer nameravajo postaviti stripoteko in dati večji 25 % 39 % 7 % 17 % 12 % 0 % 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % 40 % 45 % Da Verjetno Niti ne / niti ne Malo verjetno Ne Drugo Odstotki Odgovori Ali bi vas stripoteka spodbudila k izposoji in branju te literature? Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 26 poudarek načrtni nabavi kakovostnih stripov z namenom spodbujanja branja te literature. Opravljena raziskava je bila namenjena ugotavljanju smiselnosti te odločitve. Statistični podatki o izposoji knjižnega gradiva v Osrednji knjižnici Mozirje so pokazali, da je prisoten trend upadanja števila izposoj fizičnih enot gradiva. Ta trend je povsem primerljiv s trendom za vse splošne knjižnice. Na drugi strani smo zaznali trend večanja števila izposoj elektronskih knjig na portalu Biblos. Iz tega lahko sklepamo, da se spreminjajo bralne navade in da je branje aktivnost, ki ne pomeni, da knjige beremo od prve do zadnje strani. Branje je dejavnost, ki se ne osredotoča več samo na tiskano gradivo, temveč deluje v interakciji z drugimi mediji. V tej interakciji postaja manj kakovostno in vse bolj površno, posledično pa se niža bralna pismenost. Knjižnice želijo ohraniti bralne navade kot vrednoto in v tem smislu deluje mozirska knjižnica. Tem prizadevanjem pritrjujejo tudi rezultati ankete, ki so pokazali, da so izpraševanci dobri bralci. Branje je še vedno vrednota, spreminjajo pa se bralne navade. Prvo postavljeno hipotezo (H1), da branje knjig vse bolj postaja mimobežna dejavnost, kar vpliva na manjšo bralno aktivnost uporabnikov, lahko delno potrdimo. Rezultati kvalitativne in kvantitativne raziskave so pokazali, da je postavitev knjižničnega gradiva v knjižnici pomembna in da jo uporabniki dobro poznajo. S tem smo potrdili drugo predpostavko (H2), da uporabniki knjižnice dokaj dobro poznajo postavitev knjižničnega gradiva v enotah knjižnice. Predpostavili smo, da bralci še vedno dojemajo strip kot manjvredno literaturo. Izsledki raziskave so pokazali, da se je spremenilo dojemanje stripov kot manjvredne literature. Tako menijo strokovni delavci in tako menijo tudi ankterianci. To pomeni, da naše tretje hipoteze (H3) ne moremo potrditi. Predpostavili smo, da bi ustrezna nabavna politika in možnost vplivanja na njo pri bralcih vzbudila večje zanimanje za stripe. Sekundarni podatki o vplivu povečane nabave stripov so pokazali, da ti vplivajo na dvig izposoj te literature, vendar je po drugi strani razvidno, da uporabniki knjižnice ne želijo imeti vpliva na nabavno politiko, kar pomeni, da to ne bi vplivalo na njihov interes za branje stripov. Po drugi strani je po mnenju stroke v knjižnici kot tudi uporabnikov razvidno, da bi stripoteka imela pozitivne učinke na bralne navade uporabnikov, saj bi se povečal njihov interes za branje stripov. Stripi bi bili bolj izpostavljeni in vidni Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 27 uporabnikom, večkrat pa bi bili opaženi tudi s strani strokovnih delavcev, ki bi jih posledično pogosteje priporočili v branje uporabnikom. Tako so delno potrdili četrto predpostavko (H4), da bi bralci izkazali večji interes za stripe, potrdili pa smo predpostavko H5, da bi stripoteka pozitivno vplivala na bralne navade in da bi se povečal interes za branje stripov. Lahko zaključimo, da bi se ustrezna nabavna politika in nakup kakovostnih stripov ter umestitev stripoteke v knjižnici odrazila v povečani izposoji in branju stripov, ki so vse bolj prepoznani kot kakovostna literatura. V tem smislu je potrebno nadaljevati z zastavljenimi aktivnostmi. Kljub temu je dejstvo, da »so težave z bralnimi navadami nekaj, česar v trenutnih razmerah v Sloveniji ne morejo rešiti ne knjižničarji, ne založniki, niti avtorji, niti jih ni mogoče učinkovito rešiti s spremembo ali ukinitvijo ali dopolnitvijo Zakona o knjižničarstvu.