« Za petstoletnico fctjBt?« SJ$&§k^gm. i. Zlato sonce vshaja iz etrurskih krajin, Noč podi pred sabo, temo razganja, Dan prinaša jasen itàlski žemlji: Ploskajte, pojte! V mladih letih vjet v ljubeznjive zanjke Mater božjo ljubi nad lastno mater, Pred naročjem njenim ihti, nji serčca Dno razodeva. Da v postavo vklene telesce rahlo, Dosti krat z bodečim se bičem trapi, In z večerjo zé priravndno sebi Siti sirote. Vsmiljen s tožnim, zmirom dobrotne duše, Rad odpira vbožcu roké, ko prosi, * Streže bolnim, ude gnjilé z rokami Svojimi snaži. Čistih ség, v obličje vesel ko v sercu, Bil rojakom on je lepo ogledalo; Vse zato njegovo življenje slavi, Vse povzdiguje. is . — 258 — Bodi hvala, čast neminljiva bodi, Trojni Bog, ti, kralj, ki zlató si krono V svetem raju dal za vse vekov veke Zvestemu hlapcu. II. V želji, ves da bil posvečen Bogu bi, Svet, bogastvo in bliš zapusti ter hoče — Višja moč ga žene — življenje manjših Bratov živeti. Vpisan v red, razbeljen ljubezni božje, Zvest nato po očeta hiti stopinjah, In povsod ime ljubeznjivo „Jezus“ Pridiga vernim. V žarkov vencu slikati ime presladko Dà — in to odkrivàje podobo svéto Vojske vstavlja, mir dobrodejni trudnim Vrača narodom. To mogočno ime ko zaupno kliče, 4 Bolne ozdravlja, zlo vsakatero odganja, Z lučjo osvitlja vbožce v temi ter v smertni Senci sedeče. To presveto ime da častili daj nam Z ustmi in sercem bomo v življenju vedno, In s koristjo še izrekovali zadnji, Smertni trenotek. Bodi hvala, čast neminljiva bodi, Trojni Bog, ti, kralj, ki zlato si krono V svetem raju dal za vse vékov véke Zvestemu hlapcu. (Iz brevirja.) Opomba. — Italijanski mesti Massa Karràra in Sjen» v Toskani (stari Etruriji) obhajate 8. dan tega meseca petstoletni-co enega izmej najimenitniših svetnikov našega reda, svetega Bernardina S jenskega rojenega 8. kimavca 1380. Njegovo rojstno mesto je Massa Karràra: ker je pa v Sjeni preživel večino svojega delavnega, apostoljskega življenja, zato je dobil priimek „Sjenski“. Bil je Italiji v 15. stoletju največi misijonar. S posebno gorečnostjo je razširjeval češčenje presvetega imena Jezusovega. Tudi sicer je velike zasluge si pridobil tako za naš red, kaker za celo katoliško cerkev. Obhajajmo torej tudi mi njegovo petstoletnico — vsaj s tem, da se mu bomo priserčno priporočili, naj nam izprosi prav gorečo ljubezen do Jezusa, našega Boga, k1 popolno zaupanje v njegovo presveto ime. — 259 — Odpustki, zlasti tretjega reda. III. Popolnoma odpustki tretjega reda. Razen tistih popolnih odpustkov, ki so podeljeni za razne Praznike in godove, ki jih na koncu vsakega zvezka za vsaki mesec Posebej sproti naznanjamo, morejo udje tretjega reda še mnogo-rat popolnoma odpustek dobiti, in sicer: 1- Na dan, kadar pristopijo v tretji red, če se izpovejo, obhajajo in v kaki cerkvi molijo v namen sv. očeta. 2. Na dan, ko obljube n ar e dij o, pod ravno tistimi pogoji. 3. Na petindvajseto in petdeseto obletnico svojih obljub, pod tistimi pogoji. 4. Kolikerkrat molijo rožni venec našega Gospoda, kise Hflenuje „krona Kristusova14. Moli se 33 očenašev in češčenasi-f*ar*j v spomin 33 let, katere je bil Jezus Kristus na zemlji; na °ncu se moli še očenaš in češčenasimarija v namen sv. očeta Papeža. .— Slabotni in bolniki, ki ne morejo tega rožnega venca *0liti, morejo dobiti ta odpustek in sledeča dva, če molijo kakov P8ahn ali kako pesem v čast našemu Gospodu in zveličarju Jezu* 2Usu Kristusu ali njegovi blaženi materi Mariji. v, 5. Kolikerkrat molijo rožni venec sedmerega veselja pre-8 e device Marije. Ta rožni venec se imenuje tudi frančiškanski 1 serafinski, in ima 7 odstavkov po 10 češčenasimarij, en oče-^a8 in „čast bodi Očetu.44 Najpred se moli vera, očenaš in ,„cenasimarija za papeža, nato se pristavite še dve češčenasima-. ' Skrivnosti, katere premišljuj, so sledeče: 1.) Katerega si De-a spočela. 2.) Katerega si Devica obiskovaje Elizabeto nosila, d Katerega si Devica rodila. 4.) Katerega so trije kralji molili, v Katerega si Devica čez tri dni v tempeljnu našla. 6.) Kateri fe ti til kr> Je po smerti častitljiv prikazal. 7.) Kateri te je v nebesa vzel °nal-----Ni pa treba teh skrivnosti ravno s temi besedami iz- tiel)Ta^’ ^08^Je» da se jih spominjaš. — Da se'dobi ta odpustek ni a Prejeti sv. zakramentov pokore in presvetega resnega telesa. 3- Kadar molijo duhovne ure za mertve (bilje), ali sedem °rnih psalmov ali 15 stopnih psalmov za mertve. R če molijo navadni rožni venec 5 odstavkov in zraven tega t .Ì* °eenašev, češčenasimarij in „čast bodi Očetu44 pred naj sve-1111 zakramentom ; ali, če tega ne morejo, da na kakem dru- — 260 — gem kraju pred podobo križanega Boga pobožno molijo: dobijo enkrat na dan popolnoma odpustek, ki se more v prid oberniti vbo-gim dušam v vicah. 8. če v stanu posvečujoče milosti božje molijo 6 očenašev, češčenasimarij in „čast bodi Očetu“ v namen svetega očeta in za rast sv. cerkve, morejo dobiti popolnoma in nepopolno m a odpustke vseh cerkva in svetih krajev v Rimu, Jeruzalemu, Porcijunkuli in pri sv. Jakobu v Komposte-lji, in sicer povsod, kjer koli si bodi in kolikerkrat na dan opravijo to molitev — brez vseh drugih dolžnosti. Ti odpustki se morejo darovati za verne duše v vicah. Glejte, predragi bratje in sestre tretjega reda, to je pač neizmerno bogat zaklad, ki ga morete pridobiti vsaki dan s tako malim trudom ! 9. Vsako nedeljo ali praznik Gospodov in prečiste device matere Marije morejo dobiti popolnoma odpustek za mertve, ako se izpovejo, obhajajo in v kaki cerkvi molijo v namen svete cerkve. — Ti prazniki Gospodovi in preblažeue božje matere so : Kristusovo rojstvo, obrezovanje, razglašenje, vstajenje, vnebohod, sveto resno telo; Marijino rojstvo, čisto spočetje, darovanje, oznanjenje, vnebovzetje. 10. Vselej, kadar vredno prejmejo sv. obhajilo in opravijo molitev za odpustke. 11. Gdor vsaki dan premišljuje pol ure, ali vsaj četert ure, more vsaki mesec enkrat dobiti popolnoma .odpustek tisti dan, ko sv. zakramente prejme in v cerkvi moli za odpustke. 12. Ta odpustek morejo pod ravno tistimi pogoji dobiti tisti dan, ko so pri mesečnih shodih, ali, ako so zaderžani, da ne morejo pričujoči biti, da le vse drugo dopolnijo, kar storiti vtegnejo. 13. Gdor ima 8 dni duhovne vaje in prejme sv. zakramente, dobi popolnoma odpustek. 14. Ravno tako duhovniki tretjega roda, kadar sv. novo maso obhajajo, in drugi tretjeredniki, če se je vdeležijo in se obhajajo. 15. V praznik tistega svetnika, kateremu je cerkev ali kapela treh redov sv. Frančiška posvečena, če prejmejo sv. zakramente in tam opravijo molitve za odpustke. 16. Na smertno uro, če skesano kličejo sladko ime Jezusovo z ustnicami in sè sercem, ali vsaj v sercu, če ga več z ustmi ne morejo izgovarjati. 17. Ravno tako dobijo popolnoma odpustek na smertno uro, ako prejmejo od zato pooblaščenega mašnika vesoljno odvezo. 18. Če vmirajoč imajo redovno obleko na sebi ali vsaj na Postelji, in zahtevajo v njej pokopani biti. Tudi taki, ki niso v tret-Jem redu, morejo pod temi pogoji odpustek dobiti. 19. Mašniki tretjega reda, ki mašujejo za svoje rajnice stariše žlahto ali za katerega uda tretjega reda, dobijo duši popolno- 1111 odpustek, in jo morejo iz vic rešiti, ako je volja božja. 20. Ka dan obletnice, ko so se božjemu sercu Jezusovemu po- svetili. 21. Če po opravljeni izpovedi in sv. obhajilu molijo za sv. °^eta papeža psalm 19. „Ysliši te“ s pristavljenimi nekimi molit-Vand, ali pa, če brati ne znajo, tri očenaše in češčenasimarije po na-ttienn sv. očeta, dobijo brezštevilne popolnoma in nepopolnoma od-PUstke vseh cerkva, bazilik in svetišč celega sveta. "V prilogi podajamo udom tretjega reda slovenski prevod Palina 19. in dotičnih molitev, poteijen po Nj. ekscelenciji, prevoženem knezu in nadškofu goriškem, priporočevaje jim, naj si Prizadevajo prav pogosto se vdeležiti preobilih odpustkov, ki so Podeljeni za to molitev. Povesti iz življenja sv. Frančiška in njegovih svetih tovarišev. 40. poglavje. Sv. Anton, Ito se mudi v Riminu, pridiga morskim ribam. Kristus je hotel razodeti veliko svestost svojega najzvestej-*eSa služabnika sv. Antona, in pokazati s kako pobožnostjo se mo-^ ojegova pridiga in njegovo sveto podučevanje poslušati ; zato je drugimi primerljeji enkrat po ribah grajal nespamet nezvestih hvovercev, ^aker je nekedaj v starem zakonu po oslici svaril bednost Balaamovo. Ko je bil sv. Anton v Riminu, da bi krivoverce, katerih je ^•hkaj veliko bilo, k luči prave vere in na pot čednosti zavernil, _ več dni pridigal in se ž njimi o veri na Kristusa in o svetem Pkinu razgovarjal. Krivoverci pa, ne samo da mu niso verovali, — 262 — temuč ga tudi poslušati niso hoteli. Zaradi tega je šel sv. Anton nekega dne po božjem navdihnjenju k bregu reke blizu morj&' Mej reko in morjem na bregu stoječ je začel, kaker bi pridigal, oi strani božje ribam govoriti : »Poslušajte besedo božjo, ve ribe v morju in reki, ker je nezvesti krivoverci poslušati nočejo.