RAZSTAVE V MUZEJSKI GALERIJI Pozornemu bralcu smo dolžni še iz zad njega poročila o razstavah, ki smo ga končali s poročanjem o razstavi Grohar jeve slikarske kolonije, dodati še število obiskovalcev te razstave. Obiskalo jo je 1841 obiskovalcev v času od 16. julija do 26. avgusta 1972. Šele po tem dodatku za obravnavano sezono v prejšnjem let niku Loških razgledov pričnimo s pregle dom razstav od septembra 1971 do sep tembra 1972, torej za obdobje enega leta. V septembrsko-oktobrskem terminu je v galeriji razstavljal avstrijski slikar JOSEF TICHY (rojen v Porečah ob Vrb- skem jezeru leta 1922, študiral na Aka demiji likovnih umetnosti na Dunaju) trideset grafik pretežno figuralne vsebi ne, ki pričajo, da je Tichy svoje izrazne oblike našel v svojem lastnem slikarstvu in jim dodal Se intenzivno doživljanje 432 zunanjega sveta. Tehnično popolno ob vladovanje grafičnega medija omogoča grafiku učinkovito pKKlajanje v likovni svet zajete ideje. Morda je prav zaradi tega nekoliko bolj pripoveden, kot pa smo tega navajeni pri naših slovenskih grafikih. Grafiko oblikuje enostavno s številnimi vmesnimi plastmi in se več krat približuje po zunanji formalni obli- kovnosti tako imenovanemu akcijskemu slikarstvu. S to razstavo je galerija ob držala svojo usmeritev in odločitev, da po možnosti vsako leto prikaže tudi raz stavo enega tujega umetnika in s tem seznanja tako domače kakor tudi širše občinstvo s tovrstnim dogajanjem v sve tu. Katalog je izdal in založil avtor sam in je bil tiskan v Avstriji. Obsega šest etrani z reprodukcijo na naslovni strani in dvostransko reprodukcijo na tretji in četrti strani, uvod pa je napisal Walther Nowotny. Razstava je bila odprta od 28. septembra do 31. oktobra 1971, obiskalo I>a jo je 809 obiskovalcev. Gledališki muzej Slovenije je pripravil SPOMINSKO RAZSTAVO STANETA SEVERJA, ki je bila združeaaa s prvo po delitvijo nagrad gledališkim igralcem iz Sklada Staneta Severja, ki je bil usta novljen na pobudo delovnega kolektiva Gorenjske predilnice v Skofji Loki. Raz stava je bila odprta od 18. decembra 1971 do 12. januarja 1972. Ker je bil to zimski čas, je dosegla kar preskromen obisk, samo 325 oseb si jo je ogledalo. Razstava ILUSTRACIJE IVETA SU- BICA je bila prirejena v pvočastitev po ljanske vstaje, dražgoške bitke in tride setletnice ilustratorskega delovanja aka demskega slikarja Iveta Subica. S to raz stavo smo pokazali sicer skromen, a ven dar dokaj dobro utemeljen prerez slikar- jevega ilustratorskega dela. Iz množice, ki je bistvo ilustratorskega opusa Iveta Subica, prav gotovo razsta va ni mogla p)osredovatl gledalcu vsega. Zato je bila razstava lahko samo pri bližni izbor, nekakšen mimobežen prikaz ali tudi samo bežen vpogled v ilustra tor j evo delavnico. Pravo goro ilustracij je bilo treba pregledati, da smo si lahko ustvarili vsaj približno sliko vsestranosti. Pri tem pa v tej gori ilustracij še vedno ni bilo vseh, predvsem ne tistih iz sta rejšega obdobja, kajti založbe neredno ali pa sploh ne vračajo originalnih ilu stracij. Po vsem tem pregledovanju smo se odločili, da poskušamo na razstavi po kazati in prikazati raznolikost Subičeve- ga ilustratorskega delovanja od narodno osvobodilnega boja naprej. Skromen pri kaz tega gradiva je bil kot uvod in kot memento o avtorjevem tridesetletnem delovanju. Nadvse p>omembna je tudi ti sta pristna risarska poteza, ki jo izpri čujejo skromne skice, ki jih avtor ustvar ja ali ob pogledu skozi okno, ko si v na glici zapiše motiv na drobcen list, ali