Poštnine prosto. Po § 97 zakona o organizaciji gasilstva Glasilo Gasilske zajednice Dravske banovine Letnik XXXIX V Ljubljani, dne 20. februarja 1935 štev. 2 U Izhaja vsak mesec. Posamezna številka 2*50 Din, za inozemstvo 3 Din V »Zajednici« združene gasilske čete dobijo po en Izvod »Gasilca« brezplačno Vsebina: Stran Razglas.............................................................................13 Njegovo Visočanstvo kraljevič Tomislav — pokrovitelj jugoslovenskega gasilstva.......................................................................14 Vesti vatrogasnega saveza u Beogradu................................................15 Vesti starešinstva gasilske zajednice za Drav. banovino .... 15 Novo gasilsko poveljevanje (Konec)..................................................16 Samaritanski znak gas. samaritanskih odsekov...................................17 Gasilska razstava...................................................................18 Več propagande ....................................................................19 Gasilski pokret in njegove naloge...................................................19 Revizija............................................................................23 Statistika požarov v letu 1934......................................................24 Prvi splošni požarni red............................................................25 Dopisi ........................................................................... 27 l Založil odbor »Oaallske zajednice za Dravsko banovino«. Odgovorni urednik Jote Turk Tlaka UCItelJska tlakama v Ljubljani (predstavnik Franc6 štrukelj) PLATNOŽIGE IN ŠTEVILKE za oznako VaSih cevi, službenih oblek, pasov i d. Vam dobavi solidno in ceno JOSIP ŠTIRN, tvornica kovinske robe DRAVLJE, pošta Št. Vid nad Ljubljano Prostovoljna gasilska četa Babno pri Celju, ima na prodaj dobro ohranjeno štirikolno ročno brizgalno Natančnejša pojasnila pri upravi čete Ročno brizgalno štirikolno v jako dobrem stanju firme Fr. Kernreuter proda gasilska četa v Hotinji vasi, pošta Slivnica pri Mariboru UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6 n. pr. društveno glasilo, tiskovine, pisemski papir, vabila, posetnice, letake, lepake, cenike, kataloge in še mnogo drugega tiska vse za Vas LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6 MARIBOR, PALAČA DRAVSKE HRANILNICE ima bogato zalogo leposlovnih In strokovnih knjig za Vaše knjižnice in za VaŠo osebno uporabo. Poleg slovenskih knjig ima tudi zalogo drugih slovanskih, francoskih, angleških in nemških knjig. — Kevije, časopisi, znanstveni listi. — velika zaloga slik._ Pišite po kataloge in cenike! GasilsKe če/e, pozor! Preden si nabavite potrebne cevi, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo normalnih gasilskih cevi KNJIGARNA : - ' najfinejše kakovosti, izdelke slovite češke tovarne H. Klinger, za katero imam samoprodajo za vso Slovenijo Ivan N. Adamič LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31 MARIBOR, Vetrinjska 20 CELJE, Kralja Petra 33 Velika zaloga: Gumiranih cevi vseh vrst, gum. spiralnih sesalnih cevi. Normalne spojke iz la medenine itd. NAJNIŽJE CENE! ZAHTEVAJTE CENIK! Samoprodaja gasilskih cevi! Razglas V zmislu § 51. zakona o organizaciji gasilstva se sklicuje redna glavna skupščina Gasilske zajednice Dravske banovine na nedeljo, dne 17. marca 1935 ob 10. uri dopoldne v pod pritlično dvorano hotela »Metropol« v Ljubljani, Masarykova cesta, nasproti glavnega kolodvora, z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor starešine in imenovanje overovateljev zapisnika lanske izredne skupščine. