Medpodročno povezovanje področij narave in glasbe pri spoznavanju razvoja žabe v vrtcu Integration of Natural Sciences and Music to Teach Life Cycle of Frogs in Preschool Dr. Petra Brdnik Juhart Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta petra.brdnik@pef.uni-lj.si Zala Cotman Vrtec Ciciban Šarhova 29, 1000 Ljubljana zala.cotman@gmail.com Dr. Marjanca Kos Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta marjanca.kos@pef.uni-lj.si Izvleček V članku predstavljamo interdisciplinarni pristop k učenju o razvoju žabe. Oblikovali smo pesem Kaj bo to?, ki na zanimiv način prinaša biološke resnice o preobrazbi, ter jo uporabili za učenje, ki je po- tekalo ob gojenju mresta (in kasneje paglavcev ter žab) v igralnici. Vsakodnevno doživljanje živali in njihovo spreminjanje sta bili močna motivacija, ki smo jo želeli uporabiti za celostni napredek otrok, pri dejavnostih pa smo dali poudarek predvsem področju narave in glasbe. Ob vsaki pomembni spre- membi in novi značilni fazi v razvoju žabe smo v pesem uvedli novo od osmih kitic, ki te spremembe opisujejo. Učenje pesmi je potekalo ob metodah vokalne demonstracije in imitacije, pripevanja in gibal- nega ustvarjanja ob glasbi. Z dodanim slikopisom smo otrokom omogočili lažje pomnjenje besedila kitic. Ob vsaki razvojni fazi smo učenje povezovali tudi z likovnim izražanjem in ustvarjalnim giban- jem. Učinkovitost uporabljenih metod za učenje naravoslovja in glasbe smo ovrednotili z raziskavo, ki je vključevala individualne intervjuje pred dejavnostmi in po njih. Rezultati so pokazali pomemben napredek otrok na obeh področjih. V članku objavljamo notni zapis in slikopis pesmi ter predstavljamo dejavnosti. Ključne besede: medpodročno povezovanje, izkustveno učenje, celostno učenje, začetno naravoslovje, glasba v zgodnjem otroštvu, razvoj žabe. Abstract This study presents an interdisciplinary approach to teaching frog development by integrating nat- ural sciences and music. A custom song titled Kaj bo to? (What Will It Grow to Be?) was created to convey biological concepts of metamorphosis engagingly and memorably and to be used alongside hands-on learning as children observed and cared for frog spawns, newts, and tadpoles in their play- room. The interactive approach, which combined daily animal observations with music and movement, was a powerful motivator for learning. Each developmental stage of the frog life cycle was introduced through a new verse, a vocal demonstration, imitation and creative movement activities. A pictograph 15 PRAKSA 16 Začetna faza Skupek oplojenih jajčnih celic, ki so v želati- nastih ovojih. Črne pike, sluz okrog, nima glave, nima nog. Kaj bi rekli – kaj je to? Al‘ iz tega še kaj bo? supported the children in recalling the song lyrics and stages. The activities also incorporated artistic expression to reinforce understanding. The effectiveness was assessed through individual interviews conducted before and after the activities, revealing significant improvement in their learning and mu- sical skills. This paper includes the musical notation, supporting visuals, and activity plans. Keywords: cross-curricular integration, experiential learning, integrated learning, early science, early childhood music, frog development. Pesem o razvoju