štev. I. v _ JL 445JI Jr\ g. V Trstu, v petek I. januvarja 1909. Leto II. PROSTA POT K NAPREDKU ZELEZIltCRR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV ('immIiiištV4> sc nahaja v Trstu ulica J L Boschetto, 5 - Telefon 1570. g] tj Ipravništvo Dunaj 7". Zentagasse 5 1 Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec $ t| -—1---------------------------------- Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Jioknpisi se ne vračajo. Naročnina /.a celo leto 0.40 K. za pol leta 4.70 K. 1’o/amezna štev. IS vin. Rovo leto. In zopet, jo vtonilo eno leto v neskončnem morju večnosti. - - Le malo je onih srečnih ljiulij, ki se z veseljem spominjajo preteklosti. Pretežna večina človečanstva preklinja staro in opira svoje mule v novo leto. Fabrikantje, trgovci in podjetniki delajo svoje letne zaključki' in veseljem kon statirajo prebitke. Krasna je njih bilanca! Oni pa, ki proizvajajo, molčeč sede pri mrzli peči, ob prazni mizi. Večni primakljaj je njih bilanca. S solzami v očeh so spominjajo preteklih mučnih dni starega leta, nadejajo se boljših časov v prihodnjem letu. Vsako leto se ponavljajo iste misli, iste želje in hrepenenja po boljši bodočnosti. 1'udi železniški uslužbenec je naredil svoj letni zaključek. A glej, kaka razlika med njim in podjetnikom ! Akeijonarji so spravili svoj mastni dobiček v svoj žep dočim je železničar ostal zopet praznih rok. In to se ponavlja, leto za letom : rešen je le tedaj, kadar ga polože v hladni grob. Priznati je treba, da se je gmotno stanje železniških uslužbencev nekaj let sem zboljšalo, i Ali vsa ta zboljšanja so le drobtinice, ki padajo raz bogato obloženih miz onih trotov, ki nimajo najmanjše zasluge za ves la orjaški promet, ki vzdržuje današnji moderni svet, .Mala peščica pogumnih železničarjev sc je naveličala delati hrczvsnošnn letun bilanco in pričela je združbvjjdi tovariše v organizacijo. In brezdvomno je zasluga organizacije, ce Se letošnja bilanca železničarja povoljno vaz-likuje od prejšnjih. Se boljši bi bil letni zaključek, če bi bilo manjše število onih, ki, enako kapitalistom, čakajo, da drugi izvrše delo mesto njih. Koliko tovarišev počiva danes v mrzlem grobu, ki so pustili svoje mlado življenje na bojnem polju dela: — tudi oni so upali, da bode bodoče novo leto i njim prineslo olajšav v njih gmotnem stanju, a zalotila jih je nezgoda ter jim pretrgala nit življenja. Koliko britkih solz in delavske krvi je že teklo po železni cesti, na kateri se križajo z vsem kon-fortom opremnjeni brzovlaki, ki drve noč in dan iz enega kraja v drugega, In le malo je potnikov, ki poznajo težko in naporno delo službujočega železniškega osobja Zadostovalo bi, da en sam uslužbenec postavi napačno ogibe in ves ta ponosni vlak s svojimi veselimi potniki, in lepo opremljenimi celicami se spremeni v podrtijo, iz katere se čuje vpitje ranjenih in umirajočih. In uslužbenci, ki imajo tako odgovornost na eni in moč na drugi strani, naj bi pobirali liki psičkom drobtinice, ki padajo raz miz V ! Ne, nikdar ne ! To je poniževalno! Pustite prazno upanje in lotite se dela! Ne zaupajte več onim, ki so vas pustili na ce dilu ob vsakem novem letu ! Zaupajte v svojo mor, krepite jo, zdramite zaspane in armada brezpravnih postane nepremagliva sila, s katero si bodete i vi predrugačili svojo novoletno bilanco. ’ 1 Naprej :■ tuna sviUim mečem! Velika nesreča na južni železnici pri Gossensassu na Tirolskem. Kapitalizem nima usmiljenja, ne pozna človekoljubnosti; razvija se preko teh mej. Ne meni se za žrtve, ki dan na dan padajo za -njegov blagor. Akeijonarji južne železnice se v tem pogledu prav nič ne razlikujejo od drugih požrešnežev. Jadikujejo vedno, kako se jim slabo godi in tožijo, da vsled »brezmejnih* zahtev njihovih uslužbencev, podjetje pojde na boben. Da se rešijo te simulirane krizi', kujejo vedno načrte, kako spremeniti upravo, kako reformirati promet, da jim bode podjetje prinašala večjega dobička. Ne menijo se' zato, da so ti novi načrti, smrtna sodba za uslužbence, ki morajo po njih opravljati svojo službo. Sistem varčnosti in stiskanja je prešinil že vse panoge železniških služb in povsod se vidi, da je železniški uslužbenec smatrali jedino le za orodje, ki naj služi zlatemu teletu akeijonarji'v. Da, došli smo že toliko daleč z vodnim var-čenjem in stiskanjem, da na primer železniško osobje pri vlakovni službi ne more nastopiti več službe, z gotovostjo, da se tudi zdravo povrni' domov. To je opaziti posebno pri osobju tovornih vlakov. V tem pogledu se posebiio odlikujejo uprave na tirolskih južnoželezniških progah. Tu se varči že tako, da se človeku zdi. da železnica hoče snesti samo sebe. Ne samo pri prometu, nego sploh, v celem obratu j je taka mizerija na osobju, da se je čuditi, kako se sploh ; promet more še vršiti. Ni ne ogibnih čuvajev, -ne premikačev, ne zapenjacev : pri delu se hiti tako, da ni sploh misliti na varstvene predpise. Postaje so premajjhne za današnji I promet, ker so večinoma še take, kakor so bile o otvoritvi železnice. Le1 prav malenkostno so povečane, dočim pa je prjmiet najmanj trikrat večji nego je bil s početka. V zadnjem času je južnoželezniška uprava na Tirolskem vse ukrenila, da zviša dohodke. Odpustila je v to svrho tamkaj v vseh kurilnicah mnogo osobja, zaviračev, kurjačev; pomožnih