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Razprava o proračunu za leto 1935. 5. Določitev letne članarine v ztrislu § 52. točka 6. cit. zakona. 6. Poročilo zajedničnega inšpektorja. 7. Poročilo odsekov: a) obrambno-napadalnega; b) samaritanskega; c) kulturno-prosvetnega; č) razstavnega, in d) gradbenega. 8. Sklepanje o samostojnih predlogih, predloženih od žup starešinstvu v zmislu § 52. točka 5. najmanj 3 dni pred skupščino. 9. Nadomestne volitve enega člana nadz. odbora. 10. Raznoterosti. Po § 50. cit. zak. odpošlje vsaka župa na zajednično skupščino poleg starešine, odnosno njegovega namestnika, še enega, na župni skupščini pravilno izvoljenega predstavnika, ki se morata izkazati s pooblastilom. Udeležba je obvezna. Predstavniki gasilstva v svečanem kroju. V Ljubljani, dne 18. februarja 1935. Starešina: ’ Tajnik: Josip Turk, 1. r. Stane Pristovšek, 1. r. ZBOROVANJA starešinstva, osrednjega in nadzornega odbora ter odsekov bodo na dan pred glavno skupščino, v soboto dne 16. marca t. 1. in sicer: I. starešinstva od 8. do 9. ure dopoldne v posvetovalnici »Grafike«, Masarykova cesta 14./IV.; II. nadzornega odbora od 8. do 12. ure dopoldne v zajednični pisarni, Masarykova cesta 14./IL; III. samaritanskega odseka od 9. do 10. ure dopoldne v posvetovalnici kakor pod štev. L; IV. obrambno-napadalnega odseka od 10. do 12. ure dopoldne kakor pod štev. L; V. kulturno-prosvetnega odseka od 14. do 15. ure popoldne kakor pod štev. I.; VI. samopotnočnega odseka od 14. do 16. ure popoldne v zajednični pisarni kakor pod štev. II.; in VII. osrednjega odbora ob 17. uri popoldne v posvetovalnici 'kakor pod štev. I. Dnevni red pod št. I. in VII. dostavimo članstvu s posebno okrožnico, odseki si po konstituiranju določijo spored sami. Njegovo Visočanstvo kraljevič Tomislav — pokrovitelj jugoslovenskega gasilstva Še za svojega življenja je blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Uedi-nitelij s svojim odlokom odobril, da prevzame pokroviteljstvo nad celokupnim jugoslovenskim gasilstvom Njegov drugorojeni sin — Njegovo Visočanstvo kraljevič Tomislav. Zato je bil na rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Tomislava dne 19. januarja t. 1. sprejet v avdijenci od Nij. Vel. kraljice Marije - Matere minister za telesno vzgojo naroda g. dr. -Ljudevit Auer z ožjim starešinstvom Vatrogasmega Saveza kraljevine Jugoslavije: gg. starešinom Vladom Andiraševičem, pod-starešinom dr. Petrom Markovičem in vrhovnim inšpektorjem gasilske silužbe Uijom Pintarom. Ob tej priliki so poklonili delegatje Vatrogasnega Saveza svojemu pokrovitelju N$. Vis. kraljeviču Tomislavu kompletno svečano gasilsko uniformo. Starešina Saveza g. Andraševič se je za to veliko počastitev zahvalil Nj. V. kraljici Mariji s temi toplimi besedami: Vaše Veličanstvo! Jugoslovansko gasilstvo je bilo zelo srečno, ko je izvedelo, da je pokroviteljstvo nad njegovimi vrstami prevzel Njegovo Visočanstvo kraljevič Tomislav. In mi, predstavniki tega jugoslovenskega gasilstva, doživljamo v .tem hipu največjo srečo nad usodo, ki nam je omogočila, da se tej počastitvi in vladarski pažnji v imenu vseh 70.000 gasilcev, vdanih z dušo in telesom Kraljevskemu domu in domovini, iz vsega srca najisikreneje zahvaljujemo. Imeni Tomislav in Karadjordje sta igrali v naši narodni zgodovini veliko in slavno vlogo