“ K°’ maj je to izgovoril, je priplavala tolika množica velikih, majhinil1 in srednjih rib k bregu, da jih toliko še nigdar ni bilo videti ®e v tem moiju, ne v tej reki. Yse so molile glave izpod vode i® vse so bile pazljivo k sv. Antonu obernjene, vse v naj večem m1' ru, pokoju in redu. Spredaj blizu brega so bile male ribice, njimi srednje in za temi, kjer je bila voda globokeja, so bile te veče ribe. Ko so vse v takem redu in tako v versti bile, začne sV' Anton slovesno pridigati rekoč: »Drage ribe, sestrice moje! še morate vašemu stvarniku po vsi moči zahvaliti, da vam je tako lepo stanovanje odkazal, zakaj ve imate, kaker želite, sladko k slano vodo, in tudi mnoga skrivališča vam je dal, da se mor^e pred nevihto skriti. Dal vam je dalje čist in pregleden živelj jedi za živež. Ko vas je vaš ljubi in dobrotljivi stvarnik v žb' ljenje poklical, vam je dal povelje rasti in se množiti, in vas je^ temu blagoslovil. Ko je prišla vesoljna povodenj in so vse druge živali poginile, je edino vas Bog ohranil brez škode. Dal vam je plavoti, da ž njimi plavate, kamer vam je ljubo. Yam je bilo od' menjeno preroka Jona po božjem povelju ohraniti in ga čez h1 dni zdravega in čverstega na suho vreči. Prinesle ste našemu spodu Jezusu Kristusu denar, ko v svojem vboštvu ni imel tolik0: da bi bil mogel davek plačati. Ye ste bile živež večnemu krf Jezusu Kristusu pred vstajenjem in po posebni skrivnosti tudi p6 njegovem vstajenju. Zaradi vsega tega morate Boga hvaliti iu °!l’ stiti, kateri vam je pred drugimi stvarmi take in tolike dobrot6 podaril.“ Na te in enake besede in nauke sv. Antona, so zbM1 ribe svoje usta odpirati in z glavami kimati, da bi s temi i®2 drugimi znamenji svojega spoštovanja Boga hvalile, kaker ji®1 j8 ravno mogoče bilo. Sv. Anton, ko je videl, kako jako ribe sp0' štujejo Boga, svojega stvarnika, se je v duhu veseli in je gl»9®0 rekel: »Hvaljen bodi večni Bog, ker ga ribe v vodi bolj častij0' kaker krivoverci, in ker neumne živali njegov glas bolj poslušaj6' kaker nejeverni ljudje!" Koliker dalj čaša pa je sv. Anton P11” digal, toliko bolj je tudi število rib rastlo, in nobena se ni Pre” maknila z mesta, kjer je bila. — 263 — Ko se je ta čudež zgodil, začeli so ljudje iz mesta skupaj Vreti in prišli so mej njimi tudi krivoverci. - Ko so ti tako posegu in imeniten čudež videli, so skesanega serca padli sv. Antonu k nogam, da bi njegove besede poslušali. Nemudoma je začel sv. •^nton o katoliški veri govoriti in jo tako vzvišeno razlagati, da so 8e vsi krivoverci spreobernili in se k pravi veri v Kristusa vernili. ^8e pravovernike pa je to močno okrepčalo in poterdilo v veri, 11 «è svetim veseljem napolnilo. Nato je sv. Anton ribam dal 8lovo in blagoslov božji, in ribe so čudno vesele odplavale in o-dnšlo je tudi ljudstvo. Sv. Anton pa je še več dni ostal v Rimi-kjer je pridigal in mnogo duš pridobil. 41. poglavje. titljivi brat Simon resi nekega redovnega brata velike skušnjave, zavoljo katere je že red zapustiti hotel. Ko se je red začenjal in je sv. Frančišek še živel, je stopil v red neki mladenič iz Asiza, katerega so brata Simona imenova-}** Tega je Bog obdaril s tako veliko milostjo za premišljevanje dušno povzdignjenje, da je celo njegovo življenje bilo ogledalo 8Tetosti, kaker sem od tistili slišal, ki so ž njim dolgo časa vkup Jveli. Bil je redko kedaj zunaj svoje celice, in če je kedaj mej tati bil, govoril je le o Bogu. Nigdar se ni učil gramatike, ven-er je tako učeno in vzvišeno o Bogu in o ljubezni do Kristusa §°Voril, da so njegove besede čeznatornemu govorjenju enake bile. Nekega večera je šel z bratom Jakobom Maškim v gozd, da 1 Se o Bogu pogovarjala. Ko sta se z veliko sladkostjo o božji l’toezni pogovarjala, prečula sta celo noč v tem pogovoru, in na ^r°) kaker je brat Jakob povedal, se jima je zdelo, da je le ttla'° časa mej tem preteklo. Brat Simon je s tako sladkostjo in s tako dušno miloto vži-razsvetljenje božje ljubezni, da se je pogostokrat na svojo po-“teljo vlegel, kadar je čutil, da se mu približke; zakaj tiha slad-°st sv. Duha je od njega zahtevala ne samo dušnega, temuč tudi elesni pokoj. Mej takimi božjimi obiskovanji je bil večkrat v Bo-zamaknjen in popolnoma neobčutljiv za vse posvetne reči. Ko bil enkrat tako v Boga zamaknjen in za vse pozemeljsko neob-U TV, da zavoljo ognja božje ljubezni, kateri je v njem gorel, sè ^°jimi telesnimi občutki ničeser občutil ni, hotel se je neki brat lausko prepričati, če je res tako, kaker je bilo videti; šel je in — 264 — vzel ogel iz ognja in mu ga je na boso nogo položil. Brat Sim<>n pa ni ničeser čutil in .tudi ogel ni niti naj manjšega znamenja naredil na nogi, akoravno je bil toliko časa na nji, dokler je vgasnil« Ko se je imenovani brat Simon k mizi vsedel, je pred vsako telesno hrano najprej si vzel dušne hrane, katero je tudi drugim delil, ko je namreč o Bogu govoril. Sè svojimi pobožnimi pogovori je spreobernil nekedaj nekega mladeniča iz San Severina, kateri je bil zelo ošaben in posveten, zraven pa plemenitega stanu in jako nežne telesne postave. Ko je brat Simon tega mladeniča v red sprejel, je shranil njegov® posvetno obleko pri sebi ; živel pa je pri bratu Simonu, da bi g® ta v redovnih vodilih in vajah podučil. Hudobni duh, kateri vs® dobro ovira, mu je pa tako močno čutljivost in tako velike meso* ne skušnjave napravil, da nikaker ni mogel zoperstati. Sel je torej k bratu Simonu in mu je rekel: „Daj mi obleko, katero sem iz sveta prinesel, ker ne morem več prestajati mesene skušnjave. Poln vsmiljenja mu je odgovoril brat Simon: „Vsedi se nekolik0 sem k meni, sin moj !“ In začel se je ž njim tako o Bogu pogo* varjati, da je vsa skušnjava prenehala. Ko je pozneje spet skuš' njave imel in je vnovič obleko zahteval, je brat Simon z enakim pogovorom o Bogu skušnjavo odpodil. To se je večkrat zgodilo. Naposled pa ga je neko noč skušnjava tako napadla, daj' nikaker ni mogel zoperstati. Sel je tedaj k bratu Simonu in j® na vsaki način obleko od njega zahteval, ker mu nikaker ni bil® mogoče dalje tamkaj prestati. Brat Simon ga je kaker poprej p°' vabil, naj se k njemu vsede, in ko se je ž njim o Bogu pogov»1" jal, je mladenič svojo glavo sklonil in jo je ves žalosten in klave' ren položil bratu Simonu v naročje. Poln vsmiljenja je brat Simon svoje oči k nebu obernil in z gorečo molitvijo Boga zanj pro®K Zdaj se je zamaknil in Bog ga je vslišal; ko seje namreč zdrami čutil se je mladenič tako prostega vse skušnjave, kaker bi je ne imel nigdar v svojem življenju. Žareča skušnjava se je spremenil® v žarenje sv. Duha, .ko se je približal živemu oglu, bratu Simon"' Le-ta brat Simon je čisto ves gorel v ljubezni do Boga in ^ bližnjega, tako da, ko so nekedaj nekega hudodelnika zasačili, k®' teremu so se imele oči iztakniti, je brat Simon poln vsmiljeDis nevstrašeno stopil pred sodnika in vpričo celega sodnega zbora g9 jokaje in na vso moč prosil, naj bi njemu eno oko in drugo l"1 dodelniku izpulili, da ne bo ta obeh oropan. Sodnik in ves $<>* je bil tako ginjen tolike ljubezni, da so obema prizanesli. — 265 — Nekega dne je imenovani brat Simon v gozdu molil in je Veliko tolažbo občutil v svoji duši; kar so ga vrane s vpitjem nadlegovati začele. Zapove jim torej v imenu Jezusa Kristusa, da naj °dletijo in se več ne vernejo. In imenovane tiče so precej odiente) in od tistega časa ni bilo videti nobene vrane več ne v go-zdu ne v okolici. Ta čudež se je zvedel po vsi fermski okrajini, T kateri je bil tisti samostan. 42. poglavje. Rog velike čudeže dela po svetih redovnikih, bratu Bentivolju, Petru is Montitela in hratu Konradu is Ofide. Brat Benti-nese nekega gobavega v kratkem času petnajst milj daleč, z Cugini govori sv. Miha in k tretjemu pride preblaiena devica Marija in mu svojega božjega sinčka v naročje položi. tsi Kaker je nebo se zvezdami okinčano, tako so jakinsko pro-Nacijo že od zdavnaj kinčali sveti in zgledni redovniki, kateri so, J&ker nebeške luči, red sv. Frančiška in svet razsvetljevali in lep-z besedo in sè zgledom. Mej drugimi je bil tam najprej Lu-Antiko v resnici svetilo svetosti in ogenj božje ljubezni. On “e v pridigah sv. Duha poln čudovito veliko sadu prinašal. Potem bil drugič brat Bentivolja od San Severina, katerega je brat asej videl, ko je v gozdu mej molitvijo v zraku plaval. Zaradi čudeža je pobožni brat Masej, kateri je takrat deželni dekan “d) svojo dekanijo zapustil in je stopil v red, kjer je tako sveto 1Vel, da je v življenju in po smerti veliko čudežev storil. Nje-8°v° truplo počiva v Muru. Imenovani brat Bentivolja je bil nekedaj sam v Trave-Bo-^tu, kjer je nekemu gobavemu stregel. Dobil pa je od svojega ^>kšega povelje, tisti kraj zapustiti, in se v drugi samostan podati, 7eri je kake tri ure oddaljen bil. On gobavega ni hotel zapusti; vzel gaje torej poln ljubezni na svoje rame in ga je v krat-ei11 času od'jutranjega svita do sončnega izhoda prinesel v sa-ttl°stan Monte Sunčino, do katerega je bilo tri ure hoda. Tega jj°*a še orel ne bi bil mogel storiti v tako kratkem času, in zara-, ^ga so vsi stermeli in se čudili, ko so slišali ta čudež, ki ga 16 fiog storil. bTrbi Tretji je brat Peter iz Montičela. Tega je brat. Servodij iz llla, tedanji gvardijan starega jakinskega