« (Rupar idr., 2019, str. 77) Raziskava je pokazala, da je smiselno vzpostaviti stripoteko v knjižnici. Ob tem je nujno kasneje, ko bo stripoteka vzpostavljena, opraviti analizo dejanskega stanja raziskovanih parametrov in preveriti dejanski vpliv stripoteke ter načrtne nabavne politike na bralne navade uporabnikov. Rezultati analize bi lahko dali odgovore na vprašanje, ali je bila postavitev stripoteke učinkovito zastavljena in kakšne nadaljnje izboljšave so še smiselne. Smiselna bi bila tudi primerjalna raziskava v slovenskih splošnih knjižnicah, s katero bi zajeli vse knjižnice, v katerih so vzpostavljene stripoteke. Z raziskavo pridobljene ugotovitve bi lahko knjižnicam, ki beležijo slabo izposojo stripov, pomagale pri vzpostavitvi bolj učinkovitega sistema postavitve stripoteke. 7 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji: revizijsko poročilo. (2020). Računsko sodišče Republike Slovenije. Breznik, M. (2005). Založništvo. V S. Rugelj (ur.), Knjižna kultura (str. 15–43). UMco. Culture.si. (b. d.). Stripoteka collection, Oton Župančič library, Ljubljana. https://www.culture.si/en/Stripoteka_Collection,_Oton_%C5%BDupan%C4%8Di%C4 %8D_Library,_Ljubljana Gall, E. in Gall, P. (2015). Comics are picture books. Horn Book Magazine, 91(6), 45–50. Gujtman, M. (2015). Vloga splošne knjižnice v razvoju bralne pismenosti. V M. Miklavčič in Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 28 A. Barle Lakota (ur.), Za dvig bralne pismenosti: zbornik prispevkov strokovnega tematskega razgovora na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- ES5PBRXR/e3d2aa98-78a0-454c-bec9-805d599dfd82/PDF Hančič, M. (2012). Avtorski strip [Diplomska naloga]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Kerneža, M. (2016). Strip kot literarnodidaktična metoda dela za premostitev razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja [Doktorska disertacija]. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. Kerneža, M. in Kordigel Aberšek, M. (2014). Strip – metoda, ki fantom omogoča uspešnejšo interpretacijo mladinskega literarnega besedila. Revija za elementarno izobraževanje, 7(2), 129–146. Meskin, A. (2007). Defining comics? The Journal of Aesthetics and Art Criticism, 65(4), 369– 379. https://doi.org/10.1111/j.1540-594X.2007.00270.x Mouly, F. (2011). Visual literacy. Children & Libraries: The Journal of the Association for Library Service to Children, 9(1), 12–14. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti: (za obdobje 2019–2030). (2019). Vlada Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Razvoj- solstva/Novice/Nacionalna_strategija_pismenost_-2019_30.doc Narodna in univerzitetna knjižnica. (b. d. a). BibSiSt Online: Statistični podatki o knjižnicah. https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php Narodna in univerzitetna knjižnica. (b. d. b). Stripi s področja nekdanje Jugoslavije (1925- 1993). https://www.nuk.uni-lj.si/zbirke/stripi-yu Novljan, S. (2005). Knjižničarstvo. V S. Rugelj (ur.), Knjižna kultura (str. 84–160). UMco. Osrednja knjižnica Mozirje. (2020). Poslovno poročilo za leto 2019. http://www.knjiznica- mozirje.si/files/Poslovno_porocilo_za_leto_2019.pdf Rupar, P., Blatnik, A., Kovač, M. in Rugelj, S. (2019). Knjiga in bralci VI: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019. UMco. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2014). Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2 Statistični urad RS. (b. d.). SiStat.si: Prebivalstvo po občinah. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C4003S.px/table/tableViewLayout2/ Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018–2028). (2019). Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 29 Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Vilar, P. (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Združenje splošnih knjižnic. (b. d.). Bralna kultura in bralna pismenost. https://www.knjiznice.si/uporabniki/storitve/bralna-kultura-in-bralna-pismenost/ Žunkovič, I. (2020). Branje literarne fikcije. V Strokovni dogodek ABC bralne pismenosti v digitalnem okolju 8.–10. oktober 2020. Mariborska knjižnica. https://www.mb.sik.si/datoteke/Kako%20smo%20se%20imeli/ABCbralnepismenosti20 20/Predavatelji%20ABC%20bralne%20pismenosti%202020-digitalno.pdf imeli/ABCbralnepismenosti2020/Predavatelji ABC bralne pismenosti 2020-digitalno.pdf Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit i Priloga 1: Intervjuji s petimi strokovnimi delavci knjižnice Intervju 1 z mentorico Kakšno je vaše mnenje o stripu kot sredstvu za izboljšanje bralne pismenosti? Strip je po mojem mnenju zelo primeren v začetni fazi, ko želimo nebralca spodbuditi k branju. Poleg tega je strip odlična popestritev zahtevnejšega bralnega seznama. Posebej je primeren za počitniško branje ali branje za oddih. Smatram ga kot odlično motivacijsko zvrst za otroke in mladostnike, ki jih vizualne podobe veliko bolj nagovorijo kot samo goli tekst Ali tudi sami prebirate stripe (redno, občasno)? Stripe za otroke in mladostnike preletim, ko pregledujem knjižnične novosti. Drugače stripov ne berem. Ali bralcem priporočate stripe v branje? Pogosteje otrokom ali odraslim? Bralcem seveda priporočam stripe v branje. Večinoma jih priporočam otrokom, ki potrebujejo dodatno spodbudo za branje. Na podlagi česa je vaše priporočilo (sam sem prebral, berem recenzije, po priporočilu drugih bralcev)? Priporočam na podlagi izkušenj. Med svojim delom opazim, kateri avtorji oz. naslovi so bolj priljubljeni in te priporočam naprej. Poleg tega spremljam recenzije in druga priporočila novih del. V pomoč so mi tudi mnenja sodelavcev. Lahko rečete, da odraslim bralcem priporočate stripe v enaki meri kot ostale zvrsti branja? Pri odraslih lahko rečem, da je povpraševanje po stripih zelo redko. Zelo malo odraslih bralcev se zanima za stripe. Ostale zvrsti branja priporočam veliko pogosteje v branje kot stripe. Menite, da bi stripi, postavljeni na vidnejše mesto v knjižnici, hitreje našli pot do bralcev? Zagotovo. Pri otrocih in mladostnikih se je postavitev na vidnejše mesto dobro obrestovala. Sicer so se stripi že prej veliko brali, je pa sedaj bralcem lažje, saj vse dobijo na enem mestu, na Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit ii eni polički. Pri odraslih bralcih pa menim, da postavitev na vidnejše mesto ne bi imela takšnega učinka. Intervju 2 s knjižničarko z več kot dvajsetletnimi izkušnjami dela v knjižnici Kakšno je vaše mnenje o stripu kot sredstvu za izboljšanje bralne pismenosti? Po