in Jugoslovansko gasilstvo je srečno, da mu je stopil na čelo kot pokrovitelj prav nosilec teh slavnih imen. Naj bi Vsemogočni blagoslovil plod tega odloka Vašega Veličanstva v srečo našega milega kralja Njegovega Veličanstva Petra II., vzvišene kraljevske družine in v ponos jugoslovenskega naroda in jugoslovenskega gasilstva. Živelo Vaše Veličanstvo! Potem je starešina g. Andraševič pozdravil v imenu celokupnega gasilstva Visokega Pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Za te tople pozdrave se je zahvalila Nj. Vel. kraljica Marija - Mati. Na ta način Jugoslovansko gasilstvo, kot najjača nacionalna ustanova, prihaja prvikrat v stik s svojim Visokim Pokroviteljem in je srečno, da more pod Njegovo visoko zaščito izvrševati one težke in plemenite naloge, ki jih od njega pričakuje Nj. Vel. Kralij, država in narod. Vesti vatrogasnega saveza u Beogradu 1. Na vprašanje neke čete, če so gasilski domovi prosti zgrada.rine, je gasilska zajedmica Savske banovine odgovorila to-le: »Po čl. 32. točka 2. Zakona o neposrednih davkih so qproščene zgra-darine one zgradbe samoupravnih in drugih javnopravnih korporacij, ki služijo v javne ali službene namene. Po zakonu o neposrednih da-vkih v čl. 33 točka 2. se še natančno razloži, da so (zgradarine) tega davka prosti gasilski domovi. Seveda, ako zgradba služi tudi za stanovanje, bodo to olajšavo uživali'le oni prostori, ki služijo javnim ali službenim interesom službe. 2. Gasilski Savez sporoča na prošnjo gasilske zajednice za Dravsko banovino, da smejo čete te zajednice še nadalje rabiti dosedanje delovodne zapisnike, ki so se izkazali kot najbolj praktični in najbolj pregledni. 3. Z ozirom na vprašanje neke gasilske župe glede pozdravljanja vojaških oseb po gasilcih, opozarja gasilski Savez na čl. 81. pravilnika o gasilski službi, ki predpisuje, da morajo vse gasilske edinice pozdravljati generailiteto. Priporoča pa se, da gasilske edinice pozdravljajo komandanta mesta, pod katerega delokrog spadajo, a posamezni gasilci, kadar so v uniformi, naj pozdravljajo višje oficirje, t. j. od majorja naprej. 4. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je sporočilo s svojim dopisom, da sta ipisarna Nj. Vel. Kralja in umetniški oddelek Ministrstva Prosvete izbrala in odobrila razmnoževanje slike Nj. Vel. Kralja Petra II., delo slikarja g. Josipa Urlika. Reprodukcijo teh slik vrši umetniški nakladni zavod Rubens v Zagrebu. Vsem četam priporočamo nabavo teh sllik za službeno uporabo. Vesti starešinstva gasilske zajednice za Dravsko banovino 1. Vse župe in čete opozarjamo, naj naročajo in kupujejo le takšne knjige in brošure gasilske vsebine, ki jih izdaja Gasilska zveza v Beogradu, odnosno zajednica v Ljubljani, in pa knjige ter brošure drugih avtorjev, ki jih po predhodni cenzuri Gasilske zveze, odnosno zajednice ta odobri v svojem službenem glasilu »Gasilec«. 2. Vse četne uprave ponovno opozarjamo, naj se strogo ravnajo po čl. 13. predpisa o pisarniškem in blagajniškem poslovanju. Zlasti velja to za dnevnike požarov, ki jih je treba najkasneje v treh dneh po požaru izpolniti in poslati svoji župi. 3. Župne uprave naj primerjajo poročila o stanju orodja, članstva, opreme, domov, imovine itd, iz zapisnikov januarskih skupščin svojih čet s statističnimi podatki ter takoj javijo vse spremembe zajednici. Dalje prosi starešinstvo v imenu razstavnega odbora vse župne tajnike, naj sestavijo točno statistiko po vzorcu statističnih tiskovin, iz katere bo razvidno