samostana, videl, ko Pet ali šest vatalov od tal vzdignjen molil pred križem, kateri — 266 — je v cerkvi visel. Brat Peter se je nekedaj pred praznikom arh' angelja Mihaela prav pobožno štirideset dni postil. Ko je mej tem časom v cerkvi molil, ga je neki mlad redovni brat, kateri se je nalašč za veliki oltar skril, da bi kak dokaz njegove svetosti dobil, slišal govoriti sè sv. Mihaelom arhangeljem. Govorila st» pa tako-le: Sv. Mihael je rekel: „Brat Peter, zvesto si se za mene trudil in na razne načine svoje telo krotil. Prišel sem za-voljo tega, da te potolažim, in da si kako milost, katero koli h°' češ, izprosiš; jaz ti jo bom potem od Boga pridobil." — Brat Pe' ter je na to odgovoril : ^Presveti knez nebeških trum, naj zve- stejši branivec božje časti, vsmiljeni dušni varih, prosim te za to milost, da mi odpuščenje grehov od Boga izprosiš." Sv. Mihael odgovori: ^Zahtevaj kaj drugega, ker to ti kaj lahko od Boga iz-prosim". Brat Peter pa ni hotel drugega prositi, in zatorej je arh' angelj rekel: „Zaradi zaupanja in pobožnosti, katero v mene imaš, ti hočem to milost, za katero prosiš, in še mnogo drugih z»' dobiti." Po letem pogovoru, ki je dolgo časa terpel, je arhangelj Mihael odešel in ga polnega tolažbe zapustil. Y ravno tistem času kaker sveti brat Peter je živel tudi sveti brat Konrad iz Oflde. Ko sta ta dva v foranskem samost»' nu jakinske okrajine skupaj živela, šel je brat Konrad nekeg* dne v gozd, da bi o Bogu premišljeval, brat Peter pa je šel skrili za njim, da bi videl, kaj se bo zgodilo. Brat Konrad je začel m°' liti ter pobožno in spoštljivo preblaženo devico Marijo prositi, n»J bi mu ona od svojega božjega sinu to milost sprosila, da bi le n®* koliko okusil tiste sladkosti, katero je nekedaj o svečnici sv. Si' meon vžival, ko je prečastitljivega zveličarja in Gospoda v svoje®1 naročju nosil. Ko je molitev končal, ga je vslišala vsmiljena devica Marija. Nebeška kraljica se mu je se svojini nebeškim sino®1 v naročju prikazala obdana z veliko nebeško bliščobo, približala je bratu Konradu in mu je svojega božjega sinu v naročje p°^0* žila. Pobožno ga je sprejel, objel in poljubil, pritiskal ga je 1)9 svoje persi in je bil ves vtopljen v božji ljubezni in neizrekljlV1 sladkosti. Ravno tako sladkost in tolažbo je občutil tudi brat P6" ter v svojem sercu, ko je skrit vse opaže val. Ko se je preblage®8 devica od brata Konrada poslovila, se je brat Peter hitro vernil * samostan, da bi ga oni ne zapazil. Brat Konrad se je poln veselj8 in radosti vernil in brat Peter mu je rekel: „0 nebeški mož, y liko tolažbo si danes zadobil." Brat Konrad pa mu je od govord’ „Kaj govoriš, brat Peter, in kako moreš vedeti, kaj se mi J — 267 — Prigodilo?“ „Seveda vem prav dobro“, je brat Peter rekel, „ka-b° je preblažena devica Marija sè svojim preblaženim sinom °biskala.u Brat Konrad je v svoji pravi ponižnosti želel, da bi ^bče ne zvedel, kake milosti je od Boga zadobil, in je torej bra-*a Petra prosil, naj tega nobenemu ne razodene. Od tistega časa bilo je mej njima tako veliko prijateljstvo, da sta bila v vseh re-čeh enega serca in ene duše. Brat Konrad je v siruolskem samostanu tudi neko obsedeno čilsko z molitvijo ozdravil, in ko je celo noč za njo molil, in je Bieoa mati prišla, je drugo jutro hitro od ondot bežal, da bi ga ladje ne našli in ne častili. 43. poglavje. Brat Konrad iz Ofide spreoberne mladega redovnika, kateri je druge brate nadlegoval. Omenjeni brat se po smorti prikaže ^r,-du Konradu in ga prosi za njegovo priprošnjo. Se svojo molitvijo ga reši velikega terpljenja, katero je v vicah prestajal. Brat Konrad iz Ofide je bil čudovito goreč za evangelijsko uboštvo in za redovno vodilo svetega Frančiška. Živel je tako po-°zao in pred Bogom zaslužilno, da ga je Kristus naš Gospod ča-z mnogimi čudeži v življenju in po smerti. Mej drugimi bil je H ta: Nekega dne je prišel kaker gost v samostan v Ofidi, in re-0yaiki so ga prosili, naj bi iz ljubezni do Boga in do bratovske edinosti opominjal mladega redovnika, kateri se je v tistem samo-8ta°u tako otročje, neredno in lahkomiselno obnašal, da je stare in ^ade redovnike v službi božji motil in se malo ali nič ni zmenil 8veto vodilo. Bratu Konradu se je mladenič smilil. Naprošen od ,rat°v ga je torej nekega dno k sebi poklical in ga ljubezni vnet tepko in spodbudljivo opominjal, da se je s pomočjo božje mi-8tl iz otroka v starčka po obnašanju spremenil. Postal je tako ,,°S\jiv, dobrotljiv, goreč in pobožen, in zaradi tega tako miro-J B®n, postrežljiv in vnet za čednostne opravila, da, kaker je po-^tej celi družini v spodtikljej bil, tako je bil zdaj vsem v zadovoljit 'n spodbujenje, in vsi so ga ljubili. , Po božjem sklepu se je zgodilo, da je omenjeni mladenič ain po tem svojem spreobernjenju vmerl, kar je brate močno j^no- Ne dolgo po smerti se je njegova duša prikazala bratu Qradu, ko je pred oltarjem imenovanega samostana pobožno mo- — 268 — lil, in ga je ko očeta z velikim spoštovanjem pozdravila. Brat Konrad vpraša: „Kedo si?“ Duša odgovori: „Jaz sem duša onega mladega redovnika, kateri je te dni vmerl.“ Na to je rekel brat Konrad: „0 moj predragi sin, kako se ti godi?“ Oni odgovori: „Po milosti božji in po vašem opominjevanju se mi dobro godi» ker nisem pogubljen. Pa zaradi nekih pregreh, za katere popoh noma zadostiti nisem časa imel, veliko terpim v vicah. Prosim te, oče, da kaker si meni v življenju pomagal sè svojo ljubeznijo, tako mi blagovoliš pomagati tudi v mojem terpljenju, s tem, da boš nekoliko očenaševza me odmolil. Tvoja molitev je Bogu jako ljuba. Brat Konrad je storil, kaker ga je duša prosila, in ko je očen»9 izmolil in zraven pristavil: „Gospod daj mu večni mir in pokoj, je rekla duša: „0 predragi oče, koliko dobrega in koliko okrep' Čanje čutim! prosim te, moli za me še en očenaš!“ Brat Konrad je še enkrat molil, in ko je končal, je duša rekla: „Sveti oce, ako ti moliš za me, čutim popolno polajšanje; zato te prosim, ne jenjaj za me moliti.“ Ko je brat Konrad spoznal, da njegova mO' litev tej duši tolikanj pomaga, je sto očenašev odmolil, in ko je končal, mu je ta duša rekla: ^Zahvalim se ti, predragi oče, * imenu božjem za ljubezen, s katero si me ljubil; zakaj tvoja m°' litev me je rešila vsega terpljenja in zdaj grem v nebeško kraljestvo. “ Na te besede je duša zginila. Brat Konrad je na to to prikazen svojim bratom povedal, da jih je razveselil in potolažil-Tako je šla ta duša po zasluženju brata Konrada v sveti raj. 44. poglavje. Bratu Petru se prikažeta Gospodova mati in Janez evangelisti in mu povesta, kateri mej njima je prestal več bolečin pri terplj^fi Gospodovem. Ob času, ko sta brat Konrad in poprej omenjeni brat v foranskem samostanu jakinske provincije skupaj živela, bila je mej tema leskačočima zvezdama te provincije, in nebeškima možem9 tako velika ljubezen in prijaznost, da sta bila v vsem enega ser°9 in ene duše. Storila sta zavezo, da si hočeta eden drugemu v lju' bežni vse razodeti, kar bi od božjega vsmiljenja v tolažilo sprejel9. Ko sta to zavezo storila, se je prigodilo, da je nekega dne br9| Peter molil in premišljeval Kristusovo terpljenje, in kako so pod križem naslikani prečista devica Marija in ljubljenec Janez e vangelist in sv. Frančišek, v dušni bolečini s Kristusom križ»01' Zdaj — 269 laJ se mu je obudila želja, da bi vedel, kateri mej temi tremi je veČo bolečino občutil - nad Gospodovim terpljenjem, ali mati, k&tera ga je rodila, ali učenec, kateri je počival na njegovih per- ‘fc, ali sv. Frančišek, kateri je bil s Kristusom križan. Mej tem, ko je te svete misli imel, se mu je prikazala de-Ca Marija sè sv. Janezom in sè sv. Frančiškom. Ysi so bili ob-ceni v dragocene obleke nebeškega veličastva, samo sv. Franči- šek ^ _ je bil videti lepše oblečen, kaker sv. Janez. Peter se je pri ^Prikazni prestrašil, pa sv. Janez ga je potolažil rekoč: „Ne °J se, dragi brat, zakaj prišli smo, da te v tvojem dvojenju po-azimo. Yedi torej, da sva mati Gospodova in jaz večo bolečino čutila Ha da pri Kristusovem terpljenju, kaker vse druge stvari, za na- Pa ni nihče več bolečine okusil, kaker sv. Frančišek. Zato ga g 8 v tolikem veličastvu." Brat Peter gà je na to vprašal: „Sveti °sPodov apostelj, zakaj se pa obleka sv. Frančiška lepša vidi, er tvnin?