57. številka. V Trstu, v soboto 16. julija 1887. Tečaj XII. ^roli -----—--t-- H^m I^A ■■ ^^^^^ 'Edinost. ^^^^^^^ Vinico sredo ^H ^^H z a tro h vrnte po- ^^H ^^H ^^H ^^H ^^H tr>hi xe po ^^^^^^ _^^H — Edinost Htane z ne flA ^^H celo za besedo ^^H ^^H . ^^H ^^H ^^H leta — _____ ^^^^fl ^^H ko oprav- ^^^HH^B ^^H ^^H v tobaka t Trsta Naročnino, pre- po v Gorici v Ajdovščini po jema opravniitvo, ulica Torrente 12. ^^^^^^ ^^^^^^ ^^m ^^^ ^^^^^ ^^m noy Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V e.linosti Je mo8«. Res Tirolenses. (Dalje.) V dokaz doscdaj vpisanih protiav-strijskih činov na spodnjem Tirolskem navaja „Austriacus" v omenjenoj brošuri već stvari, ki gotovo no služijo v to, da mej tem ljudstvom ljubezen do Avstrije krope, ampak ga od njo odvračajo. Leto na leto izseljuje se mnogo ljudi kmetskega stanu v spodnjo Ameriko; sinovi boljših družin pa hodijo v Italijo, samo da se odtegnejo vojaskej dolžnosti. Mislijo si najbrže: — kaj hočemo to barbarično državo braniti; pomagajmo jej rajši k propadu! Sicer gorje Avstriji, ako bi na svojih mejah imela mnogo takih branikov, kakoršni so spodnjetirolski Lahončiči in Lahoni sploh ! Sinovi bolj obdarjenih laških družin, naj se izšolajo v Florenci, Rimu, Turinu in Milanu; omika, ki se jim podaje v avstrijskih šolah, za nje je neki preplitva. Uemu bi jim pač bila laška univerza v Trstu, za katero se tudi oni potezajo, saj jim je vendar bližje v Milan, Turin, Florenco in sploh v „domovino", nego v oddaljen Trst! Odpusti jim, gospod, ker ne vedo kaj bi hoteli tirjati! Pa vsaj jo tudi pri nas enako. Dve tretjini onih dijakov, ki se izšola na laških srednjih šolali v Trstu, potegne potem na kako univerzo v Italiji, da se tam irredentarskih čutov popolnoma navžijo ter jih pozneje tukaj širi! Nič boljše ni tudi z laškim tamošnjim časnikarstvom. Spodnjetirolski časniki, raz-ven uradnih listov, govore o Avstriji kakov bi jo niti ne bilo, a ti, kakor bi živeli mej Ilotentoti v daljnej Afriki. Tem časnikom jo Avstrija inozemstvo, Italija tuzemstvo, ter obravnujejo ti le ona praša-nja, ki zadevajo ločitev Trentinskega od ostale Tirolske. Kdor je kedaj videl vrsto tridentinskih gimnastov telovadcev na kakem izletu, misli si, da je v Italiji, ne pa v Avstriji, kajti vse na njih je po laškem kroju okrojeno: obleka, petje, muzika, ukazovanje voditelja, znamenja. Mestne godbe so po laškej „modi" uniformirane ter jim velja kot glavno vodilo, da se ne pokažejo po ulicah, ako je cesarjev god ali imendan. Trentinsko planinsko društvo PODLISTEK. Strto srce!... Po H. L. W. spisal Janko L e b a n.) (Konec.) IV. Oskrbnik Mretkin je bil silno razlju-čen, ko je izvedel, kaj deklica namerava. A pomagalo ni vso nič. S pomočjo sodišča je Mretka dognala, kar je hotela. Prodala je svoje posestvo, za kar je dobila celih 15.000 forintov. Gotovo lepa svota za tiste čase! Oskrbnik jo dobil lepo darilo ter je naposled molčal. Nekega dne Mretka s fotografom izgine; oskrbniku pa šine huda zmerjalka preko usten za beguncema. — Mretka je svojemu ljubljencu vse verjela, in izročila mu jo vse svojo papirje in denar. Veselo sta potovala preko Prage in Draždan ter uživala — medene urice. Naposled dospetu nekega jutra v prelepo primorsko mesto, čegar lepoti so deklica ni mogla načuditi. Ustanovita so v lepem hotelu. „Zdaj tukaj nekoliko počij", dejo Ivan svojej ljubici, „jaz pa odidem, da vse po-trobno ukrenem za najino poroko. Jutri te popeljem k svojim ljudem, in praznovati hočova najveselojši dan v svojem živenji! Lezi na divan; jaz se v par urah zopet vrnem !" To rckši zapusti sobo, a trudna deklica leže na divan ter knutlu trdno zaspi. Ivan Senčar, ki v mestu ni imel ni-kakeršnih sorodnikov, oskrbi bi, zapuBtivši ima svoj delokrog osobito v Italiji ter se razvija povsem protivno svojim pravilom. Gledišče, umetnost, slovstvo jo vse italijansko in važno ulogo igrajo tudi v političnem obziru ljudske knjižnice, dobro zakidane z raznovrstnimi navdušenimi proizvodi, ki Italiji slavo prepevajo. Tirolske rumene zastavo s črnim orlom zastonj iščeš o priliki najslavnejših praznikov, namesto to razobesijo rajši turške in arabske. Krstna imena in podobo morajo tudi spominjati na Italijo. Ako kakega Spod-njetirolca prašaš, je li Avstrijec, odgovori ti ponosno: „Ne, jaz scui Italijan podvržen avstrijskej državi in no Avstrijec!" K večemu bode zadovoljen z „Tirolcem" kak kmet, da ga razločiš od njemu protivnoga Italijana. — Sploh, spodnjetirolski Lahončič niti koščka polonte ne vžije, ako jej ni primešana laška politika! Kaj pa počenja naša vlada in njeni organi, ki to vidijo? Kaj si misli ona o teh težnjah, ki na spodnjem Tirolskem postajajo vedno močnejše in nevarnejše! Odkar jo izšla brošura »Ros Tirolenses", ni se ona ganola ter njeni organi niso niti omenili te brošure. So li no čuti poklicana sedaj govoriti ter delovati proti tomn nevarnemu toku? so li ne čuti tudi ona poklicana razpravljati to velevažno praša-nje, ki no sme delj časa ostati tako, ka-koršno je sedaj, kajti važno je ne le za deželo samo, temuč tudi za vso državo. Misli naroda, ki dela z drugimi avstrijskimi narodi jedno samo družino, kateri pa išče svojega smotra izven Avstrije, te so neopravičljive, krivične ter toliko pred katoliško nravnostjo, kakor tudi iz pravnih obzirov vredne biti zavržene. Knaku težnju jednega avstrijskega naroda se ne smejo smatrati za otročje igračo ter so no sme tako z njimi ravnati, kakor s zadnjimi, ampak treba jih je energično pobijati in pokončati, kajti njih bistvo ni na nikak način opravičljivo. Vlada no sme ničesa trpeti, kar bi gojilo te težnje proti tuje-zemstvu, naj si bodo še tako majhne in neznatne. Ako ao ta sovražni tok trpi, goji se in ojačujo ter vliva nove srčnosti v srca onih, koji zanj delujo. Naj bode lo tak tok pred postavnimi ukazi opravičljiv — noben zakon pa izrečno ne pravi, da je hotel, drugo obiučilo ter s parnikora, ki je baš odhajal, odpluje v Ameriko . . . Uboga Mretka se v hotelu vzbudi šele proti večeru. S strahom opazi, da so njen ljubljenec še ni vrnil. Čaka in čaka do trde noči, čaka do jutra; a „ljubčka" še ni bilo. Naposled ji srce prešine grozna slutnja: „Kaj, ko bi se Ivan več ne vrnil? ... Pa ne, ne; saj on jo tako dober, tako zelo dober! Izvostno so je kje mej prijatelji pomudil. Vrne so pa gotovo. In, ko pride, zletim mu v naročje, in poljubim ga, prav gorko ga poljubim! . . . Iz teh mislij jo prebudi vstopivša strežajka, ki ji prinese zajtork. Debelo je pač gledala strežajka našedši Mretko samo. Toda kdo se li briga za take malenkosti v velikem mestu? Ko se pa Ivan še o poludne no vrne, prične Mretko pa rosno skrbeti. Menila je, da so je Ivanu kaj hudega pripetilo in razodene svoj strah tudi hotelir-ju (gostilničarju). Ta jo resno posluša, miri ter jej obljubi, da hoče poizvedovati po sorodnikih njenega zaročenca. To je vrli mož tudi storil. Ali zatnan: ime Senčarjevo je bilo neznano v mestu! Policija je po pravici menila, da je mladenič utegnil biti kak pustolovec, ki jo popihal preko morja. Mretki jo policija svetovala, naj