žabe Pesem Kaj bo to? vsebuje osem kitic, od katerih vsa- ka posebej zajema informacije o posamezni značilni fazi v razvoju žabe. Melodija pesmi je enostavna in primer- na z otroke v obdobju zgodnjega otroštva, torej v vrtcu in prvem triletju osnovne šole. Kitice pesmi so pred- stavljene ob fotografijah značilnih razvojnih faz žabe, notni zapis in slikopis pa sta objavljena v prilogi članka. Medpodročno povezane dejavnosti v tematskem sklopu o razvoju žabe V Kurikulu za vrtce (1999) je poudarjeno medpod- ročno povezovanje kot ključni dejavnik otrokovega celostnega razvoja, ki je izpostavljen z načelom hori- zontalne povezanosti. Skladno z navedenim je tudi iz- kustveno učenje o razvoju žabe vključevalo različna pod- ročja Kurikula za vrtce, v ospredju pa sta bili področji narava ter glasba kot del področja umetnosti. Prva dejavnost: Spoznavanje mresta – skupka razvijajočih se oplojenih žabjih jajčec v sluzastem ovoju – z neposredno izkušnjo Ko se je sredi marca v naravi pojavil žabji mrest, smo ga nabrali in prinesli v igralnico. Otrokom smo omogočili neposredno izkušnjo s to sluzasto želatinasto prozorno maso oplojenih žabjih jajčec, ki so si jo pobli- že ogledali in jo celostno doživeli s tem, da so jo prijeli v roke. Otrokom nismo razkrili, kaj je to, pač smo jih spodbudili k razmišljanju, kaj bi to lahko bilo. Odgo- vora niso poznali, mi pa smo jim namignili, da se bo to v nekaj spremenilo. Ob opazovanju mresta smo zapeli prvo kitico pesmi Kaj bo to? (priloga članka in slika 1). Slika 1: Začetna faza razvoja žabjega mresta: oplojene jajčne celice, ki se razvijajo v želatinastih ovojih Avtor: Stanko Klemenc, 2024 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 27, št. 2 (2024) | Dr. Petra Brdnik Juhart, Zala Cotman, Dr. Marjanca Kos Medpodročno povezovanje področij narave in glasbe pri spoznavanju razvoja žabe v vrtcu PRAKSA 17 Sledil je refren pesmi, v katerem se nakaže, da se bo mrest v nekaj spremenil, a to, v kaj se bo spremenil, za zdaj ostaja še skrivnost: Gledam, čakam, res zelo me zanima, kaj bo to. Nato so otroci so ob opazovanju na list velikosti A5 s svinčnikom narisali mrest kot prvo fazo v razvoju. Ob skladbi Akvarij (Saint-Saëns, 2012) so gibalno ponazarjali valovanje in mešanje vode ter mresta v njej. Ob isti skladbi so otroci tudi likovno ustvarjali z akva- reli: naslikali so svojo predstavo o tem, kaj bi lahko po njihovem mnenju nastalo iz mresta. Tudi v nadaljevanju gojenja mresta smo ob vsaki novi značilni fazi zapeli pripadajočo kitico pesmi, ki opisuje spremembe v razvoju, ki so jih otroci lahko opazili. Refren, ki je sledil kitici, je nakazoval nadalj- nje spremembe, a končni rezultat razvoja je ostajal zavit v tančico skrivnosti. Vsako od značilnih razvoj- nih faz so otroci nato ob opazovanju (tudi s pomočjo povečevalnih stekel) narisali na nov list, in ob koncu gojitve smo iz vseh narisanih faz zlepili zloženko, ki je nazorno prikazovala zaporedje dogodkov v razvoju mresta. Vsakič smo otroke spodbudili tudi k podoživ- ljanju izkušnje z lastnim ustvarjalnim gibanjem. V okviru uvodne didaktične enote smo ugotovili, da moramo z otroki težje besede večkrat ponoviti, da si jih lažje zapomnijo, ter jih spodbujati k pozornemu poslušanju glasbe. Naš namen je bil usmerjen k temu, da bi otroci