kurjačev in ključavničarjev. Opustile so sc kar cele partije pri tovornih vlakih. Me ■seča, decembra- pretočenega ‘.907 jo obstajalo na primer na postaji v Inotnostu še HO paritij za tovorne vlake; letos pa jih je le-še 22 za ves tovorni promet na Kutštein in Fran-zensfeste. Seveda se izgovarjajo, da je vsled krize tovorni promet zn mnogo padel, ali vendar moremo reči. da za toliko nikakor ne, da bi še moglo tekom jednega leta odpraviti kar 5 partij. Razumljivo je, da je ravnaleljstvo moralo kaj druzega ukreniti, da se promet more vršiti redno kakor preje s temi reduciranimi uslužbenci. Dne 10. decembra je v to svrho izdalo nov vožni red za tovorni promet na progi Kufstein-Ala. V tem novem vožnem redu se vlakovna brzina kakor tudi teža istih grozno zvišuje. -Aelezniška uprava pravi, da hoče z novimi j lokomotivami, z večjim obteženjem vlakov in z večjo vožno brzino tekmovati z krajšimi dr-žavnoželezniškimi progami, po katerih se pre- j važa blago iz Ogerskega in Trsta na Tirolsko : in potem naprej v ,svico. Kako brezvestno je pri sestavljanju teh vožnih redov postopala južnoželezniška uprava, naj zadostuje le takt, da je na primer tovorni vlak štev. 8H po prejšnjem rodu, veljavnem od |. 1. maja 1908, na progi Inomost. Franzensfeste,. dolgi 79-9 kilometrov, vozil 4 ur 15 minut. 0:1 10. decembra sem se je pa ta vožni čas reduciral kar na H ure in 19 minut. To skrajšanje voznega časa pa, je tem značilnejše, ker ta proga pelje preko Bremerja in je skozinskoz i gorska proga. In, malo časa je trebalo, da je ta brezvestnost odgovornih faktorjev rodila najžalost-nejših posledic: V noči od 15. na 16. decembra torej samo 6 dnij po izdanju novega usodepolnega vožne- j ga reda, skočil je tovorni vlak štev. 88 pri pfletscherskem predoru nad Gossensassom iz tira; pretrgala so se bita zapenjala in vlak se i je razbil na kosce. Dve uslužbenca sta oble- j žala mrtva na mestu, dva sta bila težko, več j njih pa lahko ranjenih. SeNreča se je dogodila na sledeči način. Tovorni vlak štev. 88 je odpeljal 15. decembra zvečer malo pred 10. uro iz Inomosta. Imel je dve lokomotivi, službeni voz, 12 praznih in pa 16 naloženih voz. Vmes sta bili tudi 2 novi lokomotivi iz Nemčije, namenjeni za. italjanske državne železnice. Vlakovodja je bil nadsprevodnik Kamerlander. Razven njega je bilo pri vlaku | še devet drugih uslužbencev. Ko je vlak ravno prevozil pletschcrski predor, nad Gossensassom, so sc pri jedni od omenjenih dveh novih lokomotiv pretrgala spredaj in zadaj zapenjala, | tako, da se je vlak v hipu razdelil na dva oziroma na tri dele. V prvem momentu sta zadnja dva odločena dela vlaka nekoliko zaostala. Iver je pa proga na dotičnem mestu zelo strma, je seveda, njih brzina postala vedno večja in sta z neznansko brzino letela za prvim delom vlaka, Osobje se je seveda trudilo, da bi brzino s zavorami zadržavalo, ali, bilo je vse zaman. Trčenja ni bilo nikakor mogoče preprečiti. In res, zadnja odtrgana dela z lokomotivami sta s tako močjo zadela v prvi del vlaka, da so vsi vozovi tega odleteli jedni na desno,-drugi na levo stran in se razdrobili v kosce; le tako imenovani kamerl-voz je ostal še na tiru. Dvoje mrtvili iu več težkoran jen ih. Sprevodnik Josip Sc/iieaiper, oče trojice otrok in sprevodnik Josip Neurnaier, oče štirih otrok sta ostala na mestu mrtva. Bila sta | prav popolnoma pomečkana in razmrcvarjena. I Težko poškodovani so bili sprevodnik Josip Fisrhlaaer, oče trojice otrok, kateremu je odtrgalo desno roko popolnoma proč in pa sprevodnik Peter Oberhnber. oče jednega otroka, ki je bil hudo ranjen na glavi ter po rokah in nogah. J eden -težko ranjenih je umrl malo po nesreči. Nekaj manje ranjeni so bili sprevodniki: Maser. MiH/er. llblzl, Sfocher. Pomoč. N Gossensassu so za nesrečo zvedeli takoj in so nemudoma brzojavili po pomoč v Franzensfeste in Inomost. Zdravnik iz Gossen-sassa Dr. Schcdelbauer je takoj prihitel na lice mesta in dal ranjencem prvo pomoč. Iz Franzensfeste je prihitel vlak na pomoč ob 2. uri po noči. Tudi iz Inomosta je došla pomoč, ali še-lc ob 5. uri zjutraj. Zakaj tako kasno, je jako čudno, da, skoro nerazumljivo, ker se mora vendar domnevati, da je brzojav o ne-1 sreči dospel tjekaj dosti preje. Omenjeno bodi tudi še, da je osobje pri ponesrečenem vlaku bilo ir 2J ar v službi. Pri tem se je le čuditi, da nesreča ni imela še groznejših posledic. Prostor, kjer se je nesreča dogodila, je nudil gledalcu strašen prizor. Ražlično blago je ležalo mej razvalinami: zaboji, sodov i, cele bale blaga, posamezni deli razdejanih vagonov, vse je bilo na kupu in med njimi so ječale krvave, človeške žrtve samopašne požrešnosti akc.ijona.rjev južne železnice. DOPISI. Trst, (južni kolodvor). Prav pred kratkem še-le smo poročali o našem gospodu inšpektorju Grundnetju ter smo povedali, da po vsi sili hoče imeti pasivno rezistenco. Danes smo pa zopet siljeni, da povemo javnosti drugih zanimivih in za tega moža jako značilnih novic. Gospod Grundner menda hoče posnemati ogerskega prosiulega trgovinskega ministra Franceta Kossn/ha. V svojih odredbah in odlokih sta si podobna kot jajce jajcu. y Cujmo in ocenimo nekoliko njegovo zadnjo okrožnico od 18. decembra t. 1. ista glasi dostavno tako le: Tokom pretečenega luesetfa je bilo beležiti nenn • vadno