« Sv. Janez je odgovoril: „Vzrok je ta, ker je v tvoja?" .V°iem življenju slàbejo obleko nosil, kaker jaz." Na te besede 1« dal ‘H sv. Janez bratu Petru krasno obleko, katero jev svoji roki in mu je rekel: „Yzemi to obleko, katero sem saboj pri-, 8e‘> da jo tebi dam." Ko ga je sv. Janez s to obleko ogerniti »te ije brat Peter začuden na tla padel in je začel klicati : „Brat >d, ljubi brat Konrad, hiti mi pomagat, pojdi gledat čudne Ječi t« H Pri teh pobožnih besedah je prikazen zginila. Ko je na rat Konrad prišel mu je vse po versti povedal in hvalila sta 0 cešcenju device Marije, brez madeža spočete, zlasti v frančiškanskem redu. Vili. ^ 'V drugi polovici petnajstega stoletja se je začel na Spanjskem, ^ Sm° v'c^e^’ ženski samostanski red j,na čast neomadežanega let' ^ PreMste device Marije: v pervi polovici sedemnajstega sto- jio* Se Je vstanovil v češčenje ravno te velike preduosti Marita lla Laškem moški viteški red. ki se sicer ni dolgo časa vzder-dj ’ l13- vender zasluži, da ga tukaj omenimo. Ystanovili so ga Fer-aad Goucaga, vojvoda Mantovanski, Karol, vojvoda Niverski, in — 270 — Adolf grof Altan (Altbann), ki so v frančiškanskem samostanu Ara-čeli v Rimu v ta namen opravili novicijat. Imenovati se je imel ta novi red „kerščanska vojaščina neomadežanega spočetja Marijinega", deržati pa se je imel vodila tretjega reda svetega Frančiška, in razen neomadežane device in našega svetega očeta Frančiška sta mu bila posebna patrona sveti Mihael arhangelj in sveti škof Ba-zilij. Papež Urban VIII. je red poterdil 12. svečana 1623; 21. prosinca 1624 pa je sprejel redovno obljubo gori imenovanih trijeh gospodov, s katero so se zavezali, da bodo vedno branili spočetje Matere božje neomadežane in ob vsaki priložnosti na suhem in na morju zoper katere koli sovražnike svete rimske cerkve se bojevali, v zakonski čistosti, v vboštvu svojemu redu primernem in v pokorščini živeli. Za znamenje so nosili vitezi tega reda na persili na plavem traku viseč piavo postekljen ali emaljiran, zlato obrobljen križ, obdan s frančiškanskim pasom; na plaščih pa so imeli tudi s frančiškanskim pasom obdano podobo neomadežanega spočetja, to je, Marije device, postavljene v sredi sonca z dvanajstimi zvezdami okoli glave in luno pod nogami. Na veliki redovni zastavi pa je bila na eni strani podoba križanega Jezusa s podobama Matere božje na desni in svetega Mihaela na levi ; na drugi strani pa plavi redovni križ, in pod njim v sredi podoba neomadežanega spočetja, na desni sveti Frančišek kazaje svete rane, na levi pa sveti Bazilij. Sprejemati so se imeli v ta viteški red mladeniči, ki so do-veršili vsaj šestnajsto leto in možje, da le niso bili v tretjič oženjeni; vsaki pa je moral biti primerno premožen in po očetu in po materi do četertega kolena plemenitega stanu. Kedor bi bil mladenič v red stopil, smel se je pozneje ženiti, in ako mu je perva žena vmerla, tudi še v drugič, ne pa tretjič. Velikega mojstra ali poglavarja celega reda so si imeli voliti le na šest let, po zgledu reda svetega Frančiška. V našega reda cerkvah so imeli, kjer bi njihovih lastnih ne bilo, redovno obleko in znamenja sprejemati ip po novicijatu obljube delati. *) Iz povedanega je očitno, da je bil red kerščauske vojaščine Marijinega neomadežanega spočetja v resnici pravi cerkveni red, mladika iz korenine tretjega reda sv. Frančiška, dasiravno se je že nekako bližal sadanjim tako imenovanim redovom, ki jih delijo kralji in cesarji tistim, katere hočejo posebno počastiti, in ki navadno *) Orbis seraph. II. pg. 927. — 271.— niso nič drugega, kaker le neka dragocena znamenja, križci ali zvezde iz zlata in dragih kamenov. Red svetega Frančiška je imel potemtakem dva nova redova na strani, ki sta bila posebno posvečena češčenju neomadežanega spočetja ; pervi, ki ga je vstanovila, kaker smo videli, zveličana Bea-trica iz Silve, je bil nekako vcepljen na drugi red svetega Frančiška, red svete Klare; viteški red pa, o katerem smo ravno govorili, je bil izrastek tretjega reda Frančiškovega. Pervi red pa je tega in onega pomagal vstanoviti, ter tako tudi v njiju častil neomade-žano spočetje. Sebi pa je ob tem času za posebno patrono izvolil brez madeža spočeto mater božjo Marijo. Zgodilo se je to v sedemdesetem generalnem kapiteljnu ali vesoljnem zboru celega reda, obhajanem v mestu Toledu na Spanjskem, meseca rožnega cveta 1645. »Ker so sveti oče Urban VIII.“ tako nekako se bere v do-tičnem določilu, ;iprepustili društvam, da si po svoji pobožnosti Prosto smejo voliti izmej svetnikov posebnega zavetnika, in ker je naš red že od svojega začetka ne tolikanj terdovratno, kaker srečno in nepremagljivo se potegoval za to, da je bila presveta božja porodnica prosta izvirne krivice, in ker se je po mnogih dobrotah,'ki jih je naš red sprejel, izkusilo, da je to prizadevanje prijetno presveti devici; zato je cel red manjših bratov na vesoljnem shodu v Toledu zbran blaženo devico mater božjo Marijo, glede na to, da jo spoznamo in častimo v samem spočetju prosto izvirne krivice, enoglasno izvolil za posebno zavetnico celega reda. Zategadelj se zapoveduje vsem okrajinskim poglavarjem pod pokorščino, da naj praznik presvetega spočetja s tako slovesnostjo in po tistem cerkvenem obredu obhajati vkažejo, kaker se posebni patroni obhajajo.« *) Natančniši se je določilo, kako se ima obhajati v našem redu ta praznik, v vesoljni skupščini, ki je bila leta 1676 v samostanu Aračeli v Rimu. Sklenilo se je namreč, naj se prosi sveta skupščina, ki ima določevati cerkvene obrede, da bi se praznik neomadežanega spočetja preblažene device Marije ko zavetnice smel obhajati kaker največi prazniki, kar se imenuje po latinsko „sub ritu duplicis primae classis.« **) Tako je češčenje neomadežane nebeške kraljice v našem redu *) Chronologia historico-legalis seraph. ord. Vonotiis, 1718, pg. 49. **) Ibidem pg. 160, n. 21. — 272 — tudi v 17. stoletju krepko napredovalo. Napredovalo je pa tudi zunaj našega reda po vsem katoliškem svetu; prav posebno pa v na-, ši avstrijanski domovini. Videli smo že, s koliko gorečnostjo je rodovina habzburška v na Spanjskem se poganjala za neomadežanost Marijinega spočetja; ali tudi v Avstriji naša pobožna cesarska hiša v tem ni zaostala. Vže Ferdinand II., ki je bil nemški cesar od leta 1619 do 1637, imel je to prednost Marijino v posebni časti. Leta 1629 je pisal vsem škofom svojih dednih dežel, naj vpeljejo in obhajajo praznik neomadežanega spočetja visoko hvaljene device Marije, katere milosti in priprošnji je pripisoval vso svojo srečo, od katere je tudi še večih milosti vsaki 'dau pričakoval. Ko je sloveči ljubljanski škof Tomaž Hren to pismo prejel, zapisal je od zdolaj ginjen blizu te besede: „0 kako verno in goreče je pisanje pobožnega in pre-zmagovitega cesarja. Beri in sterilii ! Zavoljo mnogih in raznih, tudi čudovitih zmag nad svojimi sovražniki, katere je dobil z nebeško pomočjo in obrambo, hoče preslavni cesar Ferdinand II., da naj se praznik Marijinega spočetja povsod preslovesno obhaja prihodnjim v ^pomin“ itd. *) Tega pobožnega cesarja sin in naslednik, Ferdinand III, ki je cesarjeval od leta 1637 do svoje smerti leta 1657, pokazal je svojo priserčno ljubezen do neomadežane božje matere še bolj očitno. Leta 1647 jo je izvolil za posebno varihinjo in patrono Avstriji, čemer so tadanji deželni stanovi radi priterdili. Nadalje je postavil na Dunaju na najimenitnišem tergu pred dvorno cerkvijo prelep marmorjev steber in nanj tudi iz. marmorja podobo brez madeža spočete device. O slovesni priliki, ko se je ta steber blagoslavljal, pa je storil Ferdinand III. obljubo, da se bodo pred praznikom neomadežanega spočetja, 7. grudna, v Avstriji postili na čast svoji posebni zavetnici ; ta post, ki drugod ni bil v navadi, imenovali so potem ,, avstrijanski post“ (jejunium austriacum). Pa to temu pobožnemu cesarju še ni bilo zadosti. Dve leti pozneje, 19. prosinca 1649, je pisal Ferdinand III. dunajski visoki šoli ali vseučilišču, naj sklene po zgledu pariškega, kolonjskega in drugih vseučilišč, nikomer ne deliti nobene učenjaške časti, zlasti nikoger ne narejati za doktorja in nikoger ne sprejemati za profesorja bodi si na kateri koli svoj oddelek ali fakultet, bogoslovja, pravice, zdravništva ali modroslovja, kedor se prej s prisego ne za- *) Valvasor III. pg. 359 sq. — 273 — veže, da bo veroval, pridigal, učil in s pisano in govorjeno besedo branil neomadežanost Marijinega spočetja. Vseučilišče je brez obotavljanja 11. velikega travna 1649 sklenilo, kaker je cesar želel, ■e cesar je ta sklep poterdil 17. velikega travna ravno tistega leta. Po njem se je vseučilišče v resnici ravnalo vse do leta 1782. Od vsakega, ki je hotel doktor biti, ali kako službo dobiti na visoki š°li, tirjala se je omenjena prisega, ki se je verhu tega na praznik Prečistega spočetja tudi še vsako leto ponavljala. Na ta praznik 3e bila slovesnost velika. Bogoslovski oddelek visoke šole je imel skerbeti, da je bila pri svetem Štefanu latinska pridiga za akademike, to je, učence na vseučilišču, popoldne pašo imeli biti rektor ali ravnavec cele te šole, dekani ali predstojniki štirih oddelkov in Prokuratorji ali oskerbniki vseučilišča na tergu pred podobo neo-madežanega spočetja pri lavretanskih litanijah in, sicer klečč in v obleki svoje službe in časti. Seveda se je tudi cesar sè vso svojo dvorno gospodo vdeleževal te pobožnosti. Kako lepo je tačas napredovalo in širilo se češčenje neoma-dežanega spočetja, pričate nam naposled tudi dve bratovščini, ki ste bile tedaj na Dunaju. Leta 1650 se je vstanovila s priterjenjem Papeževim skupščina pod varstvom in imenom spočetja blažene de-v'Ce Marije za učence višjih latinskih šol. Za druge ljudi^ je bila Pa pri frančiškanih velika bratovščina neomadežauega spočetja Manjinega, ki je hodila vsako leto meseca malega serpana, okoli praznika Marijinega obiskovanja, v procesiji v Hietzing, meseca kimav-Ca pa v ,Marijacelj na božjo pot. *) Čcšccnje sv. Jožefa. 