ob večkratnem poslušanju istega posnetka glasbo v okviru posameznih didaktičnih enot pono- tranjili. Slika 2: Veččutno spoznavanje mresta Avtorica: Zala Cotman, 2024 18 Druga dejavnost: Opazovanje mresta, v katerem so v ovojih že opazni zarodki Mrest se je v topli igralnici začel hitro spreminjati in že čez dva dni smo lahko opazili veliko spremem- bo. Črne kroglice v notranjosti želatinaste mase mresta so začele spreminjati obliko v nekaj podolgovatega, in nakazovalo se je, do bodo to ‚živalce‘, saj so že imele oblikovano glavo, trebušast trup in rep. Otroci so bili presenečeni ob spoznanju, da je to nekaj živega. Z vpra- šanji smo jih spodbujali k natančnemu opazovanju in opisovanju sprememb ter skupaj iskali odgovore nanje. Otroci so bili natančni opazovalci: opazili so, da se je oblika mresta spremenila, da se živali z želatinastimi ovoji med seboj še vedno stikajo in da se znotraj svojih želatinastih ovojnic občasno krčevito zvijajo. Pri petju pesmi smo dodali drugo kitico, ki opisuje razvoj zarod- kov, refren pa je nakazoval nadaljnje spreminjanje mre- sta, a še vedno ni razkril vsega. Ob istem glasbenem posnetku (Akvarij) smo otroke spodbudili, da izkušnjo opazovanja majhnih krčevitih gibov zarodkov podoživijo z lastnim ustvarjalnim giban- jem (sliki 4 in 5). Neznane ali težje besede smo usvajali z glasbenimi učnimi metodami ritmičnih vprašanj in odgovorov, z ritmično izreko v različni dinamiki in tempu, z iskan- jem rim ter izmišljanjem rim in novih besed. Pri tem so v okviru glasbene učne metode vprašanj in odgovorov otroci sprva naša vprašanja le posnemali, lastne ideje pa so razvijali v okviru kasnejših didaktičnih enot, pri čemer Druga faza Črne ‚pike‘ so se preoblikovale, njihova oblika nakazuje, da bodo to živali. Zarodki, ki še ležijo v notranjosti svojih sluzastih ovojev, imajo obli- kovano glavo, trebušast trup in rep ter se občasno krčevito gibljejo. Rep, trebušček, glava mala, to živalca bo postala. V sluzasti je kroglici, kdo ve, če si ven želi. Slika 3: Druga faza razvoja žabjega mresta: zarodki v notranjosti želatinastih ovojev Avtor: Stanko Klemenc Sliki 4 in 5: Likovno in gibalno ustvarjanje otrok ob glasbi Avtorica: Zala Cotman, 2024 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 27, št. 2 (2024) | Dr. Petra Brdnik Juhart, Zala Cotman, Dr. Marjanca Kos Medpodročno povezovanje področij narave in glasbe pri spoznavanju razvoja žabe v vrtcu PRAKSA 19 Tretja faza ‚Živalce‘ se izležejo iz sluzaste jajčne ovojnice tako, da se krčevito gibljejo in se ob tem iz nje iztisnejo. V tej fazi imajo dobro vidne nežne raz- vejene zunanje škrge in plavajo z repom. Pogosto ‚visijo‘ ‚pripete‘ na spodnjo stran vodne gladine ali ležijo po tleh akvarija. In ker so zelo migljale, so iz sluzi se skobacale. T am ob glavi škrge so, za dihanje jim služijo. Slika 7: Zgodnji paglavec z vidnimi zunanjimi škrgami Avtor: Stanko Klemenc so krepili lastno glasbeno ustvarjalnost. V namen usvaja- nja novih in težjih besed, kot so na primer pljuča, škrge in paglavec, smo otrokom ponudili igro spomin (slika 6). Tretja dejavnost: Opazovanje živali, ki se izlegajo iz sluzastega ovoja Sledilo je še nekaj dni in ta bitja so se (tudi pred na- šimi očmi) začela izlegati iz svojih ovojev, iz katerih so se iztisnila s krčevitimi