mojih izkušnjah otroci do stripov kažejo bolj sproščen odnos. Stripi že na prvi pogled delujejo kot zabavno čtivo, zato tudi tisti, ki imajo težave pri branju, po stripih prej posežejo kot po ostalih knjigah. Mislim, da zato stripi vsekakor lahko pomagajo izboljševati bralno pismenost. Otrok, ki z veseljem prebira stripe, bo kasneje tudi lažje dal priložnost knjigam z drugače zastavljeno vsebino. Ali tudi sami prebirate stripe (redno, občasno)? Kot otrok in v nekem obdobju odraslosti sem jih prebirala redno, sedaj pa občasno. Ali bralcem priporočate stripe v branje? Pogosteje otrokom ali odraslim? Otrokom jih priporočam precej pogosto, saj pogosteje izrazijo željo po čtivu z manj besedila in po zabavnih vsebinah. Odraslim precej manj, saj pri svetovanju sledim njihovim željam, sami pa le redko izpostavijo željo po branju stripov. Na podlagi česa je vaše priporočilo (sam sem prebral, berem recenzije, po priporočilu drugih bralcev)? Nekaj serij zagotovo priporočam na podlagi tega, da sem jih tudi sama prebirala. V zadnjem obdobju so preko različnih socialnih omrežij veliko bolj dosegljive tudi recenzije stripov za odrasle in na podlagi le-teh je odraslim veliko lažje posredovati informacije o kakovostnem stripovskem branju. Vedno pa so seveda dobrodošla tudi priporočila drugih bralcev. Zato lahko rečem, da pravzaprav priporočila dajem na podlagi vseh treh možnosti. Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit iii Lahko rečete, da odraslim bralcem priporočate stripe v enaki meri kot ostale zvrsti branja? Ne, nikakor ne. Kot opažam pri svojem delu, stripi za odrasle še vedno ostajajo pozabljeni tako s strani nas, knjižničarjev, kot tudi večine odraslih bralcev. Menite, da bi stripi, postavljeni na vidnejše mesto v knjižnici, hitreje našli pot do bralcev? Vsekakor. Postavljeni na vidno mesto bi pritegnili pozornost bralcev, ki radi sami izbirajo gradivo. Današnji stripi obravnavajo zelo širok spekter tem, tako zabavnih kot tudi pustolovskih in zgodovinsko obarvanih. Po mojem prepričanju bi lahko zadovoljili okus marsikaterega zahtevnega bralca. Postavljeni na vidno mesto pa bi tudi nas, knjižničarje, opominjali, da bi jih večkrat priporočali bralcem, ki po njih sicer ne povprašujejo. Intervju 3 z višjo knjižničarko z več kot štiridesetletnimi izkušnjami dela v knjižnici Kakšno je vaše mnenje o stripu kot sredstvu za izboljšanje bralne pismenosti? V dolgih letih dela v Osrednji knjižnici Mozirje sem se veliko srečevala z otroki in njihovim razvojem branja oziroma bralne pismenosti. Ugotovila sem, da imajo otroci zelo različno motivacijo za branje, ki je povezana z različnimi dejavniki. Pomembno je okolje iz katerega otroci izhajajo, zgled staršev in starih staršev, kakšne so otrokove prirojene predispozicije in kaj otroka zanima. Otroci in mladostniki, ki imajo težave z branjem leposlovja raje posegajo po krajših in lažjih besedilih. Strip je velikokrat dobrodošla rešitev za pomoč pri premagovanju različnih bralnih težav. Ali tudi sami prebirate stripe (redno, občasno)? Zase lahko rečem, da sem že od nekdaj rada prebirala stripe. Ker v času, v katerem sem Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit iv obiskovala osnovno šolo, ponudba mladinskih knjig ni bila primerljiva z današnjo, smo otroci brali tako rekoč vse, kar nam je prišlo pod roke. V tistem času je bila zelo zanimiva jugoslovanska kultna revija Politikin Zabavnik, ki je izhajala tudi v slovenskem jeziku in je