se začasno vrne domov na (Jesko. Po par dnevih Mretka res sklene, da odpotuje. Uboga deklica ! Le petdeset goldinarjev ji je bilo šo ostalo, s čimer je mogla plačati račun v hotelu ter pot domov. Došedši domov, kjer ni ničesar več imela, našla je začasno zavetje pri nekoj prijateljici, sladko se nadejajoč, da se Ivan treba take težnje podpirati. In. naj bi so iste celo podpirale, ter naj bi tudi jih zakoni vpravičevali, salus reipublicae suprema le\! — vlada mora te težnjo v kali zamoriti ter se burnim duhovom odlučno upreti! — Glejmo železnega kanclerja, kako trdo je ravnal z vshodnjimi Poljaki: spodil jih je iz njih dežele z edino pretvezo, da so nemškej narodnosti nevarni. Mi sicer ne sinemo opravičevati takega počenjanja niti ga priporočati nasej vladi glede njej podvrženih Lahov. Grajati pa vendar smemo popustljivost vlade glede razmer avstrijskih Italijanov. Ona jih božka in lika — oni jo pa sovražijo ter napadajo! Javno pa izrečemo, da bi v takih razmerah, kakoršne so uprav na spodnjem Tirolskem, Kalnoky smel posnemati Bis-mareka! Moralo bi mod Lahi in drugimi avstrijskimi narodi vladati sporazumenjo in mir z Italijo moral bi sloveti na trdnej podlagi. Ali dokler bodo na Tirolskem vladale take razmere, ne bode tudi mir z Italijo nikakor zanesljiv, ampak podoben bode posiljenej uljudnosti! (Konec prih.) Emancipacija in ženstvo. (Konec.) To izdatno poslovanje žensk po tovarnah pa ima voliko nevarnost v sebi in to toliko za rodbinsko živenje samo, kolikor za rodbinsko nravnost. Rodbina ni samo gospodarstveno, temuč tudi nravno središče narodnega živenja. Taka šenska pa, koja jo pred zakonom več let v tovarnah delala, teško bo znala svojemu možu povoljno domačijo pripraviti ter mu oslajšati živenje. Šo večja pa je nevarnost pri omoženih. Zjutraj zgodaj užo zapusti žena z soprogom vred svoje stanovanje in zvečer še-le se vrne. Nema tedaj niti časa, niti sposobnosti, da bi mogla vršiti pravi svoj ženski poklic — in gotovo se usled tega zanemarja tudi vzgoja otrok, koji so prepuščeni navadno samim sebi. Zato pa je tudi velika morljivost ipak vrne. A vrnil se ni več nikoli, nikoli! . . . V. Poglejmo zdaj nekoliko za Ivanom Senčarjcm! Pustolovcu so je bilo posrečilo, da si je priskrbel potrebno papirje na ime „IIo\vartw. Na to je Šel na parnik ter odplul proti Ameriki, kjer si je mislil kupiti posestvo. Uže je bil skoro dosegel svoj namen; kajti pogajal so je, da bi kupil pristavo blizu malega mesta ob vele-toku Misisipiju. Takratni posestnik omenjeno pristave je bival v mestu. Ilovart se napoti nekega dne k njemu, da so konečno zjedi-nita glede kupčije. Slučaj je hotel, da gospodarja ni bilo doma, zato sklene, da ga počaka v nekej gostilni blizu posestniko-vega doma. V gostilni je bilo vscpolno mornarjev; mnogi so govorili tudi nemški. IIo\vart se prične kmalu ž njimi pogovarjati in za-bnvati. Neki gospod, skoro gotovo kapitan, predlaga Howartu, da bi malo poigrala. V stranski sobici je bilo skrivno igrališče, kjer so so največkrat igrale prepovedani igre za visoko svote. Ilo\vart, uže nekoliko „korajžen", odide s kapitanom v sobico. Slednji zatvori vrata s zapahom. Za mizami je sedelo vse polno igralcev; na mizah pa se je lesketalo zlato in srebro. Baš se je začela nova igra, katere se je mogel deležiti tudi IIowart. Izgubil je! A igral je dalje. Toda sreča mu ni bila mila. Iver je pa mislil, da se mora sreča ipak nagniti na njegovo stran, stavil jo zmerom več in voč. A izgubil je zmerom. Po nekoliko urah je zaigral vse svoje premoženje — do zadnjega božjaka! ... otrok v krajih, kjer so nahaja mnogo tovarn. — Katero nalogo ima tedaj tu država, odnosno zakonodajstvo ? V prvej vrsti je treba odstraniti omožcnc delalko iz tovarn. Gotovo no smemo izgubiti nade, da so produktivne razmere tako zbojšajo, da sc more žena povrnoti k domačemu ognjišču. Država je uže storila nekatere potrebne korake, da varuje ženstvo in ž njim naše potomce, kajti prepovedala je, da žensko po noči delajo v tovarnah. — Ona pa mora v tem obziru šo več storiti, ker živelj države korenf v silah delalskega stanu. S tem pa nikakor nismo izrekli, da žensko no smejo iskati zaslužka. Gotovo iznaša število ncomoženih žensk v starosti od 17—50 let nad 4 milijone in to število je gotovo ogromno. — Kaj store te ženske, ako so svojoj obitelji tako rekoč na poti? Deklice boljših rodbin drvo v učiteljišča, da postanejo učiteljice ali vsaj odgojnice. Koliko je takih deklet, vsakdo dobro ve; tekmovanje je uprav ogromno in vsled tega zaslužek pičel, — prav tolik, da skrajno varujo lakote. Deklico iz boljših rodbin volijo iz ne-premišljenja ta stan. Je-li dokle, koja se preživi z ročnim delom, kaj slabejša, kakor governanta? In one deklice, koje imajo službe v trgovinah kot zapisnikarice, gotovo zaslužijo več kot velika večina tako zvanih „guvernant", Vlada mora tedaj na to glodati, da omogoči deklicam boljšega stanu poslovanje v trgovini in s tem ob onem odpravi ogromno število „učiteljic" — brez službe. — Večkrat so pa na napačnej vzgoji krivi roditelji sami. Kolikokrat te slišijo izreki, enaki temu le: „Ker svojej hčeri ne morem dati dote, naj se vsaj kaj nauči in to je boljši kakor denar." — V nekem obziru je to resnično. Je-li pa takozvana „omika" identična s površno učenostjo kake guvernante? Kaj ne-bi se mogla mar-sikoja deklica lagljo omožiti, ako bi imela vsaj 500 gl. dote, namesto 'da ima glavo natlačeno so stvarmi, katerih mnogokrat sama no razume ? Vender pa so na tako čudno „učenost" svoje hčerke dotični sta-riši gotovo več kakor 500 gl. potrošili. — V tem trenotku pa stopi redarstvo (policija) v hišo ter zahteva, da se vrata igralne sobe odpro. To se jo moralo zgo-dititi pri priči. Ilovvart ves obupan in preplašen, odpre naglo okno in da bi ubežal redarstvenikom (policistom), skoči skozi okno. A nesrečno priletevši na trdi tlak. razbije si glavo ter obleži takoj mrtev — V daljni češkej deželi pa je čakala na-nj uboga Mretka. Pač č&kala bo, pač čakala bo Nevesta doma In plakala bo, pretakala bo Brez mere solza. A plakala bo in čakala bo Sirota zastonj: Njo ženin je vbit...... Nobene vesti ni dobila o njem. Mretka je bila naposled primorana iti služit. Ljudje so nesrečnico srčno omilovali. Ko je pa prišla starost in si kruha ni mogla več služiti, morala je — beračiti. In tako je potovala nekdaj krasna in bogata Mretka beračeč od vasi do vasi, ne da bi tožila o trpkoj svojej osodi! Le, ko je slišala šumljajočo gorsko reko, udarila je vselej v glasen jok; a, ko je pila vode pri nekem studenci, zakrohotala jo, da se je daleč slišalo na okrog. Ko jo pa počil strel v gozdu, stresla se je po vsem životu, kakor da jo je zadela svinčenka v srce . , . Uboga Mreta! „Sedaj končana pot je tvoja, in konec jo težav in boja!" Na malem gorskem pokopališči si našla mir — strtemu svojemu srcu!... Nikakor 9C tedaj ne sme podpirati onih naporov žensk, koji imajo samo to edino svrho, da dobavijo dotienej prena-petej glavici popolno samostalnost ter jo odvračajo od pravega namena, — od zakona. To bi bil začetek