gibi. Pri opazovanju so največjo Slika 6: Igra spomin Ilustracije: Zala Cotman, 2024 pozornost vzbujale njihove razvejene zunanje škrge. To so bili zgodnji paglavci, ki so občasno plavali z repom. O tem govori tretja kitica. Paglavci so se sprva hranili z ostanki svojih ovojnic (slika 7). Ob zvočnem posnetku Akvarija so otroci gibalno posnemali plavanje paglavcev in njihovo občasno leža- nje na dnu akvarija, iz plastelina pa so oblikovali zgod- nje paglavce z glavo, trupom, dolgim tankim repom in zunanjimi škrgami. 20 Četrta dejavnost: Opazovanje paglavcev, katerih telo se je oblikovalo v večji enotni sprednji del glave s trupom ter rep V naslednjih dneh so paglavci rasli in se spreminjali. Otroci so opazili, da škrg ne vidijo več (sedaj so bile v no- tranjosti telesa), na glavi pa so opazili oči, nosnice in usta. Ta razvojna faza paglavcev je trajala najdlje in vmes smo paglavcem kar nekajkrat zamenjali vodo ter jih nahranili s hrano za ribe. Otroci so postali zelo skrbni in so se vsak Četrta faza V tej fazi se žival imenuje paglavec. Ima velik kroglast sprednji del z glavo in trupom ter rep v zadnjem delu. Škrge preraste koža, zato niso več vidne. Lepo se vidijo oči, nosnice in usta – vidi se, kako jih paglavec odpira, ko se prehranjuje. Glejte, kaj se je zgodilo! Paglavec se je razvil. Škrge so se nekam skrile, nos in usta se razvila. Slika 8: Paglavec Avtor: Stanko Klemenc dan spomnili, da je treba paglavce nahraniti, hkrati pa so tudi opazovali, kdaj je voda preveč umazana in jo je tre- ba zamenjati. Ker voda iz pipe zaradi vsebnosti klora ni primerna za gojenje paglavcev, smo v plastenkah prinesli nekaj deževnice, v nadaljevanju pa smo uporabljali tudi postano vodovodno vodo (slika 8). Otroci so v gibalnem ustvarjanju ob glasbi napredo- vali, saj so bili njihovi gibi raznoliki in so bolj natančno ponazarjali gibanje opazovanih živali. Nekateri otroci so se plazili po trebuhu, drugi po hrbtu, nekateri so si pomagali z rokami, drugi so imeli roke le ob telesu. Pri iskanju rim na to temo so otroci že hitreje našli rime na posamezne besede in so jih hitreje zlogovali. Rime niso bile več brez pomena tako kot pri iskanju rim v okviru ritmične izreke pred implementacijo medpodročno po- vezanih usmerjenih dejavnosti. »Otroke sem vprašala, kam je šla sluz, ki je bila v akvariju. Povedala sem jim, da so jo paglavci pojedli. Otroci so rekli, da so paglavci pojedli vso sluz in so zato tako zrasli. Otroke sem vprašala, kaj jim bomo sedaj dali jesti, ker so vso sluz pojedli in nimajo več hrane. Dobila sem različne odgovo- re. Nekateri so rekli, da bi jim dali mušice, drugi pajke, tretji bi jim dali naše kosilo. Nahranili smo jih s hrano za akvarijske ribe v lističih, ki smo jih predhodno zdrobili.« Raziskovalka Zala Peta dejavnost: Opazovanje paglavcev, pri katerih so opazne zadnje noge Približno po mesecu dni naše gojitve smo lahko za- čeli opazovati, kako se paglavcem postopoma razvijajo zadnje noge. Otroke smo povabili, naj opišejo, kaj se dogaja, in skupaj smo iskali odgovor na vprašanje, kaj ta sprememba nakazuje. Ponovili smo vse prejšnje kiti- ce pesmi in dodali novo, ki opisuje pojav zadnjih nog. Ob koncu smo dodali še refren, ki še vedno ne razkrije končnega rezultata, a tokrat so ob njem nekateri otroci že