številčno stanje članstva, orodja, opreme, domov, imovine itd. vseh v župi včlanjenih čet. Ti podatki so razstavnemu odboru nujno potrebni, da bo mogel na letošnji razstavi, ki bo od 1. do 10. junija na velesejmu v Ljubljani, prikazati pravo sliko našega gasilstva. Po »Privremena pešadiska egzercirna pravila« priredil ing. F. Dolenc, inšpektor Gasilske zajednice Dravske banovine: Novo gasilsko poveljevanje (Konec.) Druga povelja za nas gasiilce zaenfcrat ne pridejo toliko v poštev, pač pa bi omeniti še dve, ki se jih poslužujemo, kadar korakamo n. pr. ob državnih praznikih k službi božji in so cerkvena vrata tako ozka, da skozi nje ne morejo korakati vrste po štirje (kolone dvojnih redova). Ti povelji se poveljujeta v hodu. 36. »U redove stroj se!« poveljujemo, če hočemo dobiti iz kolone dvojnih redova kolono prostih redova (torej iz vrst po štirje, vrste po dva). Čelna korakata dalje v navadnem koraku, vsi ostali pa skrajšajo korak in vkorakajo na svoja mesta, čim dobijo za to potreben prostor. «Ko je povelje izvršeno in korakata po dva in dva v eni vrsti (parni skupaj im ibespami skupaj v eni vrsti), korakamo dalje v navadnem koraku. (Glej sliko!) Obratno poveljujemo: 37. »U dvojne redove stroj se!«, če hočemo dobiti iz kolone prostih redova kolono dvojnih redova. Na to povelje čelna obstaneta, vsi ostali ipa korakajo dalje, in sicer tako, da vkoraka vsaka vrsta med vrsto, ki je preje korakala pred njo. Prva, tretja, peta itd. vrsta kolone prostih redova korakajo torej v isti smeri, dočiirn se druga, četrta, šesta itd. vrsta pomaknejo pri vkorakanju v vrste, ki korakajo pred njimi na desno. Na la način dobimo v hodu najhitreje in najlažje kolono dvojnih redova, v «kateri korakajo« po štirje v eni «vrsti. Zavoji. Kadar hočemo -v hodu spremeniti smier in pri «tem ostati v prvotni formaciji, se poslužujemo zavojev. Novi pravilnik predpisuje zavoje v lokih in ne v pravih kotih, kot smo to «delali «preje. Če hočemo zaviti v desno, poveljujemo: 38. »Levo krilo napred!« V primeru, da stoji edinka na mestu in hoče poveljujoči napraviti zavoj, doda prejšnjemu povelju še: »(Četa) marš!« Pri zavoju razv. fronta ko«ra«ka naznačeno krilo v predpisanem «koraku, notranje krilo pa po toku, «katerega polumer je 3 korake. Vsi ostali gasilci pa skrajšajo svoj korak tako, da so poravnani z zunanjim krilom. Zavoj moramo «vršiti tako, da koraka edinka v razvijen. fronlu vedno v ravni črti. Gasilci zadnje vrste gredo vedno »v potiiljak« s svojimi rednimi drugari prednje vrste. «Ko je zavoj gotov in dobimo zaželeno smer, zaustavimo edinko ali pa poveljujemo: 39. »Pravo«, na ka«r korakajo vsi naravnost v «koraku «predpisane dolžine. Kadar poveljujemo zavoj edinici, ki koraka v koloni dvojnih ali pa prostih redova, tedaj koraka no«tranje krilo po loku potumera 1 kraka. Povelje izvršita samo čelna, vsi ostali «korakajo naravnost in napravijo zavoj šele na mestu, kjer sta ga napravila čelna. Čelna« delata zavoj, «dokler jima ne poveljujemo »Pravo!« Če hočemo zaviti v .levo, «pa poveljujemo: 40. »Desno krito napred!