veliko število nerednostij v izvrševanju železniške službe in to jedino vsled zanemarjanja svojih dolžnostb od strani uslužbencev. Le-tem vsem se je vsled tega' morala naložiti primerna globa. Mej temi nerodnostmi je omeniti posebno sledeče slučaje : Izostanek iz službe,: 5 slučajev. Neupravičene vlakovne zamude vsled prekoračenja vežnega časa ali pa po vožnem redu predpisanih postankov : 5 slučajev. i Neprevidno premi kanj«' in vsled tega povzročeno poškodovanje voznega materijala : - slučaja. Površno in pomanjkljivo preiskovanje lokomotiv: '2 -lučaja. v uda veliko slučajev pa imamo takih, ko vozovni uadtrledniki niso storili svoje službene dolžnosti; Teh slučajev štejemo 14, vsled katerih se je vsem krivcem naložila primerna denarna kazen. Ti dogodki nam dajejo povoda, opozoriti v prvi vrsti nadziralne organe, da podučijo podrejeno jim osohje in ga inteiizivneje nadzorujejo ; v drugi vrsti pa pozivljenio osohje. posebno vozovne nadzornike, da svojo službo 'upravljajo radi svojih lastnih interesov ■/. večjo natančnostjo in vestnostjo, in se nerednosti ne ponavljajo več v takem številu, kakor so se dogajale do sedaj, Ce bi opomini in opeiovan.e kazni ostale brezuspešne, tedaj bi bili tudi prisiljeni dotičnikom odvzeti iiji 11 službena mesta. Itofovent rlakonio-pospcšcvahio službo (Hil NDNEIi, I. r. To je prav pravcati inažarski Kossuth ! , In menile, da strojevni ravnatelj o tem kaj j YČ ?!... Mi o onih petili slučajih, da uslužbenci jednostavno nisi prišli v službo, ne vemo prav ničesar. Če seje to tudi res zgodilo, kaj takega tudi nočemo zagovarjati in morda one nem«rneže braniti. Pomeniti se pa moramo z gosp. Grundnerjcm glede vlakovnih zamud. Ljubeznjivi gospod (irundner! Kaj menite morebiti one zamude vlaka .‘5(1. (Hode zamud tega vlaka zadene krivda prav Vas samega, gospod inšpektor! Vsi strojevodje, ki pri tem vlaku pridejo v poštev, so izjavili, da z lokomotivo serija lil nikakor ne morejo redno voziti. Mogoče pa mislite na zamude z vlakom štev, 4?! Hodi Vam povedano še enkrat:, da s tem vlakom ile more noben strojevodja voziti po predpisanem voznem redu. (lotovo imate v mislih tudi slučaj zamude pri zbiralnem vlaku!? (ilede te zamude naj omenimo, da bi gotovo izostala, če l>i se lokomotive temeljito popravilo. No, kar se pa tiče poškodb pri premikanju. pa moremo reči, da bi se pri lakom izvrševanju služln*. kakor ga predpisujejo in-štrukcijo, gotovo ne dogajalo. Kar se tiče pomanjkljivega preiskovanja lokomotiv, bi pa Vam, gosp. inšpektor v prvi vrsti svetovali, da si' prepričate, če imajo uslužbenci sploh za to potrebno orodje in ma-rerijal. Saj uslužbenec- nima nobenega potrebnega orodja, ki je za preiskovanje potrebno. Pa tudi dnizega materjalai nimajo nikakega, kakor n. pr. za čiščenje mehanizma i t. d. Kar se tiče vozovnih nadzornikov, moramo, gospodu (Irundnor-ju povedati, da bi še bolj debelo glodal, nego gloda sedaj, če bi vozovni nadzorniki liili prisiljeni opravljati svojo službo prav po predpisih. Tedaj bi še le videli, gospod ijišpoktor, da v tem kratkem čašu, ki jim je na razpolago, nikakor no morerejo oba ’ riti svoje službe tako, kakor si vi morebiti želitfe! ; Da take stvari pouzročujejo pri nas slično okrožnice, je naravnost neverjetno. Podučevati in intenzivneje nadzirati osohje hi se reklo toliko kakor demmoirati g-i. Donuneijantstvo je pa že tako preveč razvito in prav nikako potrebo ni. še ščuvati. Tudi nadzorstvo je popolnoma zadostno. To vendar ne bode nikdo mislil, da uslužbenci nagajajo morebiti železnici in eventualno nalašč povzročil jejo no rodnosti. Sedaj pa k zadnji točki te okrožnice, v kateri gospod inšpektor žuga s premeščenjem na druga mosta, (iospotl inšpektor! Kam pa vendar hočete premestiti strojevodje V ! Kaj naj gredo premog nalagat ali pa morebiti kanale snažit !? Svetujemo Vam, gospod (irundner, da je mesto službene bluze imel star jopič mestnega gigrla, i t. d. ('. k. sekcija za vzdrževanje proge je radi prav kljubovalne neubogljivosti tozadevnih nalogov prisiljena. da takim neubogljiveem zapreti z denarno globo. Nadalje so nalaga, da čuvaji proge Jesenice. — Podbrdo pri pregledovanju proge pogledajo'tudi nekoliko postranske tire na p istajah, kar jim je tim lagl.je storiti, ker so po vseh postajah navadno le po trije tiri in ker vsak čuvaj gre pri tem opravilu dvakrat po postaji. Jesenice, 17 julija l!M)s. Predstojnik progovzdrževalne sekeije: Si//m. (iospod Si//hi seveda pri tej svoji okrožnici ni mislil na to. je-li so li čuvaji tudi prejeli od železniške uprave dostojno obleko iti službeno opravo, čuvaji gotovo nimajo toliko preveč zaslužka, 'da bi si svojo ponošene službene kape mogli zamenjavdti kar na svoj račun z novimi in si dali napravljati na svojo stroške novo službeno obleko. Ce gosp. Svha hoče, da bodo ubogi čuvaji tudi paradirali, naj jim j.oskrbi za tO‘potrebno obleko od železnice. Da primerja čuvaja, kateremu stara ponošena službena kapa uhaja za uho, pijancu, in onega, ki ima mesto službenega jopiča svojega lastnega, mestnemu gigrlu, gospodu S.vlia nikakor ne pristoja. To označuje prav dobro vsi* njegovo mišljenje in osvetljuje tudi njegov nizki duševni nivo. Saj je znano tudi, da z uslužbenci postopa tako kakor se m* postopa niti s psi. Zaničevanje in zmerjanje so pri njem vsakdanja sredstva, s katerim odslavlja železničarje. ce pa to ne zadostuje pa začne tudi groziti, da dotičnika vrže' ven. In da hi ga videli, kako se usaja ! Omenimo naj par slučajev, ki nam bodo dokazali kako nizkoten je ta gospod: Uslužbencem, ki so vložili prošnje za podelitev prostih vožnili listkov in so po šestih tednih ali tudi po- treh mesecih prišli k njem ponjo, izobraženi gospod ni vedel druzega reči nego: «Inč I as pomečem ran!