glasno razmišljali o tem, da so te noge vse bolj po- dobne takšnim, kot jih ima žaba (slika 9). Glasba v šoli in vrtcu, letnik 27, št. 2 (2024) | Dr. Petra Brdnik Juhart, Zala Cotman, Dr. Marjanca Kos Medpodročno povezovanje področij narave in glasbe pri spoznavanju razvoja žabe v vrtcu PRAKSA 21 Šesta faza Na paglavcu so opazne tudi sprednje noge. Ži- val ima na tej stopnji štiri noge in rep ter je v vme- sni fazi med paglavcem in žabo. Večinoma plava, občasno pa zleze na kopno in lahko tudi poskoči. In čez čas, glej čudo to, sprednje noge tukaj so. Štiri noge, trup in glava, z repom čudna je postava. Peta faza Na paglavcu lahko opazujemo rast zadnjih nog, rep je še vedno velik. Glej, ob repu, tam ob strani, vidi se, da nekaj bode. Bolj ko gledam, se mi zdi, da to zadnje bodo noge. Slika 10: ‚Nekaj vmes‘ med paglavcem in žabo – razvojna faza paglavca z vidnimi zadnjimi in sprednjimi nogami ter repom Avtor: Stanko Klemenc Slika 9: Paglavec z vidnimi zadnjimi nogami ob korenu repa Avtor: Stanko Klemenc »V okviru didaktične enote so me otroci presene- tili pri ustvarjalnem gibanju ob glasbi, saj so prav vsi ob metodi doživljajsko-analitičnega poslušanja prepoznali skladbo Akvarij ter se začeli gibati kot paglavci v akvariju. Njihovo gibanje je bilo podob- no resničnemu gibanju paglavcev: gibali so se hitro, sunkovito ter ob tem odpirali usta, kakor so opazili pri paglavcih. Presenetili so me tudi s tem, da so že vsi znali ritmično odgovarjati na ritmična vprašanja ter so me k ritmičnemu ustvarjanju vabili že sami. Pogosto smo to izvajali popoldne oziroma med nji- hovo prosto igro v igralnici ali na igrišču. Otroci so napredovali tudi v pomnjenju besedila pesmi, saj so nekateri ob učni metodi pripevanja peli že vseh pet kitic.« Raziskovalka Zala Šesta dejavnost: Opazovanje vmesne razvojne faze med paglavcem in žabo: poleg zadnjih nog so opazne tudi sprednje noge, rep pa je še vedno prisoten Kmalu smo opazili, da so se pri paglavcih pojavile tudi sprednje noge. Otrokom smo razložili, da morajo imeti naši paglavci poleg vode sedaj tudi kopno, saj se jim bodo za dihanje kmalu razvila pljuča, za dihanje z njimi pa potrebujejo zrak in zato kopno. Nabrali smo kamne in mah ter jim akvarij preuredili v akvaterarij, in potem smo opazovali, kako so živalce občasno lezle na kopno ter včasih kratko skočile kot žaba. Živali so otro- ci za kratek čas nežno prijemali v roke in jih doživljali od blizu (slika 10). 22 Sedma dejavnost: Spoznavanje žabic, ki so se preobrazile iz paglavcev Ko je paglavcem z vsemi štirimi nogami začel zakr- nevati rep, je postalo vsem otrokom jasno, da se nam bodo iz mresta in paglavcev razvile žabe. Ob tem je bilo čutiti veliko veselja. Zapeli smo vse prejšnje kitice pesmi in dodali novo, ki opisuje značilnosti žabe, ter zadnjo, ki poveže tiste črne ‚pike‘ mresta, s katerimi se je vse skupaj začelo, z žabo (slika11). Refren pa se se- daj, ob koncu preobrazbe, spremeni, saj se je skrivnost Kaj bo to? razkrila. Čakal sem in videl vse! Zdaj dobro vem, to žaba je! Žabice so v akvaterariju visoko in daleč skakale, lezle so na kamne in včasih tudi po pokončni steni akvatera- rija, v vodi pa so plavale ‚žabico‘. Vse to so otroci pona- zarjali pri gibalnem ustvarjanju. Iz Živalskega karnevala skladatelja Saint-Saënsa