propada človeštva. Seveda pa mora vlada tudi na to gledati, da pomaga v aplošnej revščini — vender pa ne sme nikakor prekoračiti onih mej, koje je ženskej zaznamovala narava sama. Najvažnejša naloga je tedaj, da se ženska ohrani domačiji in obitelji. Žena mora biti steber vsake domačije in njena skrb je: da najde mož počitka v krogu svojih, ko se povrne po težkem delu domu ter v naročju svoje rodbine pozabi skrbi težavnega vsakdanjega živenja! — Zene naj tedaj ostanejo — ženo! Politični pregled. Notranje dežele. Cesar prebiva zdaj v Išlu, kakor navadno vsako leto o tem času ; cesarica pa na Angleškem. C e s a r j e v i č R u d o 1 f je končal triumfalno svoje popotovanje pa Galiciji in Bukovini ter se vrnol v Laksenburg. N a C e s k e m državni poslanci vseli strank sklicujejo svoje volilce ter jim poročajo o svojem delovanji. Zadnjič je poslanec Trojan v Rakoniku govoril svojim volilcem ter vtnoj drugim rekel, da opozicija mladih Čehov utegne imeti tudi dobre strani.v Oni naj napadajo vlado tam, kder stari Cehi iz oportunstva tega no morejo. — Mladi Cehi napravijo 7, avgusta tabor v logu Mukarovj v kolinskem okrajnem glavarstvu; na dnevnem redu je ta le točka : Vzrok dosedanjega slabega vspeha češkega državnozborskega kluba, in sredstva, katerih se ima prijeti češko ljudstvo, da se zabrani, da bi češkim zastopnikom bilo potreba, drobtine pod mizo pobirati. Mej Avstrijo in Italijo se začne pogajanje zastran ponovitve trgovinske pogodbo meseca septembra. Vnanje dežele. Bolgarsko p r a sanje. V „Polit. Corresp." se iz Berolitia piše, da se nemški merodajni krogi malo zanimajo za volitev bolgarskega kneza, veliko manj, nego na Dunaji, v Londonu in Petersburgu. Nemčija ne bo stavila nobenega predloga, pripravlena pa bode v interesu miru mej zadevajočimi velevlasti posredovati. Kneza nemška vlada potrdi, ako volitev odobre Avstrija, Rusija in Angleška; ako se pa to ne zgodi, potem tudi Nemčija zanj ni mazinca ne gane. Sicer pa je malo upanja, da bi se Rusija dosedaujej politiki odpovedala. — Iz Trnove, 12. julija: Načelnik sobranja jo objavil od koburškega princa došlo brzojavko, v katerej se zahvaljuje vsem mestom, občinam in oblastvom za srčni pozdrav in pristavlja, da je spolnitev želje naroda odvisna od evropskega mišljenja in modrega vedenja naroda. — Iz Sredca, 12. julija: Novo ministerstvo je tako le sestavljeno: Stoilov, Načević, Stranski, Petrov in Čonakov. Iz Varne se 13. t. m. poroča v Reuters liureau: Po oficijelnih poročilih iz Carigrada je turška vlada izrekla zahvalo bolgarskim vladarjem za izvolitev koburškega princa ter izrekla nado, da velevlasti volitev potrdč. Turška vlada še danes pošlje velevlastim okrožnico, v ka-terej izvolitev priporoči. — Deputacija, ki nese koburškemu princu volitvene zapisnike, prišla je 12. t. m. zvečer na Dunaj; poslanci so te misli, da koburški princ vladarstvu brez dvombe prevzame. — „No-voja Vretnja* priporoča, naj se Bolgarija prepusti svojoj oaodi, dokler vshodnje pra-šanje bolj ne dozori, potom Rusiji vsaj treba ne bo od nobenega dobrot projemati. Z Dunaja 14. t. m.: Bolgarska deputacija je danes od tod odpotovala v grad Kbenthal, da koburškemu princu izroči volitvene spise ter ga povabi, naj kakor hitro mogočo pride v Bolgarijo in vlado prevzame. Deputacija trdi, da ima popolnoma zanesljiva poroštva v rokah, da nobene zapreke ni njegovemu prihodu v Bolgarijo. — Temu nasproti pa se piše 14. t. m. iz Petersburga v „Polit. Corresp.": Ker ruska vlada ne pripoznava bolgarske vlade in sedanjega sobranja, tedaj so nju Bklepi nični in ruska vlada se r.anje ne bo ozirala ter še protestirala ne bo. Le v tem primerljaji, ako bi velevlasti potrdile sklepe sobranja, stopila bi Rusija na noge ter zopet zahtevala, naj sedanja bolgarska vlada odstopi ter naj se sobranje razpusti i novo izvoli. Koburški princ smo bolgarsko knežjo krono sprejoti lo tedaj, če vse velevlasti to dovole, nje sprejetje ima tedaj| za sedaj le platoničen značaj, ker ga Rusija no bo podpirala. Crnogorsko-turška mejaše vedno ni natanko določena; turški komisarji so dobili ukaz, naj nekoliko odjen-jajo, da se to prašanje s pota spravi. Mej tem pa so oboroženi Turki planoli v Čr-nogoro, a bili so pognani po srditem boju čez mejo ter so pustili več mrtvih na čr-nogorskej zemlji. Italijani v A f r i k i nemajo sreče. 11. t. m. se je v Tauludi pri Masavi užgala prašnica in v zrak razpršila. Nad en milijon patron se je užgalo, sedem vojakov je bilo usmrtcnih, petnajst hudo ranjenih in več manj ali bolj poškodovanih. Francoska poslanska zbornica je imela 11. t. in. zelo burno sejo. Laisant je vladi očital, da ni nič storila zoper rogoviljenje pariškega grofa, bila je neutralna, vlada se mora povrnoti k demokraciji in republiki, ali pa odstopiti; dalje je zagovarjal Boulangerja in rekel, da se je vlada ustanovila pod zunanjim vplivom. Ministerski načelnik Rouvior je prote-testiral zoper take napade ter pretil, da zbornico zapusti, ako se Laisant ne pokliče k redu. Načelnik poslanske zbornice je sicer to storil, ali hotel se je načelni-štvu odpovedati in lo nujno prošnje so ga nagnole, da tega ni storil. V Parizu so, kakor vsako leto, tudi letos 14. t. m. obhajali narodni praznik. Bati se je bilo izgredov, Nemce so svarili, naj se ne pokažejo na ulice, ker ne bi živenja varni bili. A da se je udeležila slovesnosti nebrojua množica, vendar nobenega izgreda ni bilo, vse se je izvršilo v najlepšem redu. Posamezni klici: Vive Boulanger zadušili so klici: Vive republique. Iz Avfganistana se poroča v Pe-tersburg, da se je avfganska kamerila zalotila zoper cinirja ter mu oči iztaknola. Čuje se, da na prestol pride Jakub kan. V tu zdaj obstoječi mali magacin, kateri je pa več čuvajnici nego magacinu podoben, tlači se došlo blago kakor sardele v škaf brez premisljeka, kakšna škoda je trgovcu provzročena, ako se blago posebno pa moka vsled tlačenja ugreje in pokvari, kar se je v novejšem času ravno dopisniku teh vrst dogodilo. Čudom so moramo čuditi, da se do zdaj še ni v prevdark vzelo, odgovarja li shrambena zaloga na Hrpeljskej postaji dovažanemu blagu? Mi plačujemo voznino blaga po cenovniku kakor drugi mestn* jatelji in žlahtniki živahno veselje. trirnvoi n nlni'iiH nn mnramn un trn/! \rt\t M.t..,*,t „J „;:U t_i___J„* • trgovci, a plačati pa moramo še več kot mestni trgovci po 3 dnevih pristojbino zaloge (ako se vsled slabega vremena ne more po blago.) Tedaj ne vemo zakaj se nas po vsem tako prezira? Mi opozorujemo zatoraj slavno ravnateljstvo c. k. državnih železnic, da ukrene, kar je potrebno ter določi nemudno gradbo magacina po razmeri dovažanega blaga na železniški Hrpeljski postaji, da si s tem slučajne odgovornosti iznebi. DOPISI. Iz Vrdele dne 15. julija t. 1. — „Levita coltura". Pod tem naslovom čitali smo v 55. številki tega lista, kako surovo se italjanski kulturonosci z nami vedo, in kako se nam ta bogata blažena laščina roga in z našim narodom pometa. Enačili slučajev se dogaja tudi v našej okolici, žalibog, jako pogostoma, kajti mi smo tlačena raja, kojo