3. Tudi mi ga moramo častiti ! Po vsem tem, kar sem že povedal o češčenju sv. Jožefa, zdaj lahko sprevidiš, predragi, da ne more biti, in kajne, da tudi res ne bode drugači, kakor ganiti se bo treba, vzdigniti se boš ®aoral še ti za trumo njegovih zvestih častivcev. Ud tretjega reda ^ibi, pa za čast sv. Jožefa le prav malo ali celo nič ne storiti, to ^ bilo za te sramotno pa tudi za tvojo dušo — zelo škodljivo, kolika škoda — zamujati brezštevilne milosti in dobrote, ki jih *) Wetzer u. Welte, Kirchenlexikon. — 274 — sprejemajo iz bogatih rok sv. Jožefa vsi, kateri se zaupljivo zatekajo k njemu in stanovitno terkajo na zlata vrata njegove nebeške zakladnice ! O da bi ti jaz mogel dopovedati, kolika izguba bo, <5e se boš še dalje — kar naravnost rečem —■ tako ogibal sv. Jožefa, ali pa le malo kedaj in še takrat tako slabotno, oh, tako na-kratko in na lahko poterkal na njegove duri, kakor do zdaj ! Tedaj nikar več tako bojazljivo, tako omahljivo ! in pa tako redko kedaj ! Večkrat priteči in zaupljivo poterkaj ! Pomisli vendar, kedo je sv. Jožef; prevdari vsaj nekoliko, kakovo oblast ima njegova priprošnja ! Ali naj ti pomagam? Ozriva se najpred na častitega očaka, egiptovskega Jožefa, ki je bil predpodoba svetenpi redniku Jezusovemu ne le po imenu, ampak ge v mnogih drugih ozirih. Zlasti v teh le dveh, ki sta ti še gotovo iz šole’ znana. „Kupci so bili Jožefa prodali v Egipt Pu-tifarju, kraljevemu dvorniku ; Bog pa je bil z Jožefom ; vse mu je po sreči šlo, kar je počel. Zato je milost zadobil pred svojim g°' spodom, in ta ga je postavil čez vso svojo hišo.“ In potlej — preskočiva vse drugo, kar je bilo vmes ! — čez nekaj let mu reče kralj Faraon: „Bomo li mogli dobiti tacega, kateri bi bil pole božjega duha, kakor si ti? Glej postavim te čez svojo hišo in čez vso egiptovsk o deželo in vse ljudstvo naj b° pokorno povelju tvojih ust, le za kraljev sedež bo® vikši od tebe !“ — Tudi mu kralj spremeni ime ter ga imenuje „odrešenika sveta.“ Te besede so sicer dovelj jasne in primera lahko razumljiv pa vendar jih hočem še razložiti ; toda ne po svoje, ampak da se ti reč bolj zaterdi, z besedami naj vikšega pastirja papeža Pij® IX., ki so 8. grudna 1. 1870 po vsem katoliškem svetu razposlali takole pismo: „Kakor je bil Bog čez vso egiptovsko deželb postavil oneg® Jožefa, ki je bil sin očaka Jakopa, da bi ljudstvu žita prcskerbo-val ; tako si je tudi o dopolnitvi časa, ko je hotel svojega edi»°' rojenega Sina za odrešenje sveta na zemljo poslati, izbral druzeg® Jožefa, kateremu je bil pervi predpodoba. Tudi tega je postavil z® gospodarja svoji hiši in svojemu posestvu, tudi tega je odbral za va-riha svojim naj dražjim zakladom. Njemu je bila izročena Marij®) brezmadežna devica, iz katere je bil po sv. Duhu rojen naš Gospod Jezus Kristus, kateri se je tako ponižal, da je hotel pri lju' deli za sinu Jožefovega veljati in njemu pokoren biti. Koliko kra- — 275 _____ Ijev in prerokov je hrenepelo sè svojimi očmi še videti zdavno Obljubljenega ? Jožef ga ni le videl, mariveč je ž njim po domače ži-Vel) ga ljubeznjivo pestoval in poljuboval njegovo božje obličje. Skerbno je tudi pripravljal hrano njemu, ki je bil sam živi kruh 'z nebes, ki je imel pozneje biti vernemu ljudstvu živež za večno Oljenje. „Glede tolike časti, ki jo je Bog svojemu naj svetejšemu služabniku skazal, je sv. cerkev od nekedej preblaženega Jožefa pre-Cej za njegovo sveto nevesto, deviško Materjo božjo, posebno častila in slavila ter se v hudih stiskah njegovi priprošnji priporočevala. „Ker pa ravno v teh tako silno žalostnih časih sveto cerkev nJeni sovražniki tako zelo in po vseh krajih napadajo in ji toliko l*U(lega prizadenejo, da brezbožni ljudje že menijo, zdaj jo bodo Podenska vrata premagala ; zato so se škofje od vseh krajev katoliškega sveta v svojem in v imenu svoji skcrbi izročenih vernikov do naj višjega pastirja svete cerkve obernili s prošnjami, naj sl°vesno izvolijo sv. Jožefa za zavetnika (patrona) vsej sveti kato-i^ki cerkvi. Ker so le-ti potlej, poklicani k vatikanskemu zboru v ^1®, svoje želje in prošnje še bolj goreče ponavljali, so naš sveti • °če Pij IX. še posebno gledé na silno žalostne razmere naj novej-časov, vslišali prošnje častitih škofov in so sv. Jožefa slovesno ’®enovali zavetnika cele sv. katoliške cerkve.“ Tem besedam božjega namestnika mi pač ni treba ničesar pribijati, ker so tako jasne, kakor so bile vsakemu razumljive be-*ede egiptovskega kralja Faraona, ki je nakratko odgovarjal in ve-leval vsem, .ki so pomoči iskali pri njem: „K Jožefu pojdite in storite, kar vam poreče !“ In po vsej pravici smejo naj vikši vladar božjega kraljestva Da zemlji tako velevati svojim podložnim ; prav je, da sveti oče 8v°je ljubljene otroke priporočujejo in izročujejo sv. Jožefu. Zakaj, brezštevilnimi trumami svetnikov božjih ne najdejo nobenega, ki 1 sè svojo prošnjo toliko premogel pri Jezusu in Mariji, bodi si Za vesoljno cerkev skupaj, bodi si za posamezne verne posebej ! Kje pa se je začelo kraljestvo božje na zemlji? bi smeli vpra-Kje je tisti prostor, kjer je bila takorekoč zibel sv. katoliški torkvi? Ali ni prav za prav sveta hišica v Nazaretu podlaga sv. at°l:ški cerkvi ? Ni li sv. Jožef za sv. katoliško cerkev že takrat, Preden se je jela razširjevati, več storil, kakor pozneje sveti apo-le‘jni, ker je za življenje in varnost njenega začetnika skerbel in ^a Po božjem povelju rešil iz rok Herodovih? — 276,— V sredi mej novim in starim zakonom se mi zdi, da stoji sv. Jožef naj veči in naj srečniši iz mej vseh prerokov in pravičnih starega zakona; ker zveličarja, ki so ga vsi pravični tako hrepeneč pričakovali, preroki s toliko tolažbo napovedovali in sv. Janez celo s tolikim veseljem pokazal ljudem, njega je on pod svojo streho imel in mu smel celo toliko let zapovedovati, kakor oče svojemu sinu. Pa tudi mej vsemi svetniki kerščauske dobe smemo sv. Jožefa na pervo mesto postaviti: veči je, kakor a postelj ni, kei' mu je bil pokoren on, katerega so sv. aposteljni le svojega gospoda imenovali, svojega učenika spoštovali ; veči je, kakor marterniki, zakaj če tudi ni kervi za Jezusa prelil, je pa tolikrat prelival svoj vroči pot in je prestal toliko težav in britkosii, ker je bil pervi preganjan zavoljo Jezusa, zavoljo božjega deteta, v njegovi službi; veči je kakor druge izvoljene device, ker ravno zavoljo deviške čistosti je zaslužil biti varih Jezusu Kristusu in njegovi deviški materi Mariji; veči je, kakor puščavniki, ker je on pervi z Jezusom vbežal v egiptovske puščave in tako rekoč pot pokazal pervi® puščavnikom ; veči je, kakor škofje in mašni ki, ker le-ti le v #podobi kruha in vina Jezusa prijemajo in darujejo, on pa ga je v človeški podobi smel objemati in poljubovati. Tako se sme po vsej pravici reči, da je za Marijo mej nebeškimi prebivavci naj veličast-niši sv. Jožef! Kedo bi bil vstanu zadostno popisati njegovo čast! Ker je pa čast njegova v nebesih tako velika, koliko ®oč mora pač imeti njegova priprošnja ! Po mislih popožuih učenikov je njegovo življenje v nebesih nekakšno nadaljevanje tiste časti iu oblasti, ki jo je na zemlji imel pri Jezusu in Mariji, toda le še v nezmerno veči meri. Kakor je bil Sin božji na zemlji' sv. Jožefu z detečjim spoštovanjem in z otročjo pokorščino vdan, enako spošt* ljivo in ljubeznjivo je še zdaj v nebesih vdan svojemu redniku. Ali — da po človeško govorimo — Jezus predobrotljivi rad vsliši pr°^' nje sv. Jožefa že iz hvaležnosti; njegove prošnje so mu nekakšno zapovedovanje tudi v nebesih, kakor uekedaj na zemlji, ia torej za Marijinimi prošnjami naj več veljajo. Za Marijo, mogočno kraljico, ne more nihče v nebesih s tolikimi in takimi razlogi podpirati svoje prošnje ; nobeden ne more Jezusu reči, da mu je da-jal jesti, da mu je dajal piti, da ga je oblačil, da ga je odgojeval, da ga je spremljal in ga smerti obvaroval, kakor sv. Jožef ; in mil* Jezus mu gledé na to ne bo odrekel nikakeršne prošnje. In če bi sv. Jožef Boga ne prosil naravnost, ampak po Mariji, ali mu bo mogla Marija kaj odreči? in bo li mogel JezuS 'Odr v ~ 277 ~ ' to, za kar ga prosita oba, Marija in sv. Jožef? — Ako bi ^ tokrat, ko je bil še sv. Jožef z Jezusom in Marijo na zemlji, Wšel kedo v njihovo hišo kaj prosit, n. pr. kako orodje ali kar- h do ^katerega bi se bil pač naj pred obernil ? ali mari ne do ^efa, ki je bil gospodar in je veljal za očeta ? In če si je tudi Marije ali Jezusa želel kake dobrote, gotovo je naj popred po- Pro^ Jožefa, naj posreduje pri njima. Tudi zdaj naj bo za naše Pro®oje taka le skrivnostna lestvica : po sv. Jožefu naj gredo do po Mariji naj ■ se dvigajo do Jezusa, in po Jezusu svojem ■norojenem Sinu nam bo nebeški Oče dodelil, smemo upati, česar ^trebujemo. Zakaj, Jezus kaže nebeškemu Očetu svoje rane, ki Je iz večne ljubezni in pokorščine do njega sprejel, Marija spo- Ja Jezusa na to, da je njegova mati in sv. Jožef kaže Mariji in «su svoje roke, ki so bile nekedaj težkega dela zanju vse ter- , ln žuljave. Torej dodeli nebeški Oče po Jezusu naj svetejši de- 1 Mariji, kar ga prosi, Marija sv. Jožefu, sv. Jožef pa svojim Ostini častivcem ! Ali te to še ne bo nagnilo, da se berž ko berž pridružiš zve-lni častivcem sv. Jožefa ? Pa prevdariva to še po drugi strani. Sv. Tomaž Akvinski, mož naj obilniše duhovske učenosti vseh . ^tij, pi§e 0 priprošnji sv. Jožefa takole : „Nekaterim svetnikom 6 ^°g posebno moč dal, le v nekaterih posameznih potrebah nam .gagati ; sv. Jožefu pa je dano v vseh potrebah nam pomagati braniti vse, kateri se njegovi prošnji priporočajo : on je Mošni pomočnik! Do njega naj se obračajo duhovni, «°do z vedno večo častjo in čistostjo služili včlovečenemu Bo-1 ujega naj si izvolijo zakonski za variha, da bodo živeli v Dosti in zvestobi; mladeniči in device, da se v deviški či-sti ohranijo; zapovedniki, da bodo svojim podložnim modri e«stojniki ; posli, da se navadijo vbogati ; vbogi, da bodo z tan°stjo svojo osodo prenašali; pred vsem pa bolniki in vrnili, da se v Jezusovem miru od tod preselijo.