pa mu misU na sejah uhajajo k nalogi, ki ga čaka doma, ali pa se včasih tudi anek- dotično sprosti v šaljivi risbi. Toda ved no in povsod ostaja Ive Subic. Gradivo prikazuje še naprej razne slikanice, ustvarjene za Pionirski list (Visoška Kronika na primer), knjižne ilustracije, barvne ilustracije za Cicibana in Pionir ja aU Kurirčka in podobno gradivo. Prav tako je bil na razstavi primer zimanje knjižne opreme: platnice za ZupanCevo knjigo Zlato pod Blegošem in list za en ciklopedijo, ki naj bi jo izdala založba Abriani iz Milana — to je gradivo, ki pa na žalost razen enega lista, ni prišlo iz Italije. Tak je bil okvir, v katerega stra nicah je bila z raznimi omejitvami pri kazana dejavnost ilustratorja Iveta Subi ca, vrsta risb, skic in drugega gradiva, ki priča na tako majhnih formatih o veliki moči ustvarjalca, o umetniški resnosti, ki velja za to i>odročje likovnega ustvarja nja, ki je vse premalo cenjeno, čeprav Subic dokazuje s svojim delom, da je enakovredno vsaki drugi likovni veji. Ker o jubilantu in nagrajencu pišemo na dru gem mestu obširneje, naj sklenemo o tej razstavi E>oročilo še s ix>datkom, da je PARTIZANSKA KNJIGA prevzela po kroviteljstvo nad razstavo in financirala katalog, ki je izšel na osmih straneh z dvema celostranskima reprodukcijama in več manjšimi med tekstom. Uvod in žlv- Ijenjepisne podatke je zbral in napisal Andrej Pavlovec, uredila sta ga Ive Su bic in A. Pavlovec. Razstava je bila od prta od 18. januarja do 19. marca 1972 in si jo je ogledalo 1153 ljudi. Narodna galerija iz Ljubljane je izbra la Skofjo Loko za prvo postajo potujoči razstavi originalnih slik iz bogate za kladnice te ustanove. Razstava OD BA ROKA DO IMPRESIONIZMA je pred stavila 21 avtorjev z 42 deli in pokazala širok razpon od baroka do impresioniz ma. Razstava je imela povsem študijski značaj, postavljena je bila po kronolo škem zaporedju in z mikavno inačico na začetku, ko je predstavila dela štirih ba ročnih mojstrov, ter na koncu z deli šti rih impresionistov. Za Skofjo Loko je ta razstava še toliko pomembnejša, saj je od enaindvajsetih avtorjev kar pet sli karjev doma na loškem ozemlju. Narod na galerija je s to razstavo ne samo iz pričala svojo pripravljenost razširjati 28 I/o?kl razgledi 433 svoje delo tudi izven ozkih galerijskih sten, temveč je s tako načrtovano razsta vo omogočila tudi prodor do zelo širokih množic, ustanovi pa, ki je prevzela to razstavo, študijsko preverjati zbrano gra divo, le-to konfrontirati s tistim, ki je na terenu, in tako načeti problematiko študijskega preverjanja lastnega gradiva. Od avtorjev, ki so izšli iz loškega ozem lja, so bili na tej razstavi zastopam: Ja nez in Jurij Subic, Anton Ažbe, Gvidon BiroUa in Ivan Grohar. Ob tem je po trebno omeniti že tolikokrat omenjeno dejstvo ali vsaj domnevo, češ da je loško ozemlje nekakšna zibelka slovenskega slikarstva. Toda vse do takšne razstave, kakršno nam je nudila pričujoča raz stava iz gradiva Narodne galerije v Ljub ljani, na samem mestu tega še nismo pre verjali, ne konfrontirali, niti ne imeli ta ko lepe priložnosti primerjati originalno gradivo od 18. stoletja do sredine dvaj setega. 