smo dodali še skladbo Kokoši in petelini, da so otroci lahko gibalno izražali različna doživetja in zaznave. Ob skladbi Kokoši in petelini so s hitrimi in eksplozivnimi gibi posnemali skakanje žab v »Otroci so me presenetili, saj so že sami začeli da- jati pobude za dejavnosti ter jih tako obogatili. Bili so tudi zelo skrbni do živali in so pogosto sedeli ob akvaterariju ter opazovali, kje se paglavci skrivajo. Zelo so napredovali tudi v doživljajsko-analitičnem poslušanju skladbe Akvarij (Saint-Saëns, 2012), saj so vsi pozorno poslušali in se ob njej gibalno izražali. Med ustvarjalnim podoživljanjem gibanja paglav- cev otroci niso bili glasni in se med seboj niso doti- kali. Kot paglavci v akvariju so poleg plavanja začeli tudi hoditi in skakati. Eden od otrok je opazil, da se paglavci zelo radi skrivajo pod mah. Predlagal je igro, da med poslušanjem glasbe otroci ponazarjajo gibanje paglavcev in da se, ko glasba utihne, skrijejo pod mizo, ki ponazarja mah. Igrali smo se to glasbe- no-didaktično igro, ki je prirejena po glasbeno-di- daktični igri ptički v gnezda.« Raziskovalka Zala akvariju, ob skladbi Akvarij pa z umirjenimi gibi pona- zarjali plavanje paglavcev. Posnetke smo menjavali brez predhodnih navodil, kar je otroke spodbudilo k pozor- nemu poslušanju in razlikovanju zvočnih posnetkov med sabo. Z otroki smo priredili tudi ljudsko glasbe- no-didaktično igro ptički v gnezda, ki smo jo preimeno- vali v žabje skrivalnice: ob skladbi Kokoši in petelini so se otroci gibali kot žaba, in ko je glasba utihnila, so se skrili pod mizo (slika 12). Sedma faza Razvije se žaba, pri čemer rep zakrni in oči po- stanejo izbuljene. Žival se v tej fazi večinoma zadr- žuje na kopnem in občasno skoči. Usta postanejo velika, jezik dolg, in žival za hrano sedaj potrebuje drobne žive živali. Diha s pljuči. Rep se skrči, več ga ni, izbuljene ima oči. S pljuči diha, daleč skače, to sedaj je vse drugače. Jaz zdaj vem, kdo to je bil, kdo se iz pike je razvil. Žaba je! Zdaj tudi vem, da paglavec mladič je njen. Slika 11: Preobražena žabica Avtor: Stanko Klemenc Glasba v šoli in vrtcu, letnik 27, št. 2 (2024) | Dr. Petra Brdnik Juhart, Zala Cotman, Dr. Marjanca Kos Medpodročno povezovanje področij narave in glasbe pri spoznavanju razvoja žabe v vrtcu PRAKSA 23 Osma dejavnost: Spoznavanje odrasle žabe, prinesene iz narave »Mentorica in soavtorica prispevka doc. dr. Marjanca Kos je v naravi ulovila odrasel osebek žabe sekulje z namenom, da jo v diplomskem pro- jektu predstavimo otrokom kot sklepno fazo v raz- voju. Nekaj časa sem jo gojila doma, nato sem jo predstavila otrokom. Zjutraj sem jo kot preseneče- nje prinesla v vrtec v prenosnem akvariju, prekri- tem z rjuho. Otrokom sem razložila, da se moramo truditi, da se bo žival ob našemu opazovanju dobro počutila.