* () drugi priliki je kričal na nekega uslužbenca: «I.stik kdor ini pride met! i‘ti. in I. tlnem jednetpi in <1 rin/ri/it meseca, t/a reiem. ren*. Ko je pa dotičnik vsled toga prišel že 12.. ga jo gosp. Si/tai. nahrulil z istimi besedami. Toda no sanjo proti svojemu podrejenemu osobjil se ta g+^j>o kron. Neki ogihni čuvaj se jo pogovarjal izven svoje službe v civilni obleki s svojimi tovariši na peronu in je vsled zamišljenosti v pogovor zastavil prostor, tako da gosp. Svha ni mogel nemotljeno prouienirati. In mogočnež se jo spravil na ubogega čuvaja, kakor kaprol na rekruta. Komandiral mu je : «IIabt Aeht!» in ga ošteval tam na peronu, tako, kakor zna le gosp. Syha. Ljudje so se spogledovali in povpraševali. kdo so ta »prijazen* gospod. Ženo nekega uslužbenca je ustavil, kor ga slučajno iz obzirnosti ni pozdravila: tudi ona je morala čuti par grenkih. In tako naprej! Imamo na razpolago še dosti takih lepih dogodbic, pa smo mnenja, da za enkrat že zadostujejo te omenjene, da javnost dobi o tem možu ono mnenje, ki ga zasluži. Omenimo naj l udi še to. da jo gosp. Svha tudi nadziratelj personalnega poslopja na Jesenicah. Radi hi vedeli za kaj ga železnica za ta njegov Iilulus še posebej plača. Kot nadziratelj bi moral vendar gledati, da je red v hiši. Ce se pridi* kodo k njemu pritožil glede stanovanja, ga kar lopo odslovi in sc ne zmeni za njegove prošnje ali pritožbe. Zato pa skrbi tembolj sam zase, Ogradil si je prav okusno svoj vrtič, da no morejo uhajati tj ek a j kokoši: seveda plača to železnica. Vodo si jo pusti 1 napeljati notri v kuhinjo. Ko so ga nekateri uslužbenci prosili, naj tudi za njih preskrbi, da se popravi plot. jim je gospod S.vlia odgovoril : »kupite si za 1 krono lesti in popravite sami. Ako to ne bodo pomagalo, kar smo povedali danes, povemo še kaj več. Nadejamo so pa, da c. kr. državnoželezniško ravnateljstvo vendar kaj ukrene, da so te nedosfatnosti čim-preje odpravijo. Gornje Ležeče. «Jaz sem samostojen f/ospotl in ne pripadam nobeni s/ranlti*, pravi gospod železniški čuvaj Franc Voljč. Kakor njegovi tovariši, je prejel namreč tudi on vprašalno polo ^Kragebogenj, da popiše svojo službo in da natančne podatke o vsem svojem sTUžbenem poslovanju. Toda njemu so take stvari zde prenizki* oziroma premalenkostno, da bi se on, samostojen gospod, zanje pobrigal. On take pa- pirje zmeče kar v peč, češ, kaj so bom brigal za te stvari, jaz sem železniški čuvaj in kdo mi kaj more. Tako se ponaša uslužbenec, katerega je železniška organizacija , dvignila iz suženjskega stanja in je izposlovala vsaj toliko, dajo železniška uprava nanj vsaj pogledala, dočim je bil do zadnjega časa od nje smatrali za slepo orodje, ki pozabljeno od vsega sveta taiu kje v puščobi koplje zlato rudo za svojega delodajalca kapitalista. In tak človek se ne zaveda svojega siromaštva, ne čuti. da je izže- x man do krvi, nasprotno, v svoji prevzetnosti, mogoče tudi v svoji kolosalni nevednosti, se berač hoče povzdigniti s svojo lastno domišljavo močjo do gospoda, in zadnji najpozablje-neji hlapec svojega gospodarja se hoče jedua-i-iti z njim. požirajo slino pri pogledu na njegovo zlata polno vroče. In da se domišljavost v njegovem ozkem delokrogu vsaj nekoliko uresničuje, so hoče uboga zemeljska reva pokazati gospoda napram svojini »podrejenim*. Reveži so subotituti pri gospodu čuvaju Voljču. Celo noč mora sedeti tam v kukerlu na .malem trdem stoleu. Mraz mu pretresa ude in gospod čuvaj mu ne privošči no za sveženj drv gorkotc* in ne toliko klopi, da bi mogel položiti svoj otrpneli život. Seveda, v inšrukcijah kaj takega ni predpisano. že radi tega ne, kor to zahteva človekoljubnost. (iespodjo kapitalisti,- kakor tudi ne oni, ki se hočejo tem jednačiti četudi ob požiranju slin. pa človekoljubnosti no poznajo, (iospod prožni čuvaj Voljč je pač že pozabil na čase, ko je tudi on potreboval o zimskem času usmiljenja od svojega tovariša, ki ga je moral v mrzlih nočeh substituir.iti. Srečen tisti revež in trpin ki še domišljajo, da je gospod in odklanja vsako pomoč, mu pomore! ? Borovnica. Strojemo osohje r Ilororniei je prisiljeno napraviti zadnji poskus, da se oprosti mirnim' potom nesnosnef/a izrnozffO-ra n ja od strani železniške dražbe in kliče še pomoč i od e. kr. f/eneratne hitrem približevanju nepremagljivega sovražnika, socializma, ljubljanskemu mestu, ki hoče odstraniti tamošnje gnjilc politične razmere in uvesti novo življenje, ki bode v prid ljubljanskemu ljudstvu, a ne posameznim črnim strašilom in njihovim podrepnikom. V vodmatskem in v obeh kolodvorskih volilnih okrajih, kjer prebivajo železničarji, se .je pokazalo, da so oni storili vsi svojo dolžnost. V drugem kolodvorskem okraju dobil je so-cialno-demokratičen kandidat sodr. Etbin Kristan večino, v ostalih dveh omenjenih volilnih okrajih, kakor tudi v št. jakobskem okraju pa je do večine prav malo manjkalo. Ljubljanskim železničarjem, kakor tudi vsemu drugemu delavstvu. je le čestitati na takemu uspehu. Saj '0 je od lanjskih državnozborskih volitev številu proletarskih glasov vendar podvojilo 1 In ta mogočem strankin napredek naj bode za iznenadjene optimiste, bodise železničarje ali Iruge proletarce, brezpomemben!’? Pri takem ■napredku in. razvoju svete proletarske ideje naj železničarji obupajo in vržejo puško v koruzo!? Razsoden sodrug gotovo preje premisli, in če izid volitev natančneje prouči, se tudi prepriča, da je pri teh deželtmz borskih volitvah socialno demokratična stranka izvojevala tako moralno zmago, na katero morejo biti ponosi ii vsi ljubljanski proletarci, posebno pa še železničarji ki so zares z vso navdušenostjo in v polnem številu pohiteli na volišče in tam 'pokazali gnjilima meščanskima strankama, koliko jo njih, pred katerimi se imajo bati. Za njihov odločen polnoštevilen nastop, bodisi v glavni kakor tudi v ožji volitvi jim železničarsko tajništvo v 'Prstu izreka kot svojim članom posebno priznanje in iskreno zahvalo. Naš socialnotlemokratični državnozborski poslanec Pernerstorfer, zbornični podpredsednik. Zahtevi po jednem podpredsedniških mesi v državni zbornici so se kratkovidne meščanske stranke pred par leti še posmehovale. Da stvar ni bila ra ko smešna, se je pokazalo letos, ko je so cialni demokrat sodrug Pernestorter v državni zbornici zasedel res jeduega podpredsedniških stolcev. Preje sta bila samo dva podpredsednika, toda, delo se je v zbornici tako n.agro-madilo. da je bilo treba število članov v pred-sedništvu pomnožiti za tri podpredsednike. Z druge strani itnajo pa vse večje stranke tudi pravico zahtevati, da so zastopane v predsed-nišlvu. In pomniti je, da je socialnodemokra-rična stranka v državnem zboru druga največja 'franka. No in pri volitvah štirih podpredsednikov se je mulili' /mi poznalo, soeia/nodemo-hratično s/ni uho zn jed nakbpra r no z drnijimi /nirlamenl urnimi s/ranhami. Oddanih je bilo 391 glasov. Izvoljeni so bili Pernoslofer s 33(5 glasovi, Pni/učnih. slovenski klerikalec z 282 glasovi. J)r. S/einiren-■ der. pristaš nemške ljudske stranke s 3f>7 glasovi in češki agrarc /azrorha s 3C>3 glasovi. Sodrug Pernesdnrfer se je zahvalil za izvolitev ter omenil, da so socialni dcmokratje že pred poldrugim letom zahtevali v zbornici podpredsednika iz svojih vrst, ne samo radi rega. ker so oni druga naj večja stranka v parlamentu in tudi ne zato, ker je socialnodemo • kratična stranka v parlamentu jediua opoziei-jonalna stranka, nego v prvi vrsti radi tega, ker socialni dcmokratje hočejo tudi sodelovati pri zborničnih notranjih poslih. Povedal je, da današnji /mrlament na jinillaiji splošni' in jednuhe roli/ur prarice ni /uislal /ah brez nji/torei/n sode/oranja in /rada. Socialni detnohralje smatrajo par/amen/, dasi ne z-a jedi no, ali randar za jaha razno bojišče, na hotenem sr odločujejo interesi rsei/a nrs/rijskri/a ilr/a rnec/a /juds/ra in /irolelari-jn/a posebej. Socialni dcmokratje so stali in stoje na stališču, da je jednakopravnost strank v parlamentu treba spoštovati in da se ne pusti nikdo voditi od slepega strankarskega sovraživa nego vodi lojalen boj s svojim politič-'nim nasprotnikom. Svoj govor je sklenil z lepimi besedami: »Gospoda moja* ; je rekel. «Ce mi bode dana prilika, in bodem poklican vodili zbornične posle, .tedaj hočem postopati popolnoma objektivno, nepristransko in pravično !■■ Amnestija za disciplinirane državno-železnlške uslužbence. O priliki jubileja šestdesetletnega cesarjevega jubileja je železniško ministerstvo izdalo na vsa ravnateljstva sledeči odlok : V proslavo šestdeset lega- vladnega .jubileja Njega Veličanstva Cesarja, odrejujem, uprave, ki se bili pred tem dnevom obsojeni na kako disciplinarno kazen, in je razsodba postala že pravomočna izvzete so kazni z odpuščenjem te kazni spregledajo, se izbrišejo v službenih in stanovskih izkazih in se ne v pošte vajo več nikake pravne posledice, ki jih imajo take kazni za uslužbenca. Nadalje določam tudi, da se radi pregre-škov, radi katerih se ima še-le uvesti disciplinarno postopanje, ali pa se je isto že uvedlo in ni še dokončano, vsako nadaljnje razpravljanje ustavi. Izvzeti so tudi tukaj pregrešiti, ki se kaznujejo z odpuščenjem (§ 9f> točka 3 službenega reda). Uvedeno disciplinarno postopanje pa se ima ustaviti tudi radi pogreškov, ki se kaznujejo po predpisih službenega reda z odpuščenjem, ako je o stvari razsodila disciplinarna kamora na manjšo oziroma milejšo kazen nego je kazen odpuščenja, ter je ta razsodba potrjena od ravnatelja in še ni ‘postala pravomočna. F o r s t e r. Ogrski trgovinski minister Kosuth, ki je ob enem tudi železniški minister, pa njegov tajnik Szlereni/ sta s svojimi brutalnimi nastopi in s svojimi absolutističnimi odredbami provzročila med ogerskimi železničarji pravo anarhijo. Kosuth se ni zadovoljil samo steni, da je suspendiral železničarsko organizacijo, on nadaljnje pot svoje krutovlade proti železničarjem. Izda/je naredim, r ha/eri nc/rshim in hrra/skiin železničarjem preporod nje na roča nje njiho-rib strokovnih i/lasil «Marp/ar I'asu/as* in *1/rralshi že/jezničar» ter jim preporedaje hali spio/t čil a nje in naročanje pol i lični li lis/or, Karakteristično pa je, da gospod minister te odredbe ni publiciral, nego sc je ista vročila vsakemu železniškemu uslužbencu posebej. Razume se, da je steni hotel vsaj (Udoma pokriti spamoto tega svojega podlega čina. Misli si pač, čemu treba železničarju,- ki ima volilno pravico, čitati še različna politična glasila sa.j-mora voliti tako. kakor hočem jaz in mu vsled tega tii.j treba nikakega. političnega prepričanja. /e nova intanma službena pragmatika je železničarje razburila do skrajnosti. Vsled tega novega nasilstva pa je v njih naravnost vskipelo , in njih ncvolja.je povzročila anarhijo, hi danes rinila na rseh oi/rshib že/eznieah, posebno pa na dežurnih proi/nh. 