2e samo zato zasluži razstava vso pozornost; imela pa je brez dvoma še širši in tudi globlji pomen za samo Škof j o Loko, kajti je ta razstava le ena izmed tistih, ki preverjajo gradivo pred 1000- letnioo Škofje Loke in njenega ozemlja. Torej gre za študijsko in tudi širše za snovano razstavo, ki nikakor ne bi smela neopaženo mimo javnosti. Ob tem samo še tole: zgledu Narodne galerije bi lahko sledile tudi druge ustanove. Zato moram Narodno galerijo pohvaliti in ji dati vse priznanje tudi za pogum, da je z deli iz svoje zakladnice »šla na podeželje«. Ob žalujemo samo, da ob razstavi ni izšel skromen katalog s strokovnim spremnim tekstom in razlago, kakršno je imela dr. Anica Cevc, ravnateljica Narodne gale rije, na otvoritvi razstave v Škof j i Loki. Razstava menda ni bila zadnja in ne edina tovrstna prireditev Narodne gale rije! Odprta je bila od 23. marca do 18. aprila in je dosegla visok obisk 2085 obi skovalcev, ki pa je bil za tako razstavo še premajhen. Ob 50-letnici slikarja IVETA StTBICA je muzej priredil razstavo treh umetni kov, prijateljev in somišljenikov. Raz stavljali so JOZE CIUHA, IVE SUBIC in JANEZ VIDIC. Čeprav je bila razsta va prigodnega značaja in naj bi se po navljala tudi v prihodnjih letih ob sre čanjih Janeza Vidica in Jožeta Ciuhe z Abrahamom, je razstava pK>kazala mar sikaj skupnega. Vse tri slikarje druži po leg generacijske pripadnosti tudi isto časno prvo ilustratorsko delo v partiza nih In potem oblikovanje umetniške i)o- ti po vojni na prvi slovenski likovni akademiji. Jože Ciuha je pokazal slike na pleksi steklu, polne nenavadne, bo gate in iskrive sposobnosti preoblikovar nja realnosti v povsem nov svet. Ta svet je poln fantastike in simbolike in je poj- movan kot nagrobnik civilizaciji. V tem svetu je slikar sam prisoten kot skro men neopazen insekt, zgubljen med čud nimi, v kamen vklesanimi črkami. Ne kaj podobnega preveva tudi slike Iveta Subica z motiviko kmečkih mož in žena, ki izražajo nekakšno nemoč, da bi pnre- obrazili svet, kakršnega nam je pokazal že Ciiiha. Čustvena prizadetost in »šti- munga« teh kmečkih likov postavljata pred gledalca vizioname like, vse res nične sicer, a vendar tako odmaknjene. Janez Vidic je s svojimi, na domačijski koncept uglašenimi slikami, in skoraj veselimi barvami na prvi pogled daleč od sedaj opisanega smisla o globljem spoznanju bivanja. Toda folklorno oko lje Vidičevih slik vsebuje bolečo nostal gijo. Tako je razstava pridobila na po membnosti in je prerasla samo prigodno prireditev. Prihodnjič bomo lahko videli napredek in nove poglede teh treh sli karjev, ki so razstavljali v galeriji od 21. aprila do 10. maja 1972. Razstavo je pogledalo 1711 ljudi. Ob razstavi je iz šel katalog na osmih straneh s platnica mi (skupaj 12 strani), s tremi celostran skimi reprodukcijami in z biografskimi podatki, seznami razstav ter uvodom iz pod i>eresa Andreja Pavlovca, ki je sku paj z Ivetom Subicem sodeloval tudi pri ureditvi kataloga. Pokrovitelj razstave je bila Kemična industrija »JUB«, Dol pri Ljubljani Po razstavi treh slikarjev prve po vojne generacije ljubljanske akademije je nastopila trojica najmlajših diploman tov. HERMAN GVARDJANCIC, BORIS JESIH in FRANC NOVINC so razstav ljali dela, ki so nastala pretežno v zad njem letu. Vsi trije slikarji pripadajo tako imenovanemu krogu ekspresivne fi- guralike, čeprav sta na razstavi Gvard- jančič in Novinc odstopala od figuralike in se odločila za pejsaž, medtem ko je Je- sih vztrajal i>ri figuraliki, ki pripada stri- povsko brezobzirni in skoraj formalistič no dosledni risbi človeškega telesa, če mur je dodal še težnjo po plastičnih po udarkih. Gvardjančič se je odločil po kazati trenutno stanje slikarskega raz iskovanja ekstremnega nasprotja barve kot take in v črno sivi monohromiji pri bližati gledalcu nestvarno vizijo gorske krajine. Novinc je s skoraj surovim