Svjatoslav:
Zgodba o ponižnem Janezu.
Ptmizni Janez je po sDetu šel, zasukal v drugo smer zapad in vzhod, mimogrede z nogo bi svet razbif in zemljo iežho bi Dzraonal povsod, jfcar črno je, s soetloho bi zakril, pa je ponttoljal veiiomer: ¦»Eh. dajmo, dajmo. dajrno mir/«
Utrujen prosil je  Ijudi vodv in no mu bfatno miako pohazali. pooprašaf je, kod pot  čez gore gre in na ose grlo so se rnii smejali-Na zemljo udaril bi luhko pečat, pa se mu je zasmilil rodni brat in šel je n svet in molil oes pečer: ¦»O Bog nebeski,  poslji,  pošlji mir!«
Garal je iujcu dolge, dolge dni tn ptisHl. da so ga po hrbtu bili, cez sio obraz mu ieklu je pekoča kri in Ditlpli so od smeha se -tolzili. Ponizni Janez brez besed trpel je oes kroav in bled. Rok dvignil ni nikoti in nikjer, polglasno prosil je Boga za mir.
28
In bil je hlapec tisoč lett gospodooal mu oes je božji wei, zdaj .mesto, zdaj spef dus in grad, ztlaj iujec, zdaj gpet rodni hrat. Obraz  ubila  sta  mu   trud.  oihar, a mnčnih rok ni Dzdifinil bil nikdar, da z njinti segel bi o prepir, le oedno rnolil je za mir.
1n hiapec bo «e dolgih tisoč lei in ie mu bo gospodooiil tuj soet in delal bo za tujce ose, sam onbii bo soonižnike. Z močjo neznunsko o  trdi pesii umri bo star na blutni cesii. MrliŠki zvon bo pel mu o siu večer: »Prinesi Bog, prinesi večni mirf«.