sme vsak pri-tepenec blažene „Italije" z nogami gaziti. Ne le, da v mestu se goji vedno smradljiva kultura, temveč se je jako oko-reničila tudi v okolici. No, ker imam pero v roki, želim o tem kaj popisati. — Pred malo dnevi grem en večer z dnine domov, ter ravno pod tem naslovom bil sem tudi jaz napaden — namreč: Koz dela domov grem vprav gori po Školji. (na Vrdeli) čital sem Edinost. Neko mlado „fante" Ivan Miklavc, tedaj prav sin slov. matere, pa me s prevzetnostjo pogleda ter mi reče: M.....kaj berete „Piccolo?" na to mu jaz prijazno odgovorim: Ne, berem nekaj iz Edinosti. — Na to mi to človeče prav ostudno cikorjaško odvrne: vrzi te strani tisto reč, ti8to„ščavarijou oblast in v.....jih udari anka Barčine in vse Slovence. — Nato pa so se njegovi pajdaši meni smijali in se ve, da jo mene to jako žalilo. A drugi večer po končanju dnine me to človeče dohiti ter me začne zopet na tak kozji rog tuliti, češ, da so Slovenci slabi ljudje in da so njemu dosti slabega storili; a jaz pa dobro vem, da to je Iz Tomaja, 2. julija 1887. — (Nekaj krtin inškrbin). — V „Soči" se zmiraj kaj čita proti plesu. Zagovarjati ga ravno nočem, ali da bi se popolnoma odpravil, tudi ni prav. Mlada kri dela od jutra do noči na polju, da bi so pa dvakrat v letu ne zavrtela, gotovo bi zdravju škodilo. Saj jo še sv. Frančišek Saležki plesal, to se pravi, kolikor jo bilo prav. Če pa hočete plčs odpraviti, morate takozvane „berjarje" pred. Pri nas jih ima menda edini na Krasu S. in mož se lahko v pest smeje, da mu toliko nosijo. Se ve da, on bi jih moral na ogenj dejati, potem bi jih morali plesalci daleč na okolo iskati. To bi pa več stalo in raji bi šli kozarec vina pit, mesto na ples. — Tudi vriskajo in pojo radi naši mladeniči, kar je prav. Jaz n. pr, poslušam raji lepo pesem peti, kakor da bi spal. Zmernost pa no bi škodovala in ogibali naj bi se vsaj tacih kotov, kjer je kak bolnik in tudi takih, kojim petje ne ugaja. Tudi mačjo godbo poznamo tu, ali bolje rečeno, mačje petje. V postu je bil počeščen odličen rodoljub s takim petjem. * * * Na sv. Ivana smoyvideli veliko število krasnih kresov. Gore Čavn, Nanos, Gora, Gabrk so kar bliščale. V našej vasi smo imeli tri. Vendar se še spominja Slovenec starih bogov, ki jim je nekdaj na čast darove zažigal in srečen bil pod knezom domačim, neodvisen, prost ko ptica, — pod mogočnim varstvom Perunovim, * * * Letina kaže dobro. (Je prav je druzih krajih suša pritiskala, imamo nas močo. Grozdje, posebno Črnina, kaže lepo — sedaj cvete —, gnjed ne tako. Sadja, žita, travo obilo. Prav za potrebo. Ubogi Kraševec stoka pod dolgom in pijavka ni v pred sita, dokler se ne napije, da poči! — Črešnje je bilo treba, dali smo jih na polu zastonj. — Ne spominjam se, v katerem broju „Edinosti" sem čital, da jo tu toča pobila. Pri nas, hvala Bogu, ni je še bilo in tudi strupena rosa se ni še prikazala. * * * Na dan sv. Petra smo imeli somenj. Goričanov je bilo dosti tu, — čudno da znajo slovensko, pa kaj ne bi, saj se klatijo zmiraj okoli kakor Robinson. Vince je kar v potokih teklo, po dvajset kobri-čev liter, domači ter&n izvrsten. Z gostil-nicatni smo bili preobloženi, pa vse jedno je bilo povsod dosti ljudi, ker tu ni po- v po pri spočili in šli potem na bližnji bribec ter so radovali lepega razgleda. Ko v vas zopet nazaj pridejo, obstopi jih mnogo domačinov, ki so radovedni pasli oči nad dobrodošlimi, osobito pa nad gospo Mahne-tovo in njenim zalim dečkom, katera sta danes prvi krat zagledala našo vas. Gospod Mahne migne okoli stoječim prijateljem in žlahtnikom ter jih pelje pred svojo rojstveno hišo, kjer so bili pod milim nebom postreže i z dobro kapljico vina prav dobro ženi. Vladalo je med njegovimi pri- gola laž, ker so ga večkrat Slovenci 'in1 Zvarjenega, kakor ga imate žalibože Slovani preživili, ko jo potoval po Kranj-1Trscu 5 tu 8e P™daja naravna kapljica, skej, Ilrvatskej, Dalmaciji in llrcegovini,,kakor J° Je S- ^og dal. Mir je bil, najin povsod jo bil prijazno sprejet in tudi manjšega pretepa no, med tem ko so se ohranjen. | Pre^ zmiraj ponavljali. Fantje bi bili Zdaj pa, ko se jo to „fante" zopet' radi Ple8ll'b aH ™™d tega se niso ruvali domov vrnolo, poprejelo se je popolnoma!in BosP°(1j« žandarmi niso imeli truda in „cikorjaštva" ali „mandarjarskih" šeg — ! Pokore ž njimi. Nehote mi je prišlo v ker je jako kratko pameti in lahke misli, j Blavo. nekaJ čudnega: „Lota 18G6. so ne-dalo si je nabiti v glavo vse one cikorjaške kulture, koje so vodno slišijo v našej okolici. Dragi bralci! v tem bi imel še dosti pisati, a ker sem sam okoličan, nočem po svetu svojih sorodnikov sramotiti, samo opozorujem gospoda Vanka. Naj ne bode otrok, naj bode mož. Iz Materije, 14. julija 1887. — Železniška postaja v Ilrpeljah jo za promet občinstva in tovornega blaga jako živahna postala in je s prostori v postajinem poslopju dobro preskrbljena ali za dovoženo blago se pa premalo skrbi, kajti na tej postaji pogreša se potrebne shrambe za' zalogo (magacin). kateri — nekemu trte porezali; zakaj, ne vem, menda le za šalo ali Spas? Jn to se je zgodilo v Tomaju. Ako bi kdo izmed tistih to čital, naj so praša, če mu vest kaj očita, in naj gre tja, kjer je hudodel stvo doprinesel, videl bode, da je letos na tistih trtah neizrečeno dosti zaroda. Naj poklekne tam in moli „Mea culpa", naj povrno škodo, kojo jo bil napravil, in naj gre prosit odpuščanja gospodarja, ki mu jo škodoval in „mirna Bosna". Tatre, dno 10. julija. — Danes je mnogocenjeni gospod Josip Mahne, po domače: Ferjanov, prišel se svojo čestito gospo in se svojim 7 letnim dečkom obiskat svojo žlahto in svoj mili rojstveni 'kraj. Ti naši ljubi gostje so se nekoliko Mnogo od njih je blagodušni gospod Josip Mahne obdaroval z denarjem — pa ne z drobižem, ampak leteli so forinti, petaki in desetaki. Ta blagodušni gospod pa ni pozabil tudi šolske mladino. Prišel je se svojo gospo soprogo v šolsko sobo in povpraševal po šolskih otrocih itd. Nazadnje se obrne v pričo več nazočih proti meni in reče: „Tu vam izročim 10 for. da poskrbite pridnim učencem in učenkam potrebnih šolskih reči. Mene bo veselilo vselej, kadarkoli bom slišal, da šolski otroci napredujejo v učnih predmetih". Zdaj vzainern s hvaležnostjo desetak ter se v imenu učencev in učenk čestitomu gospodu dobrotniku najtoplejše zahvalim in ga zagotovim, da ta lepi dar ni mogel boljšega mesta najti in da gotovo obilo dobrega sadu prinese. Kaj pomaga otroku šolo obiskovati, če ni preskrben s potrebnimi šolskimi rečmi? Otrok brez knjige, ptič je brez kreljut. Žalibog, da je mod učenci več takih, kateri že tretje leto šolo obiskujejo brez vsakoršne šolsko priprave. Oj nesrečni taki stariši, kateri zanemarjajo dolžnosti do svojih otrok! Ko se je solnco nagnolo in jelo jemati slovo od naših hribov, poslovijo se od nas tudi naši čestiti gosti in iz mnogo ust se sliši: „Z Bogom!" „Srečen pot"! Le škoda, da nas je gospod Mahne prehitro zapustil; bil je lo nekoliko ur pri nas in mudilo se mu je sporad trgovinskih reči nazaj v Trst. Bog daj, da bi nas ta blaga družinica še večkrat obiskala! Lepa Vam hvala, blagi gospod, za ta blagodušni dar in Vsemogočni naj Vam tisočkrat povrne! Za dobljeno svoto sem že nakupil potrebne šolske reči, katere se na 15. t. m. med pridne učence in učenke razdelč. Martin KosiČ, učitelj. Domače vesti. Imenovanja. Davkarski nadzornik g. Ivan Tratnik je imenovan finančnim tajnikom in Franjo Kokole višjim davkarskim nadzornikom v krogu tržaškega finančnega ravnateljstva. Premeščenje. G. Jurij Nattori, kan-celist pri okrajnej sodniji u Montoni premeščenje k c. k. deželnej sodnji v Trstu.