prinašala neverjetne zgodbe o naravi, znanosti in zgodovini s celega sveta, ter veliko, veliko stripov. Meni ga je prinašal oče, ki se je tedensko vračal z dela na terenu. Ko danes razmišljam o tem, je bila vsakotedenska vrnitev očeta domov povezana tudi s prihodom Politikinega Zabavnika in stripov Alana Forda v hišo. Potem se je moje stripovsko obdobje za dolgo končalo, vse dokler nisem zopet začela prebirati risoromane založbe VigeVageKnjige. Ali bralcem priporočate stripe v branje? Pogosteje otrokom ali odraslim? Kot sem že omenila, sem navdušena nad risoromani založbe VigeVageKnjige. Njihov izbor knjig je odličen tako za odrasle kot za otroke. Ko sem prebrala knjigo Penelope Bagieu Neustrašne: portreti neuklonljivih žensk, v prevodu naše odlične in nagrajene prevajalke Katje Šaponjič, smo s sodelavci knjigo uvrstili tudi na seznam bralne značke za odrasle »Zgornjesavinjčani s knjigo v roki«. Knjiga je med bralci odlično sprejeta. Tudi otrokom velikokrat predlagam različne stripe v branje. Odlični mladi bralci sami spremljajo produkcijo stripov in jih pogosto iščejo v knjižnici s pomočjo knjižničarja. Na podlagi česa je vaše priporočilo (sam sem prebral, berem recenzije, po priporočilu drugih bralcev)? Običajno se vedno odločam za priporočanje bralcem, ki jih dobro poznam in jim lahko svetujem na podlagi prejšnjih izkušenj. Pomembno je, da bralce vedno iskreno Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit v nagovorim, to pa lahko storim le tako, da jim v branje ponudim knjige, ki sem jih sama prebrala. Berem seveda tudi recenzije knjig, predvsem recenzije prebranih knjig in seveda upoštevam priporočila bralcev. Seveda gradivo vsaj približno poznam in točno vem, kaj uporabniki predlagajo. Vedno pa naredim izbor in upoštevam lastne želje in zanimanja. Čas (in oči) mi je preveč dragocen, da bi ga zapravljala za branje knjig, ki me ne zanimajo. Lahko rečete, da odraslim bralcem priporočate stripe v enaki meri kot ostale zvrsti branja? Tega seveda še zdaleč ne morem trditi. Strip se je po dolgih letih mrtvila (zlasti za odrasle bralce, otroci so imeli vedno neprimerno večjo izbiro) zopet nekako pojavil pred desetimi leti in postajal kvalitetnejši tako po likovni kot tudi literarni vrednosti. Počasi je začel izgubljati predznak »trivialnosti« in »manjvrednosti«. Seveda pa tovrstno branje ni za vsakogar in ga ne ponujam vsem uporabnikom. Novosti priporočam tistim, za katere vem, da berejo takšno zvrst literature in tistim, za katere menim, da bi jih morda lahko zanimalo. Menite, da bi stripi, postavljeni na vidnejše mesto v knjižnici, hitreje našli pot do bralcev? Vsa postavitev gradiva v knjižnici je zelo pomembna. Zato smo v naši knjižnici pred nekaj leti izpostavili strip. Na oddelku za odrasle bralce in prav tako na mladinskem oddelku smo poiskali prostor ter stripe ločili od ostalega gradiva. Prav tako imamo na policah tudi prostor, na katerem izpostavljamo stripovske novosti. Intervju 4 z višjo knjižničarko z okoli 10 let izkušenj dela v knjižnici Kakšno je vaše mnenje o stripu kot sredstvu Po mojem mnenju strip končno pridobiva na Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit vi za izboljšanje bralne pismenosti? vrednosti, saj je bil dolgo časa preveč zapostavljen. Zdi se mi, da velikokrat strip od bralca zahteva več napora kot leposlovno delo, saj mora pri stripu bralec povezati besedilo in podobo. Prav iz tega vidika je strip zagotovo sredstvo za izboljšanje bralne