« Raziskovalka Zala Ker je odrasla žaba s svojo izredno gladko in sluza- sto kožo izjemno izmuzljiva ter zaradi svoje živahnosti in poskočnosti zelo zahtevna za prijemanje, smo večino opazovanja (tudi dotikanja) izvedli ob tem, ko je žaba plavala ali ždela na površini v posodi z dovolj globoko vodo. Otroci so njene značilnosti (zgradbo, obarvanost, prilagoditve, čutila, gibanje …) spoznavali ob vodenem opazovanju. »Otrokom sem razložila, da opazujemo žabo se- kuljo in da so tudi žabe, ki so se nam v vrtcu razvile iz mresta, iste vrste. Razlika je ta, da je ta žaba stara že približno dve leti. Otrokom sem nato predvajala posnetek oglašanja sekulj (Trilar, 2003). Vsi so bili presenečeni, saj to ni bilo stereotipno regljanje, kot so ga pričakovali. Za dodatek temu sem uporabila tudi posebno piščal, ki jo izdeluje glasbenik in rokodelec Anton Petek (slika 13). Ko na to piščal piskamo na določen način, iz nje izvabimo zvoke, zelo podobne oglašanju žabe sekulje.« Raziskovalka Zala Slika 12: Opazovanje žabe v opazovalnem lončku Avtorica: Zala Cotman, 2024 Slika 13: Ob pihanju na piščal na poseben način lahko iz piščali izvabimo zvoke, ki so zelo podobni oglašanju žabe sekulje. Avtorica: Zala Cotman, 2024 24 Po preobrazbi žabice preidejo na plenilski način pre- hranjevanja. Hrana za ribe, s katero smo hranili paglav- ce, zanje ni bila več ustrezna, žive živali, dovolj drobne za njihova usteca, pa je težko zagotoviti. Zato smo žabice ob koncu njihove preobrazbe, sredi maja, vrnili nazaj v nara- vo, točno na tisto mesto, kjer smo zgodaj spomladi nabrali mrest. Slovo ni bilo lahko. A je bilo lažje ob misli, da bomo izkušnjo gojenja žabjega mresta lahko prihodnjo pomlad ponovili. Življenjski krog se vrti naprej: rojstvo, odrašča- nje, razmnoževanje … pa tudi umiranje bodo teme, o katerih se bodo otroci v prihodnosti še učili. V ta namen sklepnemu refrenu pesmi (Čakal sem in videl vse! Zdaj do- bro vem, to žaba je!) lahko dodamo še naslednji kitici: In morda čez mnogo let jo ob mlaki srečam spet. Se takrat lahko zgodi, v mlako mrest svoj odloži. Spet iz mresta – vemo vsi – tu so novi paglavci. Krog življenja se vrti, kar zelo nas veseli. Sklep Učenje o razvoju žabe z dejavnim otrokovim opa- zovanjem razvoja živali, petjem pesmi in poslušanjem glasbe tvori osrednji del osmih didaktičnih enot, s ka- terimi smo z medpodročnim povezovanjem otrokom približevali naravo in umetnost ter raziskovanje sveta. Nastanek novega živega bitja vzbuja otroško radoved- nost. Običajno se to dogaja očem skrito, nekje v no- tranjosti materinskih teles ali pokrito z lupinami. Žabji mrest pa nam zaradi svojih prosojnih ovojnic in enostav- nosti gojenja omogoča, da se dogajanje, ko se iz neke ne- prepoznavne kepice oblikuje novo živo bitje, odvija pred našimi očmi. Biti priča tej zgodbi je močno čustveno doživetje, in prav je, da ga omogočimo tudi otrokom. S celostnim pristopom lahko izkušnjo doživljajo in podo- življajo v povezavi z glasbo, likovnim izražanjem, ustvar- jalnim gibanjem … Pesem z ritmom, melodijo in bese- dilom ustvarja čustveno in doživljajsko bogato okolje, ki spodbuja domišljijo, razumevanje ter gibalno in likovno izražanje. Doživeto postane še intenzivnejše in znanje se trajneje usidra v spomin. Ob tem se neguje otrokov ‚dar čudenja‘. Vse to razvija spoštovanje do živih bitij, kar je eden temeljnih ciljev vzgoje v zgodnjem otroštvu. Ob projektu gojenja mresta in paglavcev smo prido- bivali tudi pomembne raziskovalne podatke, s katerimi smo spremljali učinkovitost predstavljenega pristopa. Podatke smo pridobivali z izvedbo začetnih in konč- nih intervjujev z vsakim otrokom posebej. V intervjujih smo ugotavljali posameznikovo znanje o razvoju žabe in njegov odnos do nje ter pridobivali glasbene