— Nov odvetnik. G. Dr. Peter Davanzo, c. kr. višjo deželne sodnije sovetnik je bil 13. t. m. sprejet kot član odvetniške zbornice. Urodoval bode v Rovinju. Mestni zbor tržaški bode imel danes ob P>. uri zvečer svojo XVII, letošnjo javno sejo. — V zadnej seji mestnega zbora bili so izvoljeni v začasni upravni odbor novih skladišč sledeči gospodje odborniki: Baškovič ( 20 glasov), Ventura, Vianollo, Ralli (po 110 glasov) Say (19) in Artelli (25 glasov). — Članom tehničnega vodstva je bil imenovan g. inženir V. Dossenibus.— Gg. trgovce in obrtnike opozorujemo, da imamo od 1. t. m. sotrudnike mej naj-znatnejšimi tukajšnimi slovanskimi veletr-govci, koji nas z redko požrtovalnostjo podpirajo, ker nam nepristransko poročajo natančno o prometu in trgovini v našem mestu. — Tako moremo našim trgovcem vedno najnovejša, izvorna tržna poročila objaviti. Užitninski davek leta 1886 je iznašal v celem cesarstvu 122, 305. 987. gl., leta 1885. pa samo 115, 522. 717. gl. Posebno so imela slodeča mesta večjo dohodke: Dunaj, Line, Spibljana, Brno, Lvov, Kra-kovo, Pešta, in Požun. Za Erjavčev spomenik in ustanovo darovali so dalje: dr. Aleksij Rojio 10 gl.; Josip Blaž, pravnik v Mozirji nabral in doposhil je 14 gl., katere so darovali: Anton Turnšek, trgovec v Nazarji, I f. ; Podhostnik, kaplan v Mozirji, 1 f.; A. Goričar, c. k. poštar, 1 f. ; Marka Leopold, posestnik, 1 f.; Emilio Hontella, droge-rist, 1 f.; dr. mod. Selander v Gornjem-gradu, 1 f. ; drugi po 80-10 kr. A'seli dohodkov 2018 gl, 48ikr. Dijaška kuhinja v Trstu je imela v polletnem tečaju dohodkov (14 gld. 50 nvč., za hrano se je plačalo 87 gl., za šolnino in podporo dijakov 59 gl. 82 nvč., vsega skupej 146 gl. 82 nvč. Od poprej je naloženih 100 gl. v tukajšnji hranilnici; go-tovin je 04 gld. in 82 novč. Mej darovatelje je omeniti gospoda dr. Pertot-a, koji je 4 dni na tedon dajal obed slovenskim dijakom. Srčna mu hvala! Začasni odbor. Družtvo „Avstria" bode obdržavalov nedeljo 17. t. m. dopolnilne volitve. Policijsko. V ulici Chiozza jo pustil nek gospod po noči radi prevelike vročine odprta okna svojega stanovanja, ležečega v I. nadstropju. — Tatovi so porabili ugodno priliko, naslonili so lestvico in odnesli iz spalnice 2 uri, vredni nad 200 gl. — ne da bi so bil gospodar pro-budil. — Kurjača Ivana S. iz Amsterdama so zaprli, ker je hotel svojega druga E. zaklati. — Krojačica Ana Jovich je ukradla v nekoj zloglasnej hiši perila v vrednosti 150 gl. — Stražarji so jo zasačili včeraj zjutraj ob uri ter jo odveli vzapor. — Nemirno spanje. Ker imamo sedaj strašansko vročino, sklonol je posestnik Josip W., da prenoči izven svojega stanovanja v gozdiču ter je mirno zaspal na nekem zidu. — Sanjalo mu so je na hladu bog ve kaj in zavalil se je z svojoga uzvišenoga stališča na cesto. — Siromak se je tako močno pobil, da so ga morali odnesti v bolnico. Neredi v Gorici. V prošlom letu uže so se večkrat prigodili neredi mej vojaki in nekaterimi kričači v Gorici. — Te surovo izjave so zopet ponavljajo. — Poznali smo, da so nekateri suroveži 12. t. m. napadli vojaško godbo, koja je svirajoča stala na trgu Ginnastica. — Motali so kamenje, da je morala godba prenehati in vojaki so morali pobalino pregnati. Bilo je ranjenih na obeh stranah. Alfred Krupp, sloveči posestnik tovarne za izdelovanje topov v Essen-u je umrl 14. t. m. zvečer. — čudna oporoka. V Budapeštije umrl pred nekoliko tedni bogatin dr. Adolf Gold-berger, koji jo zapustil 200.000 gld. v dobrodelne svrhe z opazko, da se denar sme še-le tedaj razdeliti, kadar se bodo zapuščena svota 22krat podvojila. Nek madjarski učenjak, koji ima gotovo veliko časa na razpolaganje, je o tej zadevi sledeče izračunih Glavnica se bode mogla izplačati po 305 letih, t. j. lota 2195 ker takrat bode pogoj pokojnika izpolnjen. Glavnica 200.000 gld. bode narastla tedaj na ogromno svoto poprečno 819 milijard in 200 milijonov. — Ta glavnica bodo dala s samo 3°/0 obresti na leto 2 milijardj 500 milijonov goldinaijev, tedaj na inesec 216 milijonov in vsaki dan 7 milijonov. — Ako bodo v tem času tedaj 10.000 beračev v Pošti, dobi po tom rezultatu vsak 250.000 gl. na leto to je vsaki dan 700 gld.! Kaj ne bi se človek želel, da se po 800 lotih zopet porodi ter živi kot berač v Pešti? Koja je najbolj močna žival ? Kdor tega ne ve, so bodo Čudil, ko čuje, daje to bolha! Se-veda jo tole njena moč v razmeri k njonej velikosti. Ako bi imel, na primer konj v svojih mišicah toliko moči, kakor ta mala živalica preskočil bi najvišje gore. Tudi more bolha 1000 krat težjo stvar dvigniti, kakor njena lastna teža iznaša. — Da bi mogel Človek kaj tacega storiti, prenesel bi 70.000 kgr.! Slavnostni odbor v Celovcu za proslavo zlato maše proč. gosp. profesor Andreja Einspieler priposlal nam je ta-lo poziv: Rojaki! Dne 21. avgusta t. 1. obhajala se bodo na slovenskem Koroškem slavnost, katerej enakih imamo le malo zaznamovanih v našej zgodovini. Dika naša, starosta koroških Slovencev, neutrudljivi prvoboritelj in rodoljub slovenski, slavni naš rojak preč. gosp. profesor Andrej Einspieler daroval bodo v ta dan svojo zlato mašo v rojstnem kraju v Svečah v Rožni dolini r.a Koroškem. K toj slavnosti, slavna društva slovenska in dragi rojaki Slovenci, vabimo Vas danes najuljudneje. Udeležite se te pomenljivo slavnosti v mnogobrojnom številu, da moremo združeni z Vami dostojno Sočastiti onega moža, ki je vse svoje živ-jenje posvetil v to, da bi koristil milemu našemu narodu slovenskemu. Voziti se bode treba do Celovca po železnici in od tukaj z vozovi dalje čez Bisti ico v Svečo, kamor je vožnjo kake 3 uro, poihoda pa čez 4 ure. — Gorenjci iz Kranjskega imajo najboljši in najbližnji pot čez hrib „Kočno". Podpisani odbor prosi tedaj vsa ona slavna društva in posameznike, ki se želijo udeležiti slavnosti in pridejo do Celovca, da se blagovolijo prej ko prej, najdalje pa do 0. avgusta, oglasiti za prostore, da bode mogoče o pravem času oskrbeti dovolj voz za vse udeležence. — Vožnja na priprostih kmetskih vozovih stala bode tje in nazaj za osobo 1 gld. 20 kr. — Kavno tako so je oglašati do gori navedenega časa vsem onim, ki želijo udeležiti se banketa. Natanjčneje se bode naznanilo v kem po tiskanih programih, kakor po raznih slovonskih časnikih. Pisanja, slavnost zlatomašnika s p i o 1 e r j a zadevajoča, naj se pošiljajo tajniku slavnostnega odbora pod naslovom: Janez \Vioser, župnik Elizabetinskega samostana v Celovcu, kateri bode tudi vsaki čas pripravljen, radovoljno dajati pojasnila na razna vprašanja. Bratje! Zanašamo se na Vašo udeležbo ; pridite k nam, da so skupno z našim slavljenccm veselimo; slednji pa naj tudi vidi, kako slovenski narod spoštujo in čisla svoje zaslužne može. Na svidenje! V Celovcu, 14. julija 1887. Slavnostni odbor. krat-tudi Ein- Književnost. „ J o s. S t r i t a r-j a zbrani spisi" izšel je ravnokar 4. snopič v tiskarni Ig. pl. K 1 c i n m a y r & Fer. Bamborg v Ljubljani. — C ena vsakemu snopiču 2.r> nč. — Posebne priporočbe ni potreba, kajti ravno tukaj moremo reči: „Dobra stvar so sama hvali." „Matica hrvatska" izdala je letošnji dar svojim članom, sestoječi iz sledečih izvrstnih knjig. 