pri stopom k slikanju krajine zavrgel vsako misel na krajino kot romantično obrav navan slikarski objekt in se je odločil za 434 novo v smislu romantike, vezane na iz hodišča pop-arta in nove secesije. Prav primerjava prejšnje razstave s to je lahko nudila obiskovalcem obilo snovi za spo znavanje današnjega stanja v slovenskem slikarstvu; slednja je že nakazovala pot v najsodobnejše ustvarjalne principe. Razstava je bila odprta od 19. maja do 3. junija 1972 in si jo je ogledalo 2345 oseb. Ob razstavi je izšel katalog na dva najstih straneh s tremi celostranskimi reprodukcijami, z biografskimi podatki in seznamom razstav ter uvodom, ki ga je napisal Aleksander Bassin. Katalog je uredil Herman Gvardjančič. Tako kot vsako leto doslej, so tudi le tos v prvih dneh junija prišli v Skofjo Loko pionirji likovniki iz vse Jugosla vije, da bi slikali to čudovito mestece ob sotočju dveh Sor. MALA GROHAR JEVA SLIKARSKA KOLONIJA v Skof- ji Loki združuje vse pionirje Jugoslavije v okviru jugoslovanskih pionirskih iger in i>od geslom »Tisoč radosti« v eno sa mo skupnost učencev osnovnih šol, tistih učencev, ki se vesele risanja in ki radi likovno upodabljajo življenje okoli sebe. Ni važno, kaj in koliko narišejo ti pio nirji v Skofji Loki, važna je osnovna misel o prijateljstvu med pionirji iz dru gih krajev in iz drugih bratskih repu blik, kajti loški pionirji, učenci osnovnih šol v Skofji Loki in na Trati so sprejeli svoje tovariše na svoje domove, jim po kazali svoje okolje, jih vodili po mestu in bližnji okolici, se z njimi spoznavali in končno sklenili prijateljstvo, ki ne bo samo gola manifestacija tega leta, pač pa bo trdna vez prijateljstva mladih, most bratstva tudi v bodoče. V soboto 3. junija se je napotilo po Skofji Loki, bližnji okolici in v Sorico ter na Visoko več kot tristo pionirjev iz Slovenije in iz vseh bratskih republik. Delali so pridno od osmih zjutraj do pe tih popoldne, nakar so prinesli svoja dela v galerijo Loškega muzeja na gradu, kjer je bila nato postavljena razstava njiho vih del. Razstavo so morali pripraviti prek noči, saj je bila že v nedeljo 4. ju nija 1972 otvoritev razstave ob desetih dopoldan. Galerijo so napolnili z 296 deli, S slikami z vodenimi barvicami, tempe- ro, z risbami s tušem, pa tudi s sUko na steklu, na lesu in podobnim slikar skim gradivom. Ta razstava pomeni v Skofji Loki enkraten dogodek, saj jo je že p>rvi dan obiskalo več kakor 1000 ljudi. Ob samem postavljanju razstave, kjer 80 pomagali mladi prijatelji galerije, čla ni Odra-galerije, pozno v noč, so posta vili vse, kar so pionirji naredili. Pa ven dar se jim je primerila neljuba stvar. Ko so v nedeljo odpirali razstavo, v pre pričanju, da so na premajhne stene ga lerije obesili prav vsa dela, so opazili deklico, vso objokano, prizadeto in obu pano, ki je zaman iskala svojo sliko med množico drugih. Njene ni bilo in je ni. Zaman ugibajo, kje je ostala njena slika, edini grenki madež na letošnji prireditvi, ki je imela naslov Tisoč radosti. Torej ena radost manj kakor tisoč. Kje je sli ka te deklice? Jo bo organizator lahko sploh kdaj našel? Morda, kajti želimo, da bi bilo takšno srečanje pionirjev li kovnikov resnično tisoč radosti, brez vsEikršne grenke primesi. Razstava del članov Male Groharjeve siikarske kolo nije je bUa odprta od 4. junija do 17. avgusta 1972 in so jo obiskali 6.903 ob čudovalci. Zanjo ni bilo kataloga, kar je razumljivo, saj je bila postavljena tako kot vse prejšnje od sobote na ne- ^^^^°- Andrej Pavlovec 435