« Vse ostalo ostane, «le da je sedaj zunanje krilo desno, levo krilo pa je notranje. k k k k 12 12 1 1 12 12 2 2 12 12 1 1 12 12 2 2 Kolona dvojnih 2 2 redova 1 1 2 2 Kolona prostih redova V primeru, da moramo v hodu napraviti zavoj v malem loku, ne poveljujemo zavoja, temveč ile (z roko) označimo smer. Dotični krilni, na katerem je ravnanje, koraka takoj v naznačeno smer, vsi ostali se pa postopoma z njim poravnajo. S tem bi bila podana v glavnem vsa navodila za vežbanje v zimskem času. Vse ostale podrobnosti bo pa prinesel vežbovnik, ki je že v delu. Samaritanski znak gas. samaritanskih odsekov V zadnji številki »Gasilca« smo objavili razpis Rdečega križa, s katerim je dovoljena našim samaritanskih oddelkom nošnja znaka Rdečega 'križa pod določenimi pogoji. Gasilski Savez se je s tem vprašanjem ponovno pečal na svoji seji dne 12. januarja t. I. ter sklenil, da ga to resenye ne more zadovoljiti. Odločil je, da vsi samaritanski odseki in njihovi člani ter funkcionarji nosijo od sedaj mesto odznake Rdečega križa znak svoje samaritanske službe: rdeči »S« z gasilskim znakom po tej-le skici: Opis samaritanskega znaka: 1. širina belega polja 7 cm (trak); 2. razmah od zgornjega in spodnjega roba polja do kroga 6 mm; 3. zunanji premer kroga 5,8 mm; 4. širina kolobarja 3 mm; 5. no'tranji premer kroga 5,2 mm; 6. višina gasilskega znaka 15 mm, a širina 23 mm; 7. doilžina palice 31 mm, a širina zgoraj 5 mm, spodaj 1 mm; 8. višina črke »S« 26 mm, a širina 23 mm; 9. debelina črke »S« po sliki; 10. kolobar, gasilski znak, črka »S« in Eskulapova palica so rdeče barve, dočim je trak na belem polju. Gasilska razstava Na seji dne 9. t. m. je odbor za prireditev gasilske razstave na velesejmu od 1.—11. junija t. 1. določil nastopni razpored: I. oddelek: Reprezentativni prostor: a) kipi, slike, fotografije; b) prapori, trofeje, odlikovanja. II. oddelek: Zgodovina našega gasilstva: a) Zemljevidi z označbo gasilskih ediinic v preteklosti, b) Statistika in grafikoni o razvoju gasilstva in organizaciji gasilstva od leta 1870. c) Statistika požarov in obvarovane škode, d) Razvoj- orodja, opreme in uniform v zadnjih desetletjih, e) Junaki in žrtve gasilske službe, f) Gasilstvo in svetovna vojna, g) Reorganizacija v Jugoslaviji. III. oddelek: Sodobno gasilstvo: a) Statistični pregled današnjega stanja, b) Grafikoni o edinkah, članstvu, orodju, c) Slike gasilskih domov in drugih poslopij, ki služijo gasilstvu (event. modeli), d) Modeli ali slike vzornih domov za različne razmere, e) Model' ali slike gašenja požara, f) Pravilna i-n nepravilna organizacija gašenja, g) Moderno orodje in oprema last čet, odnosno slike navedenega, h) Moderno orodje in oprema, razstavljajo tvrdke, i) Gasilstvo v rudnikih, j) Gasilstvo iv industrijskih podjetjih, k) Nevarnost za požar v slikah in tabelah. 1) Slike ali -modeli stavb, hiš, naselij iz požarnovarnostnih ozirov, m) Model ali slike signalne naprave za požar, n) Organizacija gasilske čete. o) Uniforma in distinkcije. IV. oddelek: Sodobna obramba proti napadom iz zraka: a) Nepredušna celica, -b) Slike varnostne kleti, c) Požarne bombe, d) Plinske bombe, e) Obrambna sredstva proti strupom, f) Zaščitne obleke, h) Maske, cedila, dihalni aparati, i) Razne slike in tabele. Poverjeniki bodo iz -tega sporeda razbrali, kaj jim bo treba nabirati in preskrbeti. Vsak poverjenik naj že sedaj prične z zbiranjem predmetov in naj do 15. -marca t. 1. sigurno pošlje seznam vseh predmetov, ki jih misli poslati iz okoliša svoje župe na razstavo. Vse informacije daje pisarna zaje-dmice, odnosno inšpektor. Vse dopise pošiljajo poverjeniki po svoji četi ali župi (službeno) na naslov: Gasilska zajednica Dravske banovine (razstavni odsek) — Ljubljana, Masarikova 14/11. Dolžnost vsakega zavednega gasilca je, da nabira podatke in predmete, ki bi prišli za ra-zstavo iv poštev in opozori na nje svojo župo. Bratje, pokažimo, da je naše