“ Te besede angeljskega učenika nas še le prav jasno učijo, aJ se imenuje sv. Jožef varih in zavetnik vesoljne katoliške Kakor se namreč dobri otroci v vsaki potrebi najpred do "*kve. d» ««nul ov/ uaiuicL uuuu utiuw v voarvi puutui uajpicu uu a obračajo ali pa do njegovega namestnika, enako se smemo vsi ^ Cl Mnogoštevilne kerščanske družine, katero preskerbljuje do-j ®ati sv. katoliška cerkev, vsak v svoji posebni potrebi obračati nJe8a, ki ga je Bog Sin sam imenoval očeta. Kakor je nekedaj — 278 — v egiptovski deželi vsak, od kodar koli je prišel, domač ali tuj, dobil povelje, naj gre k Jožefu ; tako je tedaj tudi želja naj vikšeg* namestnika Jezusovega, rimskega papeža, naj vsi kristijani, mali i® veliki, priprosti in učeni, zdravi in bolni, kar vsi brez razločka PrI sv. Jožefu pomoči prosijo. Zlasti pa naj bodo njegovemu varstvo priporočeni: lftu.fi t c - . . . >•■■■ /\ ■ - a) Vsi nedolžni otroci. Naj lepši del izvoljene čredo Jezusove so gotovo vsi tisti otroci, kateri so še nepopačeni, nedolžni ; take naj raji gleda milo oko naj ljubšega Pastirja, take eB ostali dobri, ker se ve, da je vse zamujeno, če je mladost zamujen®' Pa pri tolikih nevarnostih sedanjega časa, bi bile zastonj n® še skerbi, zastonj vsa naša prizadevanja brez pomoči od zgoraj t hudobni in zviti svet nam jih bo iz rok iztergal, ako jim ne P'e skerbimo močnejšega variha, kakor smo mi. In kje ga hočemo is^® ti ? Za Marijo je sv. Jožef gotovo naj boljši in naj skerbnejši var‘ kerščanske mladine. Saj nihče tako ne pozna lepote detečje nedo nosti, kakor sv. Jožef, ki je od blizu gledal naj večo svetost bo jega deteta ; saj nihče ne pozna tako mladostnih nevarnosti, *** kor sv. Jožef, ki je nekedaj rešil na angeljevo povelje Jezusa mater njegovo iz rok kervoločnega Heroda. In Bog, ki je svoj«S® lastnega Sina njegovi skerbi izročil, in mu po angelju bližnjo ®e varnost naznanil, bo gotovo tudi zdaj še posebno se oziral na °n® otroke, kateri so ravno temu Jožefu priporočeni. Sv. Jožef je te<^ za Marijo v nebesih naj veljavniši zavetnik ljube mladine in vse ' kateri imajo mladino odgojevati. Zato jako napak ravnajo vsi ut® loverni odgojitelji, ki se le na svojo moč zanašajo, na svojo nost in na „naj boljše metode“, za mogočno varstvo pa, ki g® J Bog sam sv.-Jožefu izročil, se ne zmenijo. Koliko bolj modro r®v najo one — zlasti redovniške — šole, ki sebe in vso ljubo ml® no posebnemu varstvu sv. Jožefa izročajo ! Nedolžne otroke tedaj najpred priporočajmo sv. Jožefu in u mo jih že iz mladega, kako naj se mu tudi sami priporočajo. — 279______ b) Mladeniči in device. Malo pregovorov v ustih naše-® milega naroda je tako resničnih, kakor pregovor : „Majhiui otro-1 majhina skerb, veliki otroci velika skerb.“ Z leti namreč se ne Ovijajo samo telesne, ampak tudi dušne moči in le prerada se 2^ne tudi v sercih mladostnih ponavljati evangelijska prilika, da ^evel in ternje bolj hitro raste, zaderžuje žito, in je še mnogokrat Popolnoma preraste in zaduši. Že v otročjih letih seje bilo bojevati ? ®uogoverstnimi sovražniki, ali le-ti niso bili še tako strašni, ta-Pjuti: mladeniču in devici se začnejo nasproti staviti veli-nski — golijati ! In kakor so za telesno zdravje v človeškem živ-«JU nekatera leta mimo druzih nevarniša, v katerih jih največ merje; enako je tudi v dušnem življenju ravno to tista doba, ko «ajhujša vojska, ko jih naj več pade. Kakor šibki mladenič Da-, i tako potrebuje vsak posebne pomoči od zgoraj, kedor hoče v p rn'u letih zoper viharne strasti zmagovati in stanoviten ostati. a kje iskati take pomoči ? Ne rečem, da bi ne imeli mladeniči in dekleta v nebesih še °go druzih pomočnikov, ki naj jih kličejo na pomoč v tolikih ne-uostih : vendar mogočnišega priprošnjika jim ne vem imenovati, ,. 0r je sv. Jožef. Zakaj on je sam poskusil življenja boj mej ena-1 nevarnostmi, pa ostal je ves čas čist, bogaboječ mladenič — ‘Pravičen*, kakor ga sv. pismo imenuje ; tedaj je sam naj lepši 28led vsakemu kerščanskemu mladeniču, presvitai zgled vsem bo- °jubnim devicam. Poleg tega pa je bil sv. Jožef na zemlji varih 8tega presvetega mladeniča, o katerem sv. pismo pravi, da Je tel kakor na starosti tako na modrosti iu prijetnosti, pred Bo-^ 'n pred ljudmi* (Luk. 2. 52), in varih tiste brezmadežne de* , ®' ki se po pravici imenuje kraljica vseh devic, ki se je ^ 0r bela lilija razcvitala in rastla brez madeža, ter ostala ves j> Cvetoča brez naj manjšega greha, v svitlobi naj lepših čednosti. >ko skerb, koliko ljubezen mora pač ravno zato sv. Jožef zdaj i _ v nebesih za vse mlade ljudi, ki so pripravljeni za Jezusom ‘ti in njegovo prečisto mater posnemati ! Zatoraj slovenski mladeniči in dekleta ! ne zamudite časa in i , °cb ki je vam na ponudbo. Vem, da je mej vami še mnogo do-> blagih, ki imate še nepokvarjeno pošteno serce in si ga želi-tiu, 6 tako ohraniti in zboljševati, pa vas skerbi zastran obil-uevarnosti : „pojdite k sv. Jožefu, in storite, kar vam poreče !“ Pu tudi, da tacih ni premalo, ki ste v naj lepših letih že vsi vem 5ebako zbegani, hudim strastim vdani — nesrečni, ki starišem iu — 280 — duhovnikom britko žalost delate in jim izmej vseh naj bolj serce težite ; veliko ste že izgubili in zapravili, vendar znabiti vam je ostalo še nekoliko dobre volje, ki je pa preslaba, da bi Ws na pravo pot pripravila, o ! vam mladim omahljivcem še posebD» kličem : nikar ne odlašajte, —pojdite k sv. Jožefu ! (Dalje prihodnjič)- Življenje svetega Ludo vika IX. francoskega kralja, patrona tretjega reda svetega Frančiška. XIII. Sveti Ludovik jetnik. Enaka osoda, kakervso njegovo vojsko, zadela je tudi kralj8 Ludovika in njegova dva brata ; vse tri so odpeljali Saraceni z "e izmernim veseljem vjete nazaj v Mansuro, 6. malega travna 12®®’ Bolj iz lakomnosti kaker iz vsmiljenja je poslal sultan kralju 1" drugim imenitnim bolnikom svoje zdravnike, ki so bili bolj zve(*e ni, kaker kerščanski ; zapovedal je tudi v obilnosti dati kralju v=e ga, karkoli potrebuje in karkoli bi zahteval. Čez nekoliko dni P° tem pa mu je stavil po svojih tolmačih pogoje miru. S pretenjelJ in ostro besedo je zahteval, da se mu izroči Damijata sè vsemi re mi, katere so v mestu. Zraven tega imajo kristijani tudi vso ško poverniti in vse iztroške plačati, katere so imeli Saraceni od dn£' ko so se kristijani polastili Damijace. Naposled hoče imeti za jeto'^ da jih oprosti, neke terdnjave v sveti deželi ; kar se mu je Pa ^ tro odreklo, ker so ti kraji in terdnjave ali cesarja Friderika pa templjarjev in hospitalitov, francoski kralj pa nima oblasti 28 povedovati niti pervemu niti drugim. Tudi se ne strinja s pr ■iseg® templjarjev in hospitalitov to tirjatev izpolniti ; prisegajo nam1 pri živem Bogu, nigdar terdnjav, ki so se jim izročile, ne daj4| Saracenom, da bi s tem rešili življenje vjetim. Tako odgovarj francoski vitezi in baroni; enako odgovarja tudi Ludovik sam, ko mu pretijo, da ga bodo strahovito terpinčili, če ne privoli v kar hočejo, pravi jim z vdanostjo v voljo božjo: „Vaš jetnik s storiti morete z mano, kar se vam poljubi." Zavoljo te stanovitnosti, in ker se Saracenom tudi ne P°s 's® zvijačo vzeti Damijate, odjenja sultan nekoliko. Bolj vljudno Oprašuje svetega kralja po svojih poslancih, koliko da bi bil pri ,olji plačati v denarju za oproščenje svoje in drugih jetnikov, zra-Ven tega, da mu Damijato verne. Na to odgovori Ludovik, naj sul-*an sam zahteva, koliker še mu zdi, da je prav, potem hoče on I10 svojih poslancih naznaniti kraljici, ki je v Damijati, da bo Pečala. Sultan zahteva en milijon bizantinskih zlatov, v kar privoli pij brez besedovanja. Ko sultan zve, da hoče Ludovik vse plača-’ ter ni kar nič pritergoval, pravi sè začudenjem : „Pri moji veri, ^azan ni Francoz, ker ni hotel pritergovati, dasiravno je znesek Pojdite in povejte mu, da bo plačal le osem sto tisoč zla-V’ jaz mu jih sam dve sto tisoč odpustim. “ S prisego se je potem sklenil mir na deset let. Sultan se je Zvezal, da oprosti vse jetnike, naj gredo, kamerkoli hočejo ; in to ■Ha veljati o tistih, kar jih je bilo vjetih v tej vojski s Francozi, 'loki, vseh drugih, kar