1. Pod starimi krovovi. Zapisci i ulomci, napisao Ksaver Sandor — Gjal-ski. Svezak LXXXVII—LXXXIX zabavno kjižnice. 2. K s a n t a . Pripovieda Ivo Vojnovič (Sergij P.) Svezak XC—XCII zabavno knjižnico. 3. Put u Carigrad od Adolfa Vebera, sa četerdeset slika i tlorisom Carigrada. 4. Sabrane Pripoviesti Augusta Senoe. Svezak peti. 5. Crtico iz hrvatsko književnosti. Napisao Ivan Iiroz. Svezka prva. Uvod u književnost. f>. G 1 a s o v i t i II r v a t i prošlih vjekova. Niz životopisa. Napisao Ivan Kukuljević Sakcinski. Sa sedam slika. 7. Kukci. Prirodopisno crtico. Napisao Dr. Mišo Kišpatič. Knjiga prva, sa sedamdeset i šest slika. (Nagradjeno iz zaklado grofa Nep. Draskoviča za god. 1880). Poučna knjižnica „M. Hrvatske" knjiga XI. Tudi deluje „Matica Hrvatska" pridno na slovensko-hrvatskem besednjaku, koji je uže v tisku. — Sestavlja ga Slovenec, namreč v. prof. Dr. August Musić. — Vsaki član slovenske narodnosti dobi meseca septembra t. 1. ta besednjak zastonj. Priporočamo to delo našim p. n. čitateljem tembolj, ker jo dandanes koristno vsakemu omikanemu Slovencu, da se sorodne hrvaščine nauči. — Pobližjo oceno bodeuio objavili pozneje. Gospodarske in trgovinske stvari. Kmetijske razprave. (Opisuje A. H.) 1. O travnikih. Bral sem bukvo o vinarstvu in kletarstvu, ki so tako začenjale: „Da se pridela dobrega viua, potreba je imeti dobrih trt". — Tako bi se moralo misliti prav pri povzdigi živinorejo; ako se želi imeti lepo živino, troba imeti dobrih travnikov; to je podlaga vsaki živinoreji. — Kar se pa popolnoma prezira, to je ravno pripravljanje in umno oskrbovanje travnikov. — Ako se ozremo po našej okolici, vidimo malo prav lepih travnikov, tem več pa obzidanih griž, katere se samo kličejo travniki, pa so vse drugo, kakor to; in ljudje drugih dežel se nam pomilovaje posmehujejo, kadar besedo „travnik" rabimo za to sploh revne zdrgnene pašnike ali špralje. 1'rašanje je, ali imamo pa pripravna tla, da si napravimo travnikov, ki se morejo v resnici in po pravici, imenovati travniki? Okolica, kakor sploh Kras, je prav pripravna za travnike, ali to si je treba pripraviti, kakor vinograd, njivo, gozd, ali vrt. Posestnik, ki si z velikim trudom izkoplje in napravi njivo, oskrbuje jo od leta do leta, vsako tretje leto jo pognoji — čez toliko let napelje nekaj zemlje in jo nabara, s kratka: prizadeva se ohraniti jo v dobrem stanu. Kaj se stori pa za travnik? Prav nič, ali še manj kakor nič — to je, da od leta do leta se mu bolj škoduje, da se pušča hitro ko se je nekaj izpodotavil, nanj živino, katera ga potepta in spuli s pašo še travne ko-renike kesno v jesen, da ga prav golega zima najdo; po zimi se porabi vse listje, da za travnik ne ostane nič živeža — in tako slabi travnik vedno bolj od leta do leta, vedno je manjši pridelek sena, in so je čuditi, ako popolnoma ne onomore — in kjer se pridelek sena manjša (»d lota do leta, kako se hoče povzdignoti živinoreja? Mislim, da je to rakova pot. Za povzdigo živinoreje in za blagor posestnikov je potrebno ravno tako skrbno ravnati s travniki kakor so oskrbujejo njive. Vsak poljski pridelek slabi njivo, ako ji vzamemo redilnili snovi, zato se jih nadomesti z gnojem in s zemljo. Kar se godi na njivi, godi so tudi na travniku in kakor se ravna z njivo treba jo ravnati s travnikom. V okolici in sploh na Krasu je treba najprvo iztrebiti kamenje s travnikov, po tem napeljati zemlje, in travnik pognojiti. Vsako peto, sešto ali najrodkeiše sedmo leto treba ga je spet pognojiti. Kdor more to bolj pogostoma storiti, iiuel bode lepše travnike in pridelal več sena. Gnoj stori, da so vzdigne zemlja, ki se je zaradi veliko pustobe uiočno stisnila, to jo da se izrablja in se naraste. Kar dola kvas v moki, to dola gnoj v zemlji; gnoj popravlja tla, gnoj daje zeliščem živeža. — Zgnojenjcm pomro vso slabe trave, iu tudi mahovje in travo se zaraste prav gosto. Travnik neotrebljon iu nepo-gnojen je dal morebiti dvajset stotov sena, otrebljon iu pognojen (ako ne prav prvo leto) daje več let vsaj po štirideset stotov sena — in mnogo žlahtnejšega. Ako se je poprej za požuti se ževkami potrošilo dvajset goldinarjev, no potroši se potem še pet gold. Vrhu tega se ima še otavo, in drovje, ki se nahaja na travniku; v sedmih letih dorasto prav visoko in košato, ki jo za rabo in ima tudi svojo primerno ceno. Drevesno listje, pa daje steljo in stolja dela gnoj. Iz t.ega 80 vidi, kako so troški za gnojenje in strebljonje obilno povrneni — in blagostanjo posestnikovo raste. Nekateri bodo spoznali to in rekli sami pri sebi: vso to je prav, mi bi se lotili čistiti ali nam da gnoja, da pognojimo svoje travnike? — Tudi to so da doseči: Okoličani prebivajo blizu velicega mesta; v Trstu je dosta gnoja prav ceno in kdor ai ga no more kupiti, dii mu tržaška občina ali magistrat zastonj smeti, katere spravljajo iz hiš in z cest; druzega ni treba kakor voziti jih domov ; eno samo živinče jih lehko spelje obilo čroz leto. Z večjim pridelkom sena se more rediti tudi boljša živina. Troški za spravljanje sena so zelo zmanjšajo, posestnik obogati na Jesu, ima steljo, ki jo rabi potem za gnoj. Ce seno hitro spravi, mu ostaja potem še obilo časa za ostala dela. Tržno poročilo. Kava — jako sluba kupčija; prodalo se j-^ samo nekolino v podrobno Lastniki do Buduj nečejo popuščati im cenah, da bi s tem po-vziigli promet. — Zibaj • se v s 1 a • 1 k i b suiijah .r prise«, koje s« jim v< nder ne bodo izpolnile, dasiravno j ti podpirajo trgi v Havru, Hamburgu in Novem Jorku. — Kupci temu vender več ne veruio, kajti čuje se, da letošnja žetev ne bode ravno slalia. — Zraven tegu pa j« šo v Braziliji lil ladiji z kavo, koja se ima prodati na evropskih trgih Rio in Santos, priprost t 90—92, navadna, sredno Una f. 1U4-100, fina f. 10S—111, jako lina f. 110-112; Mamila f 109-111; Cam-puias f 109—110; Captania f. 108—112 Guu-temala f. 114-110; Port ricco t. 110-145; Ceylon f 130-145 Riž — cene nepremakljive. Dober italijanski t. 19 50- 20 50. srednji f. 17 — 18.50; Ran-goon {s certifikatom) f 1G.5U, 1 vrsto f 14 do f. 25, II. vrste f. 13. Mirodije Tendenca, kojo smo pričekovad narašča, posebno se bode p< dražil poper, kajti prašanja je obino po njem. Singapore f. 95 do f f*7, Batavia f 88 do 89. - Drugih mirodij malo. Olje Kupčija sploh dobra — iijemno • Ije iz Italije. — jedilno I. f. 30. posebno lino f 39 Dalmatinsko (s certililoitom) f. 41—43; italijansko namizno f. 51— 5->; Aix t' 60—04 Petrolje J .ko slaba kupčija. — Rusko f. 0 do 0.75, v zabojih t". 