pismenosti. Strip je odličen za otroke, ki niso preveč vešči branja in se ustrašijo veliko strnjenega besedila. Strip od njih zahteva koncentracijo pri branju in razumevanju slik. Ali tudi sami prebirate stripe (redno, občasno)? Največ sem stripe prebirala kot študentka (redno Dylan Dog). Sedaj večkrat posežem po risoromanih. Ali bralcem priporočate stripe v branje? Pogosteje otrokom ali odraslim? Stripe največkrat priporočam v branje otrokom. Res je, da so tudi otroci tisti, ki večkrat izrazijo željo, da bi brali stripe. Odrasli po navadi kar sami povedo, da bi si radi izposodili strip. Na podlagi česa je vaše priporočilo (sam sem prebral, berem recenzije, po priporočilu drugih bralcev)? Imam dve bralki s katerima si izmenjujemo mnenja glede stripov in risoromanov. Na podlagi njunih mnenj in stripov, ki jih sama preberem, podam priporočilo bralcem. Lahko rečete, da odraslim bralcem priporočate stripe v enaki meri kot ostale zvrsti branja? Stripe priporočam v branje predvsem otrokom in odraslim bralcem za katere vem, da bi jim bili stripi všeč oz. sami izrazijo željo, da bi brali to zvrst. Menite, da bi stripi, postavljeni na vidnejše mesto v knjižnici, hitreje našli pot do bralcev? Zagotovo bi stripi, ki so postavljeni na vidnejšo mesto v knjižnici, hitreje našli pot do bralcev. V naši knjižnici mladi bralci pogosteje posegajo po stripih, odkar imajo ti svoj prostor na policah in Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit vii so vidno označeni. Intervju 5 z višjim knjižničarjem, ki je novinec v stroki Kakšno je vaše mnenje o stripu kot sredstvu za izboljšanje bralne pismenosti? Menim da je strip dobro sredstvo za izboljšanje bralne pismenosti, dobra pomoč pri težavah pri branju, kot je disleksija, in tudi dobra zvrst za naprednega, "utečenega" bralca, kajti vsebuje tako elemente literarne in vizualne umetnosti, ki razširijo horizont pripovedovanja. Ali tudi sami prebirate stripe (redno, občasno)? Da, tudi sam prebiram stripe, ampak bolj občasno kot redno. Je pa zvrst, ki mi je vedno bolj privlačna. Ali bralcem priporočate stripe v branje? Pogosteje otrokom ali odraslim? Da. Najpogosteje otrokom. Na podlagi česa je vaše priporočilo (sam sem prebral, berem recenzije, po priporočilu drugih bralcev)? Priporočam tako po prebranem kot tudi po splošnem, javnem mnenju o stripu. Lahko rečete, da odraslim bralcem priporočate stripe v enaki meri kot ostale zvrsti branja? Ne priporočam v enaki meri. Menim, da je strip bolj gurmansko branje. Menite, da bi stripi, postavljeni na vidnejše mesto v knjižnici, hitreje našli pot do bralcev? Da, menim da bi privabili več bralcev. Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit viii Priloga 2: Anketni vprašalnik Spoštovani, vljudno vas vabimo k sodelovanju v anketi o stripu in stripoteki v Osrednji knjižnici Mozirje. Anketni vprašalnik je pripravljen kot pripomoček k raziskavi, katere namen je ugotoviti, ali bi sistematična nabava stripov in bolj poudarjena umestitev tovrstne literature v knjižnični zbirki vplivala na bralne navade uporabnikov in posledično pri njih spodbudila branje leposlovja. Prav tako bomo raziskali seznanjenost uporabnikov s tovrstno literaturo v knjižnici in pridobili mnenje o smiselnosti postavitve stripoteke. Anketa je povsem anonimna, podatki, zbrani v anketi, pa bodo uporabljeni izključno za namene raziskave in ne bodo posredovani tretjim osebam. Q1 - Ali ste uporabnik storitev Osrednje knjižnice Mozirje? Da