jih je padlo v saracensko sužnost, odkar sta Se Pogodila sultan Al - Kamil in cesar Friderik, leta 1229. Deset 1 imajo Saraceni v miru pustiti vse, kar imajo kristijani v sveti želi- Ludovik pa je obljubil nazaj dati Damijato, plačati osem p tisoč bizantinskih zlatov in oprostiti vse v zadnji vojski vjete itacene, in tudi tiste, kar jih je bilo vjetih v jeruzalemskem kra-«tvu od 18. svečana 1229. Ker je sultan odločil, da se imajo kralj francoski velikaši odpeljati po Nilu v Damijato, pošlje jim ltl *adje, na katerih so se peljali najprej do neke velike lesene sultanove, ki je bila na bregu reke Nila. Tukaj so čakali, er bi se dopadlo sultanu, nadaljevati ž njimi pot v Damijato. P »i je mogel; njega je zadela britkasmert in njegovim jetnikom Potila tukaj nova, velika nevarnost. Nezadovoljni z novim sultanom, sklenili so saracenski pervaki ^ 0r'ti ga, preden dobi Damijato od francoskega kralja. Mladi sul-^ le namreč v škodo starih služabnikov svojega očeta boljše slu-delil svojim ljubljencem, katere je iz Sirije sabo pripeljal. To nanje je óne zelo žalilo ; sumili so pa tudi, sklepaje iz sultano-. ®a obnašanja, da jih namerja vse ali naravnost pomoriti, ali pa Jofiti počasni smerti v ječi. Posrečilo se je zarotnikom za svoj en si pridobiti sultanove teksne stražnike, mameluke imenovale ^ S° naJ konjiki in sploh naj boljši vojaki cele voj- > egiptovski sultani so si jih izrejali, po turški navadi, iz otrok — 282 — sužnjih ali pa iz kupljenih mladeničev. Ko so nje pridobili, so zarotniki le še priložnosti, da bi zveršili svoj namen. In ni bilo treba dolgo čakati. Drugega velikega travna P°vS' bi sultan k obedu pervake svoje vojske mej njimi tudi imeni1' niše mameluke. Ko se je po kosilu poslovil od teh gosto! in hotel iti v svojo izbo, vdari tisti, ki je nosil njegov ®eCj sultana po roki ter ga močno rani. Turanšah išče pomoči P11 svojih velikaših, ali je ne naj de. Zbeži torej na visok lesen stolpi ki je bil poleg njegove izbe ; ali mameluki zažgo ta stolp z gerški® ognjem. Sultan beži proti reki Nilu. Na begu mu mameluški jeZ dec velikanski meč zasadi mej rebra. Tako, z mečem v telo denim, skoči sultan v reko, da bi se rešil; ali kakih devet konj kov dervi za njim. Pobijejo ga blizu ladji, na katerih so bili kr stijani. Eden teh konjikov mu prepara život in izterga iž njeŽ* serce. Še s kervavo roko leti potem na ladjo, kjer je bil kralji dovik. „Kaj mi boš dal,“ zagrozi se nad njim, „ker sem vbil t® jega sovražnika, ki bi te bil gotovo vmoril, če bi bil še kaj ^ živel?" Ludovik še ne odgovori na to vprašanje. „V rnoji moči J1 da te rešim, ali pa pobijem," pravi meč vihte ta ali drugi sultan^ morivec; „če me narediš za viteza, dam ti slobodo." Brez st® mu odgovori Ludovik : ^Nikomer ne delim viteštva, ki ni kristija°! taS® pokristijani se, potem ti izpolnim, kar želiš." To možato obnašanje se je mnogim saracenskim pervakom dopadlo, da so mislili Ludovika izvoliti za svojega sultana. PoZBe je enkrat je vprašal sveti kralj Žoenvilja, kaj misli, ali bi bil krat sprejel egiptovsko kraljestvo, ako bi se mu bilo ponudil® mu odgovori, da bi bil pač kaker bedak ravnal, ako bi bil to ril, ko je videl, kako so vmorili svojega gospoda. „In vendei pravi Ludovik, „bi se ne bil branil, ker bi jih bil potem sku vse pokristjaniti." w Dasiravno pa ga niso izvolili za sultana, vender se je to11 doseglo, da ni obveljala misel tistih, ki so tirjali, da naj se kr in vsi vjeti kristijani pomorijo, ker bodo na ta način štirideset mir imeli pred kerščanskimi napadi. Po dolgem posvetovanj11^, sklenili vporniki ponoviti poprej narejeno pogodbo. S prisego, strašnejšo za mohamedance, so se zavezali pervaki saracenski, hočejo deržati besedo. Drugači naj# bodo zaničevani in brez & ' kaker tisti, ki zavoljo svojih grehov gologlav popotuje h grob« P , roka Mohameda, ali kaker tisti, ki svojo ženo zapusti, in jo z ^ nazaj vzame, ali tisti, ki jé svinjsko meso. Zavezali so se Še c — 283 — ^ nočejo več spoznati Mohameda za pravega preroka, če bi bili Avesti svojim obljubam. Po nasvetu kerščanskih odpadnikov zah-teyali so pa p0(;era tudi od Ludovika prisego, da naj bi bil vedno CeQ od Boga, in naj bi ne imel nigdar deleža z Marijo, materjo °zjo, z dvanajstimi aposteljni in sè svetniki in svetnicami božji-ako bi prelomil, kar je prisegel. Verh tega naj bi bil kralj ker tisti, ki zataji in zaničuje Boga, sveti kerst in božje zaponk in kaker tisti, ki v znamenje svojega sovraštva do Boga plju-in z nogami tepta sveti križ; tak naj bo, če bi ne izpolnil Pogodbe. Ali ako ravno je hotel Ludovik na tanko deržati vse, kaker je pogodil sè Saraceni, in ni bilo tedaj nevarnosti, da bi bil po k Vem prisegel, vender je brez pomiselka serčno odgovoril na ta-zahtevanje: »Nigdar ne bo prišlo to iz mojih ust; zavoljo spo-0vanja ne, ki sem ga dolžan Jezusu Kristusu." .. Brata, baroni in še celo jeruzalemski patrijarh mu prigovarja naj priseže, kaker zahtevajo Saraceni, ker so se bali, da bi k Pomorili razkačeni divjaki vseh kristijanov; toda zastonj so bi-Prošnje. Tudi pretenja se Ludovik ne vstraši, dasiravno je imel Praviti z ljudmi, ki so bili ravno kar vmorili svojega sultana. »Naš Jetnik ste in v našem zaporu in tako prederzno z nami govorite!" 11 roče eden pervakov. »Ali boste storili, kar hočemo, ali pa bo-križali vas in vaše ljudi." Na to odgovori Ludovik, ki je bil Pravljen kri preliti za sveto vero : »Rajši vmerjem ko dober j stljan, kaker da bi živel v sovraštvu z Bogom, z materjo božjo jetniki. Moje telo lahko vmorite, moje duše pa ne boste Saraceni so sumih, da je patrijarh branil kralju, naj ne pri-e s takimi besedami. Zvezali so mu torej roke na herbtu tako y kovito, da so naenkrat zatekle in je kri se vlila iz za nohtov. neznanskih bolečinah je zaklical osemdesetletni starček : »Oj go-U. kralj, gospod kralj, prisezite pogumno; greh, koliker ga s to K storite, vzamem jaz na svojo vest, ker sem prepričan, da do 'n*6 n^ar Prise6e prelomili, da bote deržali svojo besedo." Lunja1 .0s*ane stanoviten. To premaga divjake; potolažijo se, odje-0 in so zadovoljni s prisego, kakeršna je bila kralju po volji. t0 g "V petek 6. velikega travna 1250 so kristijani izročili Damija-jt aracen°m in Saraceni so oprostili kralja Ludovika in pervake 8e Dc°ske. Kraljev brat Alfonz je ostal jetuik še dva dni, dokler ie plačala perva polovica odškodnine. Drugo polovico je imel — 284 — kralj poznej poslati iz Akkona, kamer je bil namenjen. V zasta'0 je pustil Saracenom bolnike v Damijati, za katere so po pogod imeli skerbeti, dalje metalnice, orožje, mašine in slano meso, kat ga je bilo še v mestu. 8. velikega travna se je odpeljal kralj Protl sveti deželi, žalostnega serca sicer, ali vdan v božjo voljo, in ^ dan tistega meseca je stopil na suho v mestu Akkon ali Ptoleiua‘s' ni se hotel verniti na. Francosko, preden vidi sveto deželo. Le blizu sto vitezev ga je spremljevalo. Vender ga je ljudstvo spi'eie lo z velikim veseljem ; vse mu je vrelo naproti na morski breg, ^ ga spodobno pozdravi. V Al^kon se je bila iz Damijate že poprej odpeljala tudi k'a ljica, Ludovikova žena. Koliko je ta vboga gospa tačas prestal»! °e bomo obširno popisovali. Vsa v trepetu, ko je zvedela, da je kr vjet, je porodila sinu; le nekega viteza, čez osemdeset let staregfl> je imela, da je pri njej čul, jo varoval in tolažil. Dete je bilo ker ščeno za Janeza, in kraljica mu je dala primek Tristan, to je, 1 ost e n, ker je bil rojen v silni britkosti. Ravno tisti dan sej1 poročilo, da Pizanci in Jenovezi in vse vbožno ljudstvo, ki je bl v Damijati, namerja bežati iz mesta in zapustiti kralja. Milo je Pl0 sila kraljica, naj tega ne store, naj ne zapuščajo kralja, ki bo ral smert storiti sè vsemi drugimi jetniki vred, ako Saraceni P1. pogodbe v oblast dobijo Damijato; in če že zato nočejo ostati, ^ se vsmilijo vsaj nje vboge ženske in počakajo, dokler okreva. govorila jih je, ali le proti temu, da so nadalje vsi na kraljeve 'w troške se hranili. Vender se je morala pri vsem tem vboga goSf_ pred časom vzdigniti in odpeljati v Akkon, preden je mogla re6 nega objeti svojega Ludovika. ko se XIV. Kralj Ludovik v sveti deželi. Lahko si je misliti, koliko žalovanja je bilo na Francoske^ je za terdno zvedelo, kakešna nesreča je zadela v ££l" ato f kralja Ludovika in celo križansko vojsko. Ali nihče se ni za zil nad kraljem. Ljudstvo je derlo v cerkve, da bi od Boga w silo rešenje svojega pobožnega vladarja. Po svojih čednostih se . bil bil Ludovik bolj priljubil svojemu narodu, kaker bi se po vseh zmagah. Le kraljica Blanka ga je opominjala, ko je ^ dela da je rešen iz saracenske ječe, naj se hitro hitro verne. J je kmalu po svojem prihodu v Akkonu prejel to materino P01° ?J premišljal je dolgo in posvetoval se, kaj mu je storiti. Nje» dva brata ip večina francoskih vitezev je bila za to, da n»J — 285.— verne; ali ko je slišal in premislil v koliki nevarnosti bi bili potem kristijani v sveti deželi in zlasti križanski jetniki, katere je Moral zapustiti v Egiptu, sklene, da se ne verne še, rekoč: „Moja ®ati ima mož zadosti, da lahko brani Francosko.