9 9.25; Amer.kausko je iz našega trga popolnoma liginolo. Rožiči. Znano j«:, da so bm lanjsko leto juko slabo obnesli. Za letos je nude, da jih bode obilo, tudi obžirom na odlične Iia2e. Prispejo v Trst koncem septembra, Dalmatinski uže ko cem avgusta. Mandlj'. — V Siciliji obiliost. Škoda, da je promet oviran po 5 dnevnei kontumaciji, kojo morajo prestati vsi proizvodi iz južne Italije radi koler^. Pomeranče in Limoni jako dragi. Cena f. 7 50 - 9 50. Rozine in južno vočje mulo kupčije. Sladkor. — Dasiravno se je podražil v Londonu in Parizu, naš trg vender nič mt ob- čuti. Skladišče je ogromno (200.000 vreč) Promet slab. — Prodaj- se po gl 17.25 - 17 50-transit» f 29.25-29-50. Domtčl pridelki. - Fižol, malo p rajanja in zato je eaosialo mnogo starega. Cocks f. 8, rled^t 8. temin t'. 7.25. mešan f- 7.2 ». Žito, seno in I?« kuofiija slaba, cene nepremakljive Borsno poročilo. Mlahavost na borzi in tendenca malo 2i-vahneja. kurzi papirjev se dvigajo. Dunajska borsa dne 12. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih--gl,l. 81 50 , v »rebru------83.15 Alata renta— — — _ _ _ __113*20 5°/„ avntrijska renta —----" OOTO Delnice narodne lmnke--_ __" 890'— Kreditne delnico — —--- --* 282.— London 10 lir »terlin-----J 120 50 Francoski napoleoitdori — — — — ** 10*021 / C kr, cekini — — — — — _„ * 1 Nemške marke — — — — ____" ožili) Izjava in priporočilo. Nekateri tržaški Slov. nel sin t napravili v nedeljo 10. t m. po novej Železnici izlet v Hrpelje. Da s« nekoliko okrepčamo, obiskali smo gostilno pri »Barčeiiki-, h. št. 38, oddaljeno od kolodvoru kakih IU minut Prijetna dolžnost nam je izjaviti, da tuk» izvrstnega jedila in dobr-ga vina niti v Trstu nismo šo nikjer dobili m zraven t"ga j • postrežba jako točna in cene nizke. — Priporočamo ted;!j to g- stilno vsirn Slovencem, koji obiŠiVjo Ilrp'-|j.v Nekateri tržaški Slovenci. VABILO k VELIKI SKUPŠČINI družbe sv. Cirila in Metoda V TRSTU v torek, 0 družbenikov eu zastopnik; vender pa mora vsuka podružnica najmanj po enega imeti". Št. 354/0. Š. S. Natečaj. V tem političnem okraju imajo se namestiti nasljedne službe: Tri službe učiteljev III. vrste (šolskih voditeljev) na enorazrednicah v Brezovici, Herpeljah in Mune; prve dve s slovenskim, zadnja s hrvatskim učnim jezikom. Molitelji naj bodo tudi sposobni k podučavanju veronauka. l)ve učiteljici III. vrste; po edna na dvorazredni ljudski soli v Klani i na 3 razrednoj v Rukavcu s hrvatskim učnim jezikom. l)ve službi podučeteljev na 4 razrednoj moskej soli v Kastvu in na 3 razrednoj v Rukavcu s hrvatskim učniiu jezikom. Edno podučiteljice na dvorazrednej šoli v Sv. Matiji s hrvatskim učnim jezikom. Po priložnosti ena učitelja III. vrsto (voditeljaj na enorazrednej hrvatskoj ljudskoj šoli v Vodicah. Plačo in užitki združeni s temi službami razvidni so v deželnih postavah 3. novembra 1874 št. 30 in 10. decembra 1878 št. 14. Prosilci naj svoje obložene prošje eventualno po službeni poti do 4. tednov semkaj predlože! C. kr. okrajni šolski svet Volosko 13. julija 1887. Prestavljenje sejma. Z dovoljenjem visoke c. k. deželne vlade je sejem v Zireh, ki je imel biti na 10. marća t. 1. za letos prestavljen na 6. Augusta t. 1. Županstvo v Žireh 17. julija 1887. I. Kavčič, župan. LINIKAi za spolne in želod-CrtVu bolesti, nastope -okuŽenja l oslabe n ju možke slabosti, polucije, žgeSo vodo, močenje postelje, puščanje krvi, zabitje Vode, m zii vse bolezni mehurja, droba In živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem postoi.anju z neškodljivimi sredstvi 16—39—104 C. Stroetiel, . specijalni zdravnik Lindan am Bodensre. rcl odČEVA esenca iKr JekarjaPlCCOllja v Ljubljani * ozdravila je mojo svakinjo njenih žeiod5ev»h obole osti popolnoma, da se Čutim hvaležno primoranoga povsodi in vsakemu to neprecenljivo sudstvo iz vs^ga srca priporočati Ludvig Zammnpckl, c. kr. žendarmerijski stražmester v Tritu. Izdeloratetj pošilja jo v zaboječkih po 12 steklenic po | gld. .'!« kr. po poštnem povzetji. PoAtnino trjie p. t. naročniki. V steklenicah po 15 m\ so prodaja t lekarnah: Bianoletto, Foraboschi, pl.Leitenburg, Liprandi, 1'ozzetto, Praxmarer, Prendini, Ravnami, Kovis, Saraval, za magistratom, Sorra-vallo, Udovicich in Znnetti in v večjem dolu lekarn na Štajerskem. Koroškem, Primorskem. Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. 29—50 Biunione Adriatica di Sicurta v f r*iu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Cdavnica društv.n pld. 3,300.000*— Reservni fond 0(. doničkov > 536.628 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živi eme 150.000'— Rezervn fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161,500- — Premiina reserva vseh oddelkov • 7,342.7HU'3ti Reserva za škode • 267 601 — V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih . > 16,954.118-57 Skupni znesek v: h Škod plačanih od 1. Ih38 do IHH3 gld. 114.949 «47 01 Urad ravnateljstva 14—'24 Via Valdirivo, Al. 2 (v lastnej niši) A. Bonne krojač, trg Sv. Katarine St. 1. :jo-->5 izdeluje vsakovrstne tine, ccne obleke po najmodernejšem kroju. (Preseli se 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo".) Dobiva se v vsili knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. MGLLER-JA najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih o nastopnih mladostnih pregreškov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KREIKENBAOI 11 Braunselnveig. oo .52 Ni nič boljšega! za obrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-Josipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odlieena rodbinska pomada za jakost lasi, 30-8 koja, rabečjo redno, na golih krajih goste lase prouzroči ; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v inalo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f'. 1.50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodajo na malo je pri A. J. FIALA, vlastnik c. kr. privilegija. Wien, IX, Nussdorferstrasse 59, kamor se ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovom denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrecno: Faniilien-K raft-Pomade. Assicurazioni generali. v TrMU (duStvo, ustanovljeno leta 1831) To druStvo je rnžtegriolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno na: na zavarovanje proti požaru — zavarovanj« stekla — zavarovanje proti toSi — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blagu in zavarovanj« na Živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884. f. 31,490.875 83 Premije zn poterjati v naslednjih letih f 21,006 641-33 (llavnlcH za zavarovanje Živenja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457-98 Plačana povračila: a) v letu M81 f. 8,637.59« 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,423.383-51 Letni radu ni, izkuz dosedaj plačanih od-ftkndovanj, tarife in popoje za zavarovanja in spkh vsa uatanjčiieja pojasnila s« dobe v Trstu ju uradu društva; Via della Stazione v lastnej palači 28 36 ... AMfSCS/M Ces. kr. državne železnice VOZNI RED proge TRST-SV. ANDREJ-PULJ in HERPELJE-KOZINA veljaven od (i. julija 1837. Odhod iz Tista-S. Andrej ob 5-30 d. p., 9*1 d. p., 135 p. p.