ustvar- jalne izdelke. Izsledki raziskave so pokazali pomemben napredek v znanju, izboljšanje odnosa do te živali ter napredek na področju razvoja glasbene ustvarjalnosti, predvsem fleksibilnosti ustvarjalnih glasbenih izdelkov. Naši rezultati potrjujejo učinkovitost medpodročnega povezovanja pri učenju predšolskih otrok. Uporabo pesmi o razvoju žabe smo preizkusili in želeli predstaviti kot primer prakse z željo, da bi ta pristop deloval kot spodbuda ter se v prihodnosti uporabljal, nadgrajeval, in – izhajajoč iz inicia- tive otrok – prilagajal zanimanjem in sposobnostim otrok. Viri in literatura Brdnik Juhart, P ., Kos, M. in Cotman, Z. (2023). Kaj bo to? Notni zapis. V Cotman, Z. Medpodročno povezovanje narave in glasbe pri opazovanju razvoja žabe v vrtcu [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Kurikulum za vrtce (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ Sektor-za-predsolskovzgojo/Programi/Kurikulum-za-vrtce.pdf Saint-Saëns, C. (7. 5. 2012). The Carnival of the Animals – Aquarium. [Video]. https://www.youtube.com/watch?v- =YVpl-RNzdE4 Saint-Saëns, C. (25. 8. 2021). Carnival of the Animals – Poules et Coqs (Hens and Cockerals). [Video]. https://www. youtube.com/watch?v=lEd7Ovt4cWE T rilar, T. (2003). Slovenske žabe [zvočni CD]. Prirodoslovni muzej Slovenije. Glasba v šoli in vrtcu, letnik 27, št. 2 (2024) | Dr. Petra Brdnik Juhart, Zala Cotman, Dr. Marjanca Kos Medpodročno povezovanje področij narave in glasbe pri spoznavanju razvoja žabe v vrtcu PRAKSA 25 & # # 4 4 j œ j œ j œ j œ J œ J œ j œ j œ Čr Rep, In Glej Glej, In Rep Jaz 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. ne tre ker te, ob čez se zdaj pi buš so kaj re čas, skr vem, ke, ček, ze se pu, glej či, kdo sluz gla lo je tam ču več to o va mi zgo ob do ga je krog, ma glja di stra to, ni, bil, la, le, lo! ni, iz kdo j œ j œ j œ j œ j œ j œ j œ j œ to so‿iz Pa vi bu se ni spre ži slu gla di lje iz ma dnje val zi vec se, ne pi gla no ca se se da i ke ve, ge bo sko je ne ma je ni tu po ba raz kaj o raz ma kaj sta ca vil. bo či. vil. nog. so. la. le. de. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - & # # 3 j œ j œ j œ j œ J œ J œ j œ j œ V‿slu Tam Bolj, Kaj Škr Šti S‿plju Ža 2. 3. 5. 1. 4. 6. 7. 8. za ob ko bi ge ri či ba sti gla gle re so no di je! je vi dam, kli, se ge, ha, Zdaj kro škr se kaj ne trup da tu gli ge mi je kam in leč di ci, so, zdi, to? skri gla ska vem, za le, va, če, da j œ j œ j œ j œ j œ j œ j œ j œ di Al' kdo nos da z‿re to pa ha iz ve, in to pom se gla nje te če u zad ču daj vec jim ga si sta nje dna je mla slu še ven se bo je vse dič ži kaj že raz do po dru je jo. bo? li. vi no sta ga njen. la. ge. va. če. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - & # # . . . . 5 j œ j œ j œ j œ j œ j œ j œ j œ Gle Ča dam, kal ča sem kam, in res vi ze del lo, vse, zdaj 1.‐6. 7.‐8. Refren j œ j œ j œ j œ j œ j œ œ me do za bro ni vem, ma, to kaj ža bo ba to. je! - - - - - - - - - Kaj bo to? Pesem o razvoju žabe Glasba: Petra Brdnik Juhart Besedilo: Marjanca Kos in Zala Cotman 26 Priloga 2: Slikopis pesmi KAJ BO TO? Glasba v šoli in vrtcu, letnik 27, št. 2 (2024) | Dr. Petra Brdnik Juhart, Zala Cotman, Dr. Marjanca Kos Medpodročno povezovanje področij narave in glasbe pri spoznavanju razvoja žabe v vrtcu