Ne Drugo: Q2 - Ali berete in si v ta namen izposojate knjižno gradivo (knjige, časniki, časopisi, revije)? Da Ne Drugo: Q3 - Koliko enot knjižnega gradiva si letno izposodite? Možnih je več odgovorov Manj kot 10 Med 10 in 30 30 in več Drugo: Q4 - Ali poznate postavitev knjižnega gradiva (knjig, časopisi„ revije, …) v Osrednji knjižnici Mozirje in njenih enotah? Prosimo za odgovor za vsako enoto knjižnice. Zelo slabo Slabo Niti poznam/niti ne poznam Dokaj dobro Dobro Ne vem/ne želim odgovoriti Knjižnica Mozirje Knjižnica Gornji Grad Knjižnica Ljubno Knjižnica Luče Knjižnica Nazarje Knjižnica Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit ix Rečica Knjižnica Solčava Q5 - Kako bi ocenili svoje bralne navade? Izberite, po kateri vrsti knjižnega gradiva najbolj posegate, in izberite bralne navade, ki vas najbolj ustrezno opišejo. Berem redno Berem občasno Ne berem te zvrsti Ne vem/ne želim odgovoriti Leposlovje Strokovna literatura Dnevni časopisi Revije Drugo: Q6 - Katere zvrsti leposlovja najraje prebirate? (Možnih je več odgovorov) Možnih je več odgovorov Ljubezenski romani Družbeni/družabni romani Kriminalni romani Fantazijski romani Biografski/avtobiografski romani Kratke zgodbe Humor Poezija Spomini Potopisi Drugo: Q7 - Ali berete stripe? Da Ne Drugo: Q8 - Strip je nekoč veljal za pogrošno branje. Skozi desetletja se je odnos do stripa spremenil, saj je v precejšnji meri postal priznana umetnost, tako po vsebinski kot likovni plati. Kakšno je vaše mnenje o stripu kot bralni literaturi? (Izberite, kako se strinjate s posameznimi trditvami) Ne strinjam se Niti da/niti ne Se strinjam Ne vem/ne želim odgovoriri Strip je še vedno pogrošno branje Branje, namenjeno otrokom Prelahko branje Predstavlja drugačno izkušnjo branja Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit x Je kakovostno branje Drugo: Q9 - Katerim bralcem bi ga priporočali v branje? Možnih je več odgovorov Otrokom Odraslim Vsem Nikomur Ne vem/nočem odgovoriti Drugo: Q10 - Ali poznate ponudbo stripov v Osrednji knjižnici Mozirje in njenih enotah? Možnih je več odgovorov Da Niti da / niti ne Ne Ne vem/ne želim odgovoriti Q11 - Menite, da je v knjižnici dovolj naslovov stripov? Premalo Ravno prav Dovolj Ne vem/ne želim odgovoriti Q12 - Želite imeti vpliv na izbor stripov v knjižnici? (Ali bi želeli imeti možnost predlagati stripe za nakup? Da Niti da/niti ne Ne Drugo: Q13 - Ali bi v tem primeru bolj posegali po tovrstni literaturi? (si jo večkrat izposodili in brali) Da Niti da/niti ne Ne Drugo: Q14 - V Knjižici Mozirje smo na mladinskem oddelku postavili stripoteko, kjer smo na vidnem mestu združili in izpostavili stripe za otroke in mladino, ki jih imamo v ponudbi, da jih na ta način dodatno promoviramo. Ali vas je to spodbudilo k izposoji in branju te literature? Da Mežnar, R., Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit xi Verjetno Niti ne/niti da Malo verjetno Ne Drugo: Q15 - Na oddelku za odrasle nameravamo postaviti stripoteko, kjer bi bolj izpostavili stripe za odrasle. Ali bi vas stripoteka spodbudila k izposoji in branju te literature? Da Verjetno Niti ne/niti da Malo verjetno Ne Drugo: Q16 - V nadaljevanju potrebujemo še nekaj splošnih podatkov. _____________________________________________________________________ Q17 - Spol Ženski Moški Drugo: Q18 - Starost 4-15 let 15-25 let 25-65 let nad 65 let Q19 - Status predšolski otrok osnovnošolec dijak študent zaposlen brezposeln upokojenec Drugo: