# 37 { Izkušnje in razmisleki ... } učiteljev glas
S formativnim spremljanjem (FS) sem se prvič sreča-
la čisto na začetku svoje poklicne poti, leta 2001, ko 
sem bila vključena v projekt Nova kultura preverjanja 
in ocenjevanja znanja (portfolio). Od takrat dalje po-
samezne prvine FS ves čas vnašam v pouk zgodovine 
in DKE.
V projekt CIDREE AFL sem se vključila na pobu-
do mag. Vilme Brodnik, s katero veliko sodelujem v 
različnih projektih. Projekt se mi je zdel zanimiv, saj 
sem menila, da bi lahko FS v pouk vnašala še bolj 
sistematično. V CIDREE AFL se mi je zdela dragoce-
na tudi predstavitev izkušenj FS na škotskih šolah in 
konkretnih primerov šolske prakse. Največji vtis gle-
de poznavanja in uporabe FS sta name naredili mag. 
Leonida Novak in dr. Ada Holcar Brauner, ki sta s 
konkretnimi primeri dobre prakse dokazali, da lahko 
FS »živi« tudi v slovenskem šolskem sistemu, ki sicer 
ni naravnan in zasnovan v tej smeri. Teorijo sta ves 
čas podpirali s konkretnimi primeri iz lastne šolske 
prakse.
Učitelji, ki FS vpeljujemo v celoti ali pa le njego-
ve posamezne faze, smo namreč v slovenskih šolah 
osamljeni. Po navadi nam tudi ravnatelji ne nudi-
jo ustrezne podpore, zato so še posebej dragocene 
predstavitve dobre (domače) prakse. Prav tako se mi 
zdi pomembno, da v projektu EUfolio sledimo isti fi-
lozofiji in je FS eno izmed treh področij poleg izbrane 
veščine in dela z eListovnikom.
Menim, da večina učiteljev, ki izvajajo FS, vnaša v 
svoj pouk predvsem povratno informacijo učen-
cem, kriterije uspeha in morda še samorefleksijo, 
manj pa učence navajajo, da si sami zastavijo cilje 
ter skupaj z učitelji iz njih izpeljejo kriterije uspeha. 
Poleg tega menim, da večina učiteljev učence v FS 
'potopi' in le malo jih osmisli njegov pomen (npr. 
zakaj je pomembno načrtovanje učenja, samorefle-
ksija, zakaj povratna informacija in kako ta učencu 
koristi itd.).
Glede na moje izkušnje FS na učence vpliva motivacij-
sko. Po mojem mnenju zato, ker so aktivni deležniki v 
procesu učenja in imajo tako možnost vplivati na svo-
je učenje in s tem posledično tudi na uspeh (oceno). 
Pri FS se učenčev napredek ne primerja z napredkom 
preostalih v razredu (ni Gaussove krivulje), ampak je 
pomembno, da učenec napreduje v svojem tempu in 
do tiste točke, kot zmore, kar tudi vpliva motivacijsko 
in prispeva k boljši samopodobi učenca.
Formativno spremljanje je postalo del moje pedago-
ške prakse in z njim vsekakor nameravam nadaljevati 
ter k takšnemu načinu dela pritegniti še sodelavke v 
kolektivu (poleg teh, ki smo že v projektih FS oziro-
ma EUfolio). Želim si, da FS sčasoma postane obve-
zni del pedagoške prakse na vseh slovenskih šolah, 
kar pomeni, da bi morala priti pobuda »z vrha«. To 
pa tudi pomeni, da bi FS morali najprej dobro pozna-
ti ravnatelji (večkratno večdnevno izobraževanje s 
predstavitvijo konkretnih primerov dobre prakse iz 
slovenskih šol, da bi dojeli in začutili pravo vrednost 
FS). Formativno spremljanje bi lahko živelo dalje in 
se širilo tudi tako, da bi učitelji, ki ga že izvajamo, 
tvorili mrežo in bili hkrati skupaj s svetovalci z Zavo-
da RS za šolstvo opora pri vpeljevanju novih kolegov. 
Na področju FS manjka tudi literature, prevedene v 
slovenščino. 
Formativno spremljanje kot del moje 
pedagoške prakse
Sonja Bregar Mazzini,
Osnovna šola Miška Kranjca
Všeč mi je, da lahko dijaki sami 
odločamo, kaj se želimo pri 
posameznem tematskem sklopu 
naučiti in kako.
izjava učenca