*) 5*20 p. p., 8-10 p. p. Prihod v Hrpelje-Kozilio oh 6*20 d. p., 9*56 d. p., 2-34 p. p., 9-30 p. p. Odhod iz Hrpelj-Koziue ob 6*24 d. p., 10 d. p., 6*19 p. p., (519 p. p., 9-30 p. p. Prihod v Pnlj ob 9-8 p. p., M5 p. p., 0-20 p. p., in 12-28 p. p. OdhoJ iz Pulja ob 5. d. p. 1120 d. p., 4.15 p. p., 6*45 p. p. Prihod v Hrpelje-Kozino ob 8 d. p. 7 45 p. p., 9*27 p. p. Odhod iz Hrpelj-Kozinr ob 8.05 d. p. 8.05 p p 9.33. p p. Prihod v Trst-Sv. Andrej ob 0. d. p., 9.05 p. p. 10.28 p, p. *) V luk St. 224 vozi samo ob nedeljah in praznikih. Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. ioo 51 11 I inhi;nHKi.: i. . & I Ljubljanski Zvon. i Gld. 4.60. I Gld. 2.30. - Gld. 1.15. | Teodor Slabanja mr obrni- v Gorici - VI« M«, rt'lli bl>. IT, so priporoča velečastiti duhovščini za iz-dolovanjo cerkvenega orodja — namreč; Monstrance, hustodije, ke-lihe, ciborije, svetilnice, svečnike za oltar ja, taber-nakeljrte i pred stacjone, križe za altarje i bandern, relikvarije, monštrančice ali križe za svetinje, kanonske table, kadilnice s kadilnim čolničem, steklenice za darilno vino, sto-pec, ročnik iz kovine, krstne sklede in žlice, kotliče zii blagoslovljeno vodo, kropilnike, posode za sv. olje in popotnico, držala za sveče, sklepe pri pljuvijah po najniži ceni. Tudi so pri njemu staro cerkveno orodje v Ognju pozlati, posrebri, izčisti in popravi. Na blagovoljno vprašanje bode radovoljno odgovarjal in vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto pošiljal. Staro, nevpo-rabljivo orodje, mesing in kufer jemlje v račun. 5_24—18 •SMMMmOM« ^ Proti hemoroidaml # Kdor hoče čuvati svoje zdravje, naj rabi ^P H v prave A 9 MENIŠKE KROGLJICE • ® (Pillole dei Frati.) f 2 kri čisteče in proti hemoroidam, f# 9 koje izdeluje P. Fonda 9 ^k tarmacista v Pirana. ^fc Prepotrebne za vsakega, kateri trni 2 ^p na hemoroidah, zabasanju, hrozteč-A nosti, glavoboiji, t.-r sploh' veliko sedi, ene čistijo kri in dober vspeh potr- 9 jujejo zasebna in zdravniška spriče- 9 A vala. koja so priložena z podukom za A porabo vsakej škatljicl v slovanskem, W 9 nemŠKem in italijanskem jeziku. S A Prodajajo se po 20 nv5 vkatlji«a v A • vsih lekarimn Trstd Reke, kakor 7 tudi Istre, Daltnacije. Goriško ni iti V A Tr.'iitii. 18 — 52 A JUUJU*GRIMM, dežnikar, Oarriera Veeehia št. 18 jo zelo bogata zaloga solnčnikov za gospe, za jako nizke cone. — Solnčniki za gospode od 90 novC. naprej. — Najnovejši „Entrecots* za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 iiovč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 95—104 Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni piinči Da si človek izvoli j,ravi lok proti Želodčnim bnlpriiim, i«»<*. ni tako lehko. posebno dsudon-K, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten cimk- b'ke Večina ravnili k-ipljic, izleč.kov Itd . kater« »e ob3in**tvu kuKor pruvi čudeži priporočajo. niso ni<^ družben, ne^o *kodliiva imei Edini .leruzn InmnUl bal-znm si ie zagotovil vsled svoj« priproste sestav«*, odločno oživljnjočn in želodčne živce hitro kr^pčalio m či pravioo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami. kar dokazuje tudi sž vsakim dnevom vege praSunje po niemu. Ta balsam bogat na delajočib snovih kineške robar-bare. kate-a korenika je pozninn zarad nje-n^pn ugodnega upliva na prebavljenje ni čiSčenJe, j« zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega preživljanja; zato pa e« vsi strokovnjaki In zv« tenci priporofujejo proti pejeSčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidaliiftm trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklenicu z navodom vred stane tlO novcev. 23—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladiida v Trstu v Iekarr i Marku Rarasint i G. B. Rovis, na Reki v lekarni al Eedentore. G. Gmein*r, v Konninu' v lekarni A. Franzoni, v Tomiuu v |ekarnl E Palisca. 42-48 Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno dolujoJo zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Neprecenljive dobroto jo ponebno vpliv njihov pri notočnosti, slabo-Rti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodeč- nom kataru, gorečiče (rzavci) pri prooltilnej produkciji slin, rumonicl blu* vanju in gnjusu glavobolu, (ako boli iz želodca) kri v želodcu, zabaaanji, proobilnohti jodi in pijač v želodcu, proti gliHtam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdftin. Cona steklunici je z nakazom vred samo 85 nov Glavni zalog ima lokar-ni6ar „k angel ju varhu" 53 - 28 Dr. llrady Kremitler, ^ .''i Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarniftarju (L" Soravallu blizo starega sv. Antona [hI Tuberkulole, (auiioe, jetiko), naduhe, saprte aape), kroničnega bromhijalnega katara itd po plinovi (po rektalnej injekciji). Najneverjetneji, skoraj nedosegljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem po- ijđ lis polnoma dosežen 1 Ob osupljivih, nepogreživih vspeblli govore najjasnejše sb deča si' Siji pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi ![k| rL| besedami, ln koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tli- in inožemstva: «{I Prof dr. Bergoon. Po tridnevnej plinovej ehalaciji po r-ktalnej injekciji, izdatno ■ • hrlpavost }=f|l brzo o'.- u!a pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in I je posve izginola. — Truplo se redi vsaki teden za '/, — 1 K. Ravno tako d ra v ljenje tudi pri starej, celč pri miliarnej tuherkolozi. — Bolnik se ozdravi ter more (LSJ1I tudi najtežjiu posel zopet opravljati. —" iTiJj Prof. Dr Cđrnil. Pri naduhi se more pol ure po plinovej exhalaciji laglje sni>«ti. LSTl, o se exhalacija dalji rabi, se naduha ne povrne vež. Zoper šsuici in naduhi je ' — Ako plinovu exhalaeija izkušeno, izvrstno sredatvo" Prof. Dr kolo i, so se v zdejan h . Dujardln Beaumetz : «Celo pri ufoničnem grlu, poškodovanemu |>o tuber- Ijgj v 2—3 lednib zacelile otekline dasiravno je bila uže polovica pljuč ra- iyj| Dr. M. Langhlin, vodja bolnice v Filadelflji ie vporabil plinovo exhalac jo pri 30.l^| bolnikih, kojl so bili uže v uajzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli. Vsaki dan pa se tnnože zravniška Doroč la o srečnim ozdravljaju, ter je ra*un navadenih sprigeval še mnogo druzih od slavnih profesorjev Tudi v o. k. javrel bol- Ko niči na Dunain se vporabljuje stroj za plinovo exhalacijo. — Imamo mnogo spričeval odzravelih. C. kr. izklj. prlv stmj za plinovo RXhalacijo (Rectal-Jnjector) se doDiva z IrjlJJ vsemi pripravami za pripravljenje phva in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga jLIŠj more rabiti tudi vsak bolnik Bam pri (qU' [U Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahiiferstasse N. 80/A ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenjem niti JL«. težavno, niti ovira vsakdanji posel. —16 /5 Lostnik društvo ,,Edinost". Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. TiMkarnu V. Dolenca v Trstu.