'Po kar se danes dogaja na Ogerskem v železniškem prometu, se ne more imenovati več pasivni odpor, t. .j. opravljanje službe po službenih predpisih, nego ravno na-sprostno. Vsa služba je r popolnem nereda, promet oriran na rseh slraneb in že/eznišhe nesreče so na dnevnem rede že nehaj meseeer sem. Svojih človeških pravic oropani železničarji, zrn učeni od podlega denuncijanstva, zgubili so vsako veselje za redno delo. Postali so 1 neobčutljivi za svoje službene dolžnosti tako, da se danes na Ogerskem ves železniški promet vrši pod vplivom zopernosti uslužbencev na-prain vsem železniškim upravam. In železniškemu ministru Košut Im je tudi to dobro došlo, da jo proti železniškim uslužbencem izdal zopet »ukaz*, s katerim hoče z brutalno silo udušiti »upornost,* železničarjev. Izdal je naredbo, v katerej preti železničarjem, radi njihove »službene brezbrižnosti, ki postavlja v nevarnost celi železniški promet*, s disciplinarnimi in kazenski mi preiskavami ter z odpuščenjem. V tej naredbi, v katerej se gospod Kossuth pritožuje o žalostnem stanju ogrskih železnic vsled nemarnosti železniških uslužbencev, se sklicuje tudi na dobrohotnost ogorske vlade in zakouodajsiva, ki je vendar storila železničarjem toliko »uslug* s tein', da so se jim vredile plače in sploh njihovi pravni od-noša.ji naprtim železniškim upravam. Pravi, da bi bilo z ozirom na te »dobrote* pričakovati od železniških uslužbencev pač več ljubezni za njihovo službo. Gospod minister misli pri tem seveda na ono infamno službeno pragmatika, vsled katere, so ogrski železničarji postali pravi sužnji tam-ka.jšnih kapitalistov in trinoških državnikov in na smešno malenkostno zvišanje železničarskih plač. posebno po nižjih kategorijah Prepričani smo, da so taki in slični brutalni čini ogrskih magnatov le zadnji poskusi, da vzdržijo svoj nasilni vladni sistem še par uric pri življenju, (lotovo se ne bode treba Kossuthu in njegovemu podrepniku Szterenvju dolgo časa več truditi z iznajdbami novih tur- i turnih instrumentov za trpinčenje ogerskega železničarskega proletarijata. lSiiža se urica, ko bode tudi oni spoznali, (Iti se promet na ogrskih železničah pod pritiskom obstoječe službene pragmatike nikakor ne more vršiti. Zboljšani avanzma uradnikov m uslužbencev c. k. državnih železnic. Železniško ministerstorstvo jo izdalo dne decemlira 1!*0S odlok št«v. <>•'!..'Isžil glede zboljšanja nvanzina onih nastavljenih uradnikov IX. in VIII. (dnov'nega * razreda, ki so dobivali začetno plačo bOO tl. n. v. in glede nastavljenih uslužbencev s začetno plačo (iUO in 700 kron. Ta odlok je sledeči : Onim uradnikom c. k. avstrijskih državnih železnic IX. in VIII. činovnega razreda, ki so bili svoječasno nastavljeni s začetno plačo bOO U. 1000 krmi, se o priliki prvega slednjega pomaknjenja normalna avanzijska doba skrajša za pol leta, ako ti uradniki sploh morejo biti še deležni takega pomaknjenja in vsled uvedeuja dvoletne čakalne dobe v plačilnem razredu 2200 kron v smislu odloka od 10. novembra 1908 štev. 01.920, ki je bil objavljen v uradnem listu c. k. železniškega ministerstva, LV. odstavek cx 1908, že itak niso dosegli hitrejega avanzma. Tii določba velja tudi za uradnike bivše c. k. priv. Cesar-Ferdinandove Severne železnice, ki so bili nastavljeni s začetno plačo 000 II 1200 kron in so sedaj uvrščeni v status c. k. avstrijskih državnoželezniških uradnikov. Nadalje se oni uslužbenci, ki so bili nastavljeni s začetno plačo 300 H 000 kron ti li 350 II 700 kron in se jim normalna avan-zijska doba na podlagi izvanrednega popisa mej tem časdm ui skrajšala najmanj za jedno leto in tudi niso bili Imenovani poduradnikom, pomaknejo v naslednji razred jedno leto', oni pa, ki so v začetnem plačilnem razredu s 1 800 kronami bili le pol leta ali se jim je avanzijska doba na podlagi izvanrednega popisa skrajšala le za pol leta, pol leta preti pretekom normalne čakalne dobe. F o r s t e r. Volitve v provizijski fond c. k. državnih železnic. Izid teli volitev smo na splošno že objavili. N. glasovi. Rudolf /Aiiii/urtli, strojevodja, 11iitteldorf z 40.(>10 glasovi. France .bbb glasovi. Albert Dpprlnr, prožni delovodja, sekcija za vzdrževanje proge Duhaj 1, z 4t).bbj glasovi. Kmerih IVentil, ključavničar, delavnica sfgnalov, Dunaj, z lO.bbg glasovi. Karol Sassiii, ključavničar, sekcija za vzdrževanje proge Floridsdorf, z 4O.bbg glasovi. Ferdinand llmimkininier, strojevni kurjač, kurilnica Dunaj 1, z ID.b 11» glasovi. Vsled določb statutov tega preskrbijo val -nega zavod;t se triletna fanheijsha doba no-voizro/jenei/a odboru pričenja s I. norembrom IUOS in hončit z dl oktobrom IM 10. Predsednikom odbora provizijskega fonda se za to funkcijsko dobo imenuje ministeri-jalni svetnik železniškem ministerstvu Dr. Robert (lrienbert/er in njegovim namestnikom v tem odboru c. k. vladni svetnik, namesto-valni ravmitelj državnih železnic Dr. Rudolf Se h mil z. F o r s t e r. Na Saksonskem v Nemčiji združevanje in solidarnost železničarjev nekaterim faktorjem tudi ni prav po volji. Pred kratkem je umrl neki ogibni čuvaj, ki je bil član železničarske socialnodemokratičue organizacije in sodrugi v Dresdenu so se vdeležili oficijelno njegovega pogreba ter mu izkazali dostojno zadnjo čast kol zvestemu sodrugu. Generalnega ravnatelja je ta nastop tako zbodel, da je izdal novo okrožnico, v katerej žuga vsem onim uradnikom in delavcem, ki so člani »Zveze nemških železničarjev*, ali stremljenje le zveze bodisi direktno ali indirektno na kterisibodi način podpirajo, z odpuščenjem iz službe. Ta generalni ravnatelj saksonskih državnih železnic je storil že dosti jednakih atentatov na koalicijsko pravo nemških železničarje’* kateri se pa za njegov terorizem malo zmenijo. 0 železniški nesreči v Zagorju, pri kateri sta se dva vagona prevrnila v Savo, poročamo natančneje v prihodnji številki. Izpred razsodišča poklicne zavarovalnice avstrijskih železnic proti nezgodam. Strojevodja Ivan Sperlicli iz Dunaja je dne s. aprila 1902. id or na tender, zadel z glavo tako nesrečno oh železni dimni odvod-nik, da sc je znatno poškodoval na desni strani rola, nad desnim očesom in pa na nosu. Dne 23. tebru varja 1 DO;! vozil je na postajo Lun-berk Maisan po napačnem tiru. Sperlicli je to pravočasno zapazil, ustavil je vlak in tako preprečil strašansko nesrečo' za se, kakor tudi za potnike, ki hi- se bila brezdvomno pripetila. Razumljivo je, da se je moral hudo ustrašiti tega dogodka. Še dolgo časa potem, ko je vlak že sta), se je ves tresel na životu. Opravljal je svojo službo naprej, dasi prav težko do 1. maja 1907. Večkrat je moral izostajati iz službe radi bolehnosti, vendar pa svojim predstojnikom ni hotel nikdar povedati, da je vzrok njevega bolehnega stanja nesreča iz leta 1902 oziroma velikansko razburjenje iz leta 1903. Vselej jo naznačil kak drug vzrok svoje bolezni. Seveda je bil nazadnje od vozne službe odpuščen in tudi penzijoniran. Zavarovalnica je njegove zahteve za odškodnino odbila in zaupna zdravnika nista vedela družega povedati, nego da je Sperlicli alkoliolist in da se ima nezgoda oziroma onemoglo fizično stanje ponesrečenčevo pripisovati alkoholizmu. Sperlicli je po odv. D.ru Frietlu na Dunaju vložil proti zavarovalnici tožbo na razsodišče. Na razpravi je bilo po zdravniku, ki je Sperlicha zdravil in po pričali dokazano, da je ponesrečeni večkrat tožil, da se straši in pri; povedoval, da ima sem pa tj e jako murne napade nervoze. Te napade so priče tudi potrdile. Zvedenca Dr. Ilnrel in prof. Dr. h<>ni3 kron 0(1 vin. To znižanje pa je zavarovalnica temeljila na mnenje nekaterih svojih zaupnih zdravnikov. Mej temi jo ponesrečenčevo stanje posebno dobro opisal ljubljanski zdravnik Dr. Hans IfOgler, ki so je glede njega izjavil doslovno s temi besedami : »Poškovdovanec je brezdvomno simulant in se mu po preteku jednega leta gotova mora črtati vsaka renta*. Vsled znižanja rente je Lnuibercjer po odvetniku D.ru (iustavu Fried" na Dunaju vložil tožbo proti zavarovalnici še-le 30. marca 190K. Med pravdo so zaupni zdravniki v Beljaku dne 4. julija 1908 preiskali poškodovanca, ter so konstatirali. da se je sicer njegovo j stanje prtjcej zboljšalo, a da je še opaziti na njem markantnih posledic nezgode, ki jo je pretrpel. Izgubo na zmožnosti za delo sta vsled tega bolehnega stanja cenila na 7f> odstotkov. Na podlagi tega zvedeniškega mnenja je razsodišče po končani razpravi dne 2. oktobra 1908 obsodilo zavarovalnico na plačilo mesečne (57.5 odstotne rente od 1. aprila 1907 naprej, v znesku 99 kron 48 in na naknadno plačilo zapalih rent v znesku 83:") kron .">(> vin. Poročila o shodih in zborovanji!). Dne (5* decembra 15K)H <>1> (!. uri /.večer se jo vršil železničarski shod v Zidancininostu pod predsedni-štvom sodruga 1‘er.niku z dnevnim redom : ,,Danc kun-naiiji' južni' železnice in njih izrr.iitera. K dnevnemu redu je govoril sodr. Kit/tur iz Trsin in pa Miha C'obul iz Zagorja. Predlagana je bila resolucija, s katero se centrala poživijo, da ukrene, potrebne in se nedostatno-sti čimpreje odpravijo, oziroma da se vprašanje glede realiziranja koncesij, ki jih je 'južna železnica dala svojim uslužbencem čimpreje reši. Za prožne delavce — oberbavarje pa se je izvolila deputacija treh mož, ki pojdejo do ravnateljstva k Pichler-ju na Dunaj. Resolucija, kakor tudi predlog glede deputacije so zborovalci jednoglasno sprejeli in sodr. Pečnik je nato zaključil živahen shod. Dne 7. decembra je imela v Ptuju svoj shod ptujska krajna skupina. Predsedoval je sodr. Rozman. Poročevalec sodr. Kopne iz Trsta j(* v dveurneni govoru raztolmačil pomen ravno izvojevanih koncesij na državnih železnicah za južne železničarje. Povdarjal je, da je treba skrbeti za naraščaj v organizaciji, da bode nje moč vplivala toliko na južno-železniško upravo da bode ta slednja tudi realizirala svojo znano okrožnico 385"- K dnevnem redu se je oglasilo še več sodrugov, ki