“ Vender je domov Pustil svoja dva brata in vse druge, ki niso hoteli radovoljno tam ostati. Desetega velikega serpana so se ti odpeljali; Ludovik pa je °stal. Vojskovati se s peščico ljudi, ki jo je zdaj še imel, seveda M mogel; trudil se je pa, da bi kako drugači koristil kristijauom v sveti deželi. Da koliker mu je mogoče izpolni svojo obljubo, ni sMel po svoji misli svete dežele v tako slabem in nevarnem stanu Pustiti, kaker je bila. Dal je torej na svoje iztroške vterditi mesta ^affo, Cezarejo in Sidon. Najpoprej pa je skerbel, da oprosti jetniki katere je moral pustiti v Egiptu. Poslal je tje poštenega in spretnega moža Janeza Valanškega (de Vallance), ki je s krepko be-Se(Jo očital Saracenom, kako so gerdo prelomili svojo prisego, ker s° v Damijati vse vojno orodje polomili in požgali, in kerščanske bolnike, namesti da bi jim bili po pogodbi lepo stregli, podavili in Pomorili, ko nasproti Ludovik ni terpel, da bi bili njegovi ljudje, k° so plačevali odkupščino, prevarili Egipčane. Ako ne izpuste zdaj na§lo vseh kerščanskih jetnikov, tako jim je pogrétil, sklenil bo ^ralj Ludovik zavezo sè sultanom mesta Alepa v Siriji, kateri se je šelel maščevati nad Egipčani zato, ker so vmorili Turanšaha. To Detenje je doseglo svoj namen; okoli dve sto vitezev in veliko ®Možino nižjega ljudstva je pripeljal poslanec h kralju v Ptolemais. Pozneje, leta 1252, je Ludovik tudi to dosegel, da so mu P°slali Egipčani glave vbitih kristijanov, katere so imeli nataknjene P° obzidju mesta Kajire, in vse vjete kerščanske mladeniče, ,atere so bili prisilili, da so bili vero zatajili. Tudi, kar j*M je imel še denarja dati, morali so mu odpustiti, ker so 111 prelomili pogodbo. Naposled mu Egipčani še celo obljubijo, da hodo prepustili jeruzalemsko kraljestvo, vse do reke Jordana, e Se ž njimi zaveže zoper njihovega sovražnika, alepskega sulta-A.li alepski sultan je zaperl sè svojo vojsko Egipčanom pot v uo, kjer so se imeli s prisego poterditi pogoji novega miru, in Udovik ni imel zadosti vojske, da bi se mu bil mogel zoperstavi-' Pomanjkanje zdatne pomoči s Francoskega, katero je kralj ved-110 zahteval v svojih 'pismih, to je bilo krivo, da ni dobil svetega *«. Jeruzalema. Ali zakaj pa ni vstregla mati Blanka Ludovikovi želji ? — Da — 286 — rešimo to vprašanje moramo nekoliko pogledati, kaj se mej tem na Francoskem godilo. Nesreča, ki je zadela Ludovika v Egiptu, je dala nekakemu rogoviležu priložuost, da je znemiril skoraj celo francosko deželo. To je bil neki neznan, star mož z dolgo brado, vpadlega in bledega obraza, Jakob po imenu; sam se je pa imenoval tudi mojstra z Ogerskega. Dobro je govoril latinski, francoski in nemški jezik-Hodil je po deželi okrog in obnašal se, kaker bi bil od Boga p°' klican, da reši sveto deželo in se maščuje nad neverniki zaradi krivice, ki so jo storili dobremu kralju Ludoviku. Brez višjega dovoljenja se je lotil pridigati, posebno pastirjem in nižjem® ljudstvu na severnem Francoskem, v Flandriji in Pikardiji. Pra' vil je, da se mu je Mati božja prikazala in mu je zapovedala zbirati pastirje, katerih priproščina bo dosegla, kar vitezi sè svojo ošabnostjo niso mogli. S takim govorjenjem je golju' fai nevedno in lahkoverno ljudstvo, katero je iz ljubezni do svojega kralja zgrabilo za orožje in za njim derlo proti Parizu. Bil° je čez trideset tisoč mož, ki so šli s kiji, sekirami in drugim orožjem v rokah za mojstrovim banderom. Meščani se niso nič do* brega nadejali od teh ljudi, kraljica Blanka pa je bila v začetku prijazna ž njimi, ker je mislila, da bodo res rešili njenega sin«. Ali zrav.en mnoffih poštenih pa priprostih in nevednih ljudi pridru- žilo se je staremu Jakobu preobilo število postopačev in malopvidue mladine iz vseh krajev, in zdaj je volk svojo ovčjo obleko slekel in proč vergei. Pokazalo se je, da je bil Jakob hudoben krivoverec. Oblačiti se je začel v duhovsko obleko in škofovo kapo nositi nS glavi ; sploh se je obnašal kaker škof, blagoslavljal vodo, poroči in razvezoval zakone po svoji volji. Tudi je vsakega, ki se mu j® pridružil, odvezal od vseh grehov, in tako goljufal ljudi. Pridig*1 pa je hudo zoper duhovščino, zoper menihe in posebno zoper ri®1' skega papeža. Tudi moritve se ni ogibal ta čudni krivi prerok ’ njegova derhal je pobila do smerti vsakega duhovnika, ki ga je srečala. Iz Pariza gre mojster Jakob v Orlean. Tukaj mu zakliče rožnega cveta 1. 1251 v sredi njegove pridige neki učenec: puh krivoverski, ti slepariš sè svojimi lažmi vbogo ljudstvo !“ . komaj je to izrekel, že mu razkolje sekira glavo. Potem pa deD divja derhal po mestu sè strašnim vpitjem, naskakuje hiše mir®1 prebivavcev, lovi duhovnike, jih mori in v vodo meče. Zdaj še , je sprevidela kraljica Blanka, s kakešnimi goljufi je imela opravi • — 287,— Hitro zapove, naj se preganjajo, in povsod so se meščani vzdignili Z0Per nje. Vender pridejo do mesta Burž (Bourges), kjer sežigajo slasti Jude in njihove shodnice ali sinagoge. Neznanska množica Pa se zbere v tem mestu, ko je prerok napovedal, da bo pridigal 'n velike čudeže delal. Ali zastonj so čakali ; mojster Jakob se je natihoma izplazil iz mesta, da bi ušel. Ni se mu posrečilo. Eno hoda od Burža so ga vjeli in pobili. Rogovileži se obernejo Potem proti mestu'Bordó (Bordeaux), kjer jih je Simon grof Moniki, sin junaka v albigenskih vojskah, pobil in razpodil. Ta »pastirska vstaj a“, kaker se imenuje v zgodovini, je kraljico Blanko naj bolj zaderžavala, da ni mogla izpolniti želje svojega si-ou, ko jo je prosil, naj mu pošlje nove vojske v sveto deželo. (Konec prih.). Knjiga kristijanov. »Križ s podobo našega zveličarja, to je najbolj vzvišena, pa Dajbolj priprosta in kristijanu mej vsemi najbolj umevna knjiga." ^ako stoji zapisano v prejšnjem zvezku »Cvetja" na strani 254. —• H to nova beseda? O ne! Davno že so imenovali svetniki križ svojo knjigo, svoje bukve. Sv. Tomaž Akvinski je vprašal nekega dne našega serafinskega /ry Cenika sv. Bonaventura, iz katerih virov zajemlje svojo tako mno-Soverstno učenost. Bonaventura mu pokaže krucifiks, ki je stal Pred njim, rekoč: „To je moja poglavitna knjiga!" Filip Benicij, velik svetnik iz reda »Marijinih služabnikov" ali »servitov*, prosil je vmiraje svoje duhovne brate: »Dajte mi mojo knjigo !" Pomolili so mu brevir, misleč, da hoče moliti kak psalm Ali on je odkimal, ponavljaje prejšnje besede. Pomolili so mu sveto Pismo. Tudi tega ni hotel. Zdaj sname neki brat krucifiks, ki je v’sel na steni, v katerega je bolnik tudi vedno vpiral oči, ter mu poda. Veselja bliščečega obličja ga vzame Filip in poljubljevaje 8a pravi : »To, to je moja ljuba knjiga, v kateri sem vedno skušal brati v svojem življenju. To je edina knjiga, katero je treba brati kakemu človeku!" In na podobo križanega zveličarja je izdihnil ^alo minut potem svoj poslednji zdihljej. V resnici, podoba križanega, to je velika knjiga kristijanov, katero se morajo učiti brati od perve mladosti, katero naj berejo Vsak dan celo svoje življenje, v kateri bodo našli najboljšo tolažbo, L — 288 — keder jih obišče terpljenje in britkost, najboljšo podporo tudi v poslednjem boju, na zadnjo uro. Kristijan brez te knjige, zlasti na smprtni postelji, to je vojak brez orožja. Ko so peljali nesrečno kraljico škotsko, Marijo Stuart, k smerti, deržala je v rokah krucifiks ter ga neprenehoma pobožno poljublje-vala. »Gospa," pravi sirovo neki krivoverski oficir, ki jo je spremljal, „ne v roki, ampak v sercu se mora nositi Kristus." — »Gospod", odgovori kraljica, »dobro je, če kristijan v roki nosi podobo Kristusovo, da nosi tolikanj bolj gotovo Kristusa samega v sercu. “ Kako lepa beseda! Seveda mora prava pobožnost iznotranja biti, v sercu vkore-ninjena; sama unanja bi bila le hinavstvo. Ali kedor unanjo zanemarja in zaničuje, ta tudi notranje, ako je še kaj ima, ne bo imel dolgo. Le preobila izkušnja to poterjuje. Dnevi popolnega odpustka in vesoljne odveze in godovi svetnikov in svetnic redov svetega Frančiška meseca kimavca. 1. Zv. Izabela, sestra sv. Ludovika, francoskega kralja, devica 2-reda. P. O. 3. Zv. Janez in Peter, marternika 1. reda. P. O. 4. Sv. Koza Yitèrbska, devica 3. reda. P. O. 5. Zv. Gentilj Mateliški, marternik 1. reda. 6. Zv. Vincencij Akvilski, spoznavavec 1. reda. 8. Rojstvo blažene device Marije. P. O. — V. O. 9. Zv. Serafina Sforca, vdova 2. reda. P. O. 11. Zv. Bernard Ofidski, spozn. 1. reda. (P. O. f.) (P. O. k.) 12. Zv. Apolinàr in 39 tovarišev, mart. Japanski, 1. in 3. reda. — V nedeljo po mali gospojnici, praznik imena Marije. P. O. * 13. (Sv. Veronika Julijanova, devica 2. reda. P. O. f.) 15. Zv. Tomaž Valemačinajski, spozn. 3. reda. 17. Praznik svetih ran našega sv. očeta Frančiška. P. O. 18. Sv. Jožef Kupertinski, spozn. 1. reda. (P. O. f.) (P. O. k.) 23. Najdenje trupla sv. Klare. 24. (Sv. Pacifik od sv. Severina, spozn. 1. reda. P. O. f.) 25. (Sv. Pacifik od sv. Severina, spozn. 1, reda. P. O. k.) 26. Zv. Lucija Kalatajeronska, dev. 3. reda. P. O. 27. (Sv. Elzearij grof Arijanski, spozn. 3. reda. P. O. f.) 28. Zv. Bernardin iz Feltrije, spozn. 1. reda.