gasilstvo ne samo po številkah, ampak tudi -v resnici na višku! Gasilska razstava naj pokaže, da se lahko v gasilstvu merimo tudi z naprednimi narodi. Ponovno opozarjamo četne, zlasti pa župne tajnike, da bo odbor za prireditev razstave le tedaj mogel storiti svojo dolžnost, če bo dobil od njih potrebne podatke. Gre predvsem za statistike orodja, opreme, članstva, domov, imovine -itd. Torej na delo, čas hiti! Več propagande Propaganda je gotovo eden najvažnejših faktorjev in pripomočkov, s katerimi je mogoče obdržati društveno življenje na doseženi višini in stremeti, da se povzpne na najvišjo možno stopnjo svoje popolnosti. Številna nacionalna, kulturna, športna in humanitarna udruženja v državi radi kritičnih go-spodairsko-finančnih razmer dolgujejo vso zahvalo za svoj obstoj le premišljeni in uspešno usmerjeni propagandi. Gasilstvo, ki spada med pionirje našega društvenega življenja, ima za naše čase in razmere nedostaitno propagando. To moramo, žal, ugotoviti. Propaganda, v kolikor pri nas sploh obstoja, je po veliki večini prepuščena privatni iniciativi zajedničnih in po teh župnih in četnih funkcionarjev, pri čemer pa se opaža nesistematičnost; zato je tudi končni efekt vse naše propagande enak skoro ničli. Domneva, da gasilstvu Dravske banovine radi priznanega ji renomeja v državi in preko njenih mej, ni potrebna nikaka propaganda, je popolnoma napačna in zmotna. Ustroj gasilske zajednice Dravske banovine je po svojih obstoječih odsekih sorazmerno dovolj obremenjen s propagando. Vsekakor se mora priznati, da odpade glavni del na kulturno-prosvetnt odsek, Hrvat, saj smo vsi bratje Jugosloveni, katerih dolžnost je, skrbeti za razvoj posameznika kakoir celokupnosti, da ohranimo in jačamo trdne temelje našega malega, ikakor skupnega doma in delajmo pod našim lepim geslom: »Bližnjemu na pomoč«. Spomladi priredi gasilska zajednica Dravske banovine ob priliki ljubljanskega velesejma veliko gasilsko razstavo. Vsi bratje gasilci kot posamezniki, vse edinice, čete, župe, naj že sedaj priskočijo razstavnemu odboru na pomoč, da lahko poikažemo vsej javnosti naš postopen gasilski razvoj. Sedemdesetletno delo na gasilskem polju bo razstava zelo nazorno prikazala vse porodne bolečine začetka, tako na organizatoiričnem ikakor tudi tehničnem polju do današnjega dne. Zbirajte potreben material, pripiravite vse pravočasno, da bo razstava odgovarjala v vsakem pogledu in da resnično častno uspe. Pripravite se tudi za poseeanje gasilskih tečajev in predavanj v župah in četah, ki so neobhodno potrebni za daljnji irazvoj in izpopolnitev naše organizacije v zmislu novega zakona in naših gasilskih potreb. Da bode res uspeh in napredek v naši organizaciji, je predvsem treba resnega, strokovnega znanja gas. častnikom in podčastnikom. To znanje pa se doseže le s požrtvovalnim smotrenim delom. Naši novi gasilski predpisi predvidevajoč tem pravcu precej novosti, katere z malo dobre volje lahko uvedemo in dosežemo oni nivo, ki današnjemu gasilstvu pripada. Bratje gasilci! Le naprej roko v rolki po začrtani poti v zmislu boljšega razvoja in napredka po intenciji naših gasilskih predpisov za boljšo bodočnost našo, naše organizacije in celokupnega jugoslovensikega naroda. F. O. T.: Revizija (Dalje.) 