Slike iz narodne vzgoje. Sestavil Ivo Trošt. (Dalje in koncc.*) III. Imamo sicer na vsem Slovenskera eno društvo, ki deluje na to, da se ljudstvo seznani s šolo in njeno vzvišeno nalogo. Pač prelepo, plemenito svrho dalo si je tako društvo. Prekoristno bi bilo tudi, da bi vplivali o tacib prilikah na roditeljska srca, kako treba v glavnih potezah vzgajati mladež našo. Saj mislim, da ni nobeno roditelj- *) 61^} 6. list aUč. Tov." 1 - Uredn. ško srce tako trdo, nedovzetno za nauke, koje bi mu pokladali na srce, za migljaje, kateri bi jim bili navodilo, kako vzgajati otroke, ki so jim pač največje bogastvo. Tako diuštvo bi moralo imeti vsaj vsak mesec na enem rnestu svojega okraja javno predavanje. Pač prelepo, plemenito svrho si je dalo tako društvo. Zborovanje na prostem je pač redkost. Marsikdo pride tja samo z namenom, da se kratkočasi, drugi dojde, da vidi kakega svojega znanca mej učitelji, tretji ima spet kake nskrivne" zadeve, ki ga tirajo molče tja, kjer zboruje in ima danes javno predavanje o šoli in v šolsko stroko spadajočih predmetih to in to učiteljsko društvo. No, in poslednjič če tudi tako strašno abstrahujemo, moramo ipak pritrditi, da nekaj jih pride tudi s pravim namenom. Preinda so nameni različni, zakaj je ta ali oni neučitelj došel k zboru, vender je logična posledica, da so vsi tukaj. Kakor je pa človek osebno (mislim: vsaj s telesom) prisoten pri taki javni stvari, vpliva dober govornik zelo lehko na njegovo uho in srce. (Ker ta dve sti v zvezi s telesoin.) Pozneje se morda pa še duh povrne. Mnogo potov napravi dober govornik res iz Savlov Pavle. Dober govornik pravim, ker slab naj ima še takov znamenit, lep in obširen predmet, vpliva isto tako na človeka, knkor najboljša jed v glinasti posodi. Ne trdim, da so taki shodi za vse enake koristi. Olikanec vsaj nekaj bere ob vzgoji in šoli, naj pa obrača potem to šoli in pouku v korist ali škodo; ali naše niže ljudstvo nima nikogar, ki bi v tej zadevi vplival nanj. Omenjeni pot bi bil tedaj prav dober navod, da dosežemo sporazumljenje z ljudstvom. Ker oni nl pravi šolnik, ki se trka na prsi in pravi: jaz, jaz, mi, mi, učitelji smo, pa nič druzega, temveč le oni, ki poučuje v duhu narodovem in v naravi narodovi. To pa ni drugače mogoče, kakor če smo z narodotn. Zijaje ljudje poslušajo govore o vzgoji posebno za to, ker si vsak misli: res je tako, gospod ima prav, tudi jaz bi tako delal, ko bi bil prej znal. Naše niže ljudstvo je zelo ponosno na svoje otroke (no, kakor ljudje po svetu sploh). Inako bi govornik še poudarjal ceno prave vzgoje, vrednost in srečo dobro vzgojene dece, žel bi mnogo, mnogo zahvale. Ne morda toliko zaradi svojega dobro sestavljenega in izvrstno deklamovanega govora, ker tega pri preprostih ljudeh ne moreino zahtevati, pač bi pa žel mnogo zahvale zaradi stvarf same. Uspehi bi bili sijajni. Vpliv, kakeršen napravi oduševljeni govornik na nepokvarjeno kmetsko srce, ta vpliv ostane trajen, da, neizbrisljiv, osobito tudi uže zaradi tega, ker imamo pri ljudstvu barem še nekaj veljave. Res, da je to za nas uže tako z delom in bremeni preobloženi stan velika zadača. I troški in zopet troški, rekli bi nekateri. Duševne moči bi se še bile, vsaj talent se tako brž ne obrabi in izprazni kakor nkasa" (osobito učiteljska). Toda uspeh je gotov ntruda ne strašimo se!". . . Lehko se to dogaja o času, ko iina vsako okrajno društvo svoje redne zbore. S tem bi dosegli marsikaj v prospeb šolstva in narodne vzgoje. BŽivljenje naj bode delaven nam dan, Od zore do mraka rosdn in potan"! Pri vzgoji, kakor pri vsakem drugem podjetji, morajo vkupno delovati vsi vplivni faktorji, ako bočemo, da bode naše delo uspešno. Mislimo si vzvišeni suioter, trudimo se za idejali, za idejali, kakoršne vidimo v De Amicis-ovem nedosegljivem nSrci". Tu vidiino take učinke dobre vzgoje, da, ko bi človek iniel liki ptica peroti, vzdiguil bi se ter splaval v ono srečno deželo; od svoje doraovine bi pa vzel slovo tako, da bi otresel prah s svojih nog, rekoč: „0 nedozoreli sad!" pri eni strani še nisi zrel, pri drugi pa uže gnjiješ. Predočujmo si dobro vzgojeno mladino slovensko; in ako vsak pomore po svoji moči, po svoji sveti dolžnosti, dosežemo toliko, da lehko samostojno, samosvestno stojimo Bna strah vragom", nasproti preteči povodnji anarhizma, nihilizma, socijalizma in druge slične srootlake, ki žuga podreti družbo človeško.