so navduševali svoje tovariše za solidarnost in za sveto idejo socializma. Shod je bil zaključen ob velikem entuziazmu. Dne 8.. decembra se je vršil v Ormožu shod po S 2. zb. zak. na katerem je poročal tajnik železničarske organizacije, sodr. Kopač, iz Trsta. Poročilo se je vzelo s splošnim zadovoljstvom na znanje in navdušeni so zborovalni so sklenili, delovati na to, da spravijo zadnjega železničarja v svojo organizacijo. I _J____ | Dne i). decembra se jo vršil v Pragerskem javen ljudski shod z dnevnim redom : ,,Socialna politika v Avstriji in delavstvo*1. Govoril je sodr. Kopač iz Trsta. Razložil je posebno pomen zavarovanja za starost, preskrbo za'slučaj onemoglosti, povdarjal potrebo reformiranja zakona za bolniško blagajno kakor tudi zakona proti nezgodam. Za svoja izvajanja je žel obilo odkritosrčne pohvale. K besedi sejo ogissilo še več navzočih, mej njimi tudi sodr. Pičinin, ki so marsikaj pripomnili k izvaja- , njem poročevalca. ----- Dne 10. decembra se jo vršil shod v Celju ta- j mošnje krajne skupine. Sodr. Kopač je poročal o zad- j njih koncesijah na državnih železnicah in razložil njih pomen za južno-železniško uslužbence. Poročilo se je z navdušenostjo vzelo na znanje. Na shodu so se rešile, tudi nekatere domačo stvari lokalnega pomena, na kar je predsednik zaključil shod. Dne, 1:2. decembra ob uri predpoldne je bil \ Mariboru shod tamošnje krajne skupine II. /. dnevimi redom : ,,1‘riknijšanje rožnih pristojbin nn jnini niri in tozadevni sklepi". Poročala sta sodr. Kleni/tl v/. Maribora in sodr. Kopne iz Trsta, l/.volila sc je deputacija, da stavi generalnemu ravnateljstvu tozade\ - v predloge. Shod je bil izvanredno dobro obiskan iu zad' voljni so odšli zborovalci. Dne lil. decembra se je vršila v Mariboru k> : ferenca skladišnih delovodij in delovodij pri brzovoz; službi. Sklicala je to konferenco centrala strokovne;?, in pravovarstvenega i družtva za Avstrijo na Dunaju Navzočih je, bilo ‘29 delegatov, ki sn zastopali vse velike postaje južne železnice. Izvolila se je deputaeij.> petih mož, ki imajo pri generalnem ravnateljstvu z.-it tevati sledeče : 1. Prizadeti delovodje se imajo definitivno ua.-M-viti z isto plačo, kakor jo imajo sedaj, vračunši | • -stranske dohodke ; 2." Vsi oni stari delovodje, ki sploh no more.: o biti več nastavljeni, nikakor ne smejo biti prikrajšani v svojih dohodkih in se ima za njih vzdržati dosedanje starostno zavarovanje. Dne 21. decembra je bil v (iorioi društveni shoo tamošnje podružnice II. (državna železnica). Poročal ;> sodr. Kopne o zadnjih koncesijah. Po jako živahni bati se je poročilo vzelo na znanje in se je oh jedilen poročevalca pooblastilo, daglode raznih nedostatnosii intervenira pri ravnateljstvu državnih železnic. Dne 2i>. decembra so jo vršil v Nabrežini, društveni shod tamošnje, podružnice. Predsedoval je sodr. Prijatelj. O točki dnevnega reda: ,,Koncesije, na državni železnici in njih pomen za južno-železniške uslužbence", je govoril sodr. Kopne iz Trsta. Poročilo se i«> z. burnim odobravanjem vzelo na znanje. Pozor! Članom krajevne skupine Sv. Peter na Kranjskem r Na shodu, prirejenem od centrale dno ' in 9. septembra 1908, so delegatje .sklenili, d, imajo vse krajevne skupine in vplačevalnir*-od 1. oktobra 1908 naprej, plačevati centrali za vsakega člana na mesec po dva vinarji«, več, nego se joj je plačevalo do sedaj. Iz tri dvovinarskih prispevkov bode centrala ustanovila poseben sklad in ga bode tudi posebej upravljala. Ona sama pa bode prispevali! -temu s na leto. Velikokratna pošiljanja članov personali,*. komisije in eentr. delavskega Odbora k različnim konferencam in posvetovaujim povzroči’:*, so posameznim krajevnim skupinam in vpla-čevalnieam, katerim je slučajno večje število teli članov pripadalo, ogromne štro&ke. To po | povsem neopravičeno, ('lani personalnih komis:; delujejo za splošni blagor m je vsled tega popolnoma prav in pošteno, da se taki stroški tudi pokrivajo iz skupnih doneskov. Zato je sklenil odbor krajevne skupine Sv. Peter n Kr. da »vsak član plača s 1. januarjem 1909 razven mesečnega prispevka I krone 'J11 vinarjev, še 30 vinarjev, s katerim slednji]: zneskom je ta dvovinarska doklada plačana za 3 mesce nazaj in zn celo leto 1809 naprej.. Potem plačajo člani redno vsaki mesec 1 kr. 20 vin. kakor dosedaj. Sicer bi bilo jako nerodno samo s tema clvema vinarjema posebej računati. /ill odbor Frane Cerčerk, zapisnikar. Književnost. # „V dobi klerikalizma11. Spisal Liberatus. Cena 40 vin. - V založbi »Delavske tiskovne družbe* je izšla zanimljiva in zelo podučila brošura o klerikalizmu. Priporočamo našim čita-teljem, naj si omislijo to brošuro. Cena j' jako nizka. „Slovenci m narodno vprašanje11. Spisal L Kristan. --- V dobi, ko so bijejo na vseh straneh narodnostni boji, izdala jo »Delavska tiskovini družba v Ljubljani*, brošuro, ki razpravlja o narodnem vprašanju. Kdor bo brošur i prebral, ta bo gotovo razumel, kakšna naj b0 K. Izhaja na liJ str. (10 št. je obsegala celo l(i stranij). Kavarna LNIONE - Trst Ulica Casernia in ulica Torre Blanca Napitnina je odpravljena. Velika zbirka politir nih in leposlovnih revij in časnikov v vsel - -■:i===^===r===je?sikih. —:— lzdnjatolj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Drngutin Priorn v Kopru.