3. potovanje. Nebo nam je zopet naklonjeno in megla, ki je obkrožala naše prirodne nebotičnike, je izginila. Bili smo prepričani, da dežja ne bo. V goste smo dobili štiri gasilstvu naklonjene soobčane obojih spolov, ki so napolnili naš mali avtobus. Hvalijo ga že ob početku; voz je bil dobro pripravljen in je vlekel kot za stavo. Po 11. km vožnje se približujemo industrijskemu naselju. Pozdrav, pregled čete, redovne vaje, z lestvo in alarmska vaja z motorko iz Save na bližnje skladišče, vse splošno zadovoljno izvedeno. Četa je ena mlajših, a na izvežbanosti in opremi se lahko šteje med dobro organizirane. Ima že dva avtomobila in več sto metrov dobrih cevii. Zelja po lastnem domu se bo po zatrdilu predsednika v bližnji bodočnosti uresničila. Četa ima salonski orkester in pevski zbor. Knjige so v redu in kar je glavno in nas je tudi razveselilo, je to, da so prihranki zasenčili izdatke! — Razgovor s četo, tovariško slovo in že srno prispeli k drugi krajevni četii. Rezko povelje poveljnika, pozdrav in že so se pričele na prostornem šolskem vrtu redovne vaje. Kakor povelje je bilo tudi delo dobro izvršeno. Šolske vaje z navijakom, lestvijo, mokra vaja z ročno brizgalno, vse zadovoljivo. Tudi želja se bo skoraj izpolnila, da se bo ena ročnih brizgaln z letnico 1887. zamenjala z agregatom. Knjige v lepem redu, blagajnik zelo varčen tovariš, — temu dela dolg na gasilskem domu še preglavico. Malo dobre volje in iznajdljivosti bo treba in tudi teh skrbi ne bo več. Po tovariškem posvetu in z navdušenjem v srcu, saj je v vrsti stalo več gasilcev, nekateri že služijo po 30, 35, 40 in 42 let, smo se poslovili od vseh, posebno od starejših pionirjev našega pokreta, želeč jim obilo zdravja in zopetnega svidenja. Naprej in že da avto znamenje, da vozimo in se bližamo prijetnemu selu. Takoj ob vhodu v vas je ob cesti velik gasilski dom. Iz stolpa vihra ponosna državna trobojnica. Vrsta v vzornem redu. Vse čisto, nov voz za agregat, avtomobil zai članstvo. Predsednik vodi redovne vaje, ker je poveljnik zbolel, drugi podoficirji so pa zaposleni pri vajah z orodjem (lestvami). Še poizkus z motorko na stolp farne cerkve. Trije curki šo pokazali, da razumejo situacijo. Stara ocena se je izpremenila iz čete, ki je imela skrajno zapuščeno orodjarno (abrako) izven vasi, članstvo prepuščeno samemu sebi; sedaj pa naenkrat vse tako lepo in urejeno? Čudež ali kaj? Ne, le razvneta gasilska zavednost in tovariško delovanje delata čudeže in tako je prav, takih rabi naša velika in uedinjena domovina. Tokrat res radostno navdušenje in bratsko slovo nas je uverilo, da tudi ta prebujena postojanka ne bo nikdar več podlegla. Da pokažejo tudi drugim svojo pridobitev, so spremili naš mali avtobus s svojim »Dajlmerjem« do občinske meje in že smo z našo, tokrat večjo težo, rinili v hrib zopet k drugi četi. Šola, cerkev, par lepih kmečkih domov se je videlo in že je pričel polagoma mrak padati na zemljo. Samozavestno povelje se je slišalo in že smo stali pred močno četo, za njo pa oddelek samaritank pod poveljstvom vnete učiteljice. Redovne vaje vse po novem vojaškem načinu kot je že predpisano. Gorski oddelek v specialni opremi izvaja brezhibno vajo s tem orodjem. Sedaj pa še knjige, predsednik predstavi gospo tajnico, učiteljico tamošnje šole, ki z vso vnemo dela za povzdig čete. Tako je prav, z združenimi močmi se dosežejo uspehi! Stanje blagajne je razveseljivo in poveljnik nam je zatrjeval, da bo izbrana inotorka kmalu četna lastnina. Tudi to mlado četo bo treba gojiti in z navdušenjem zalivati, da ne bi oveneli lepi poganjki začetnega dela. Bratstvo in sloga naj nas vežeta! Naši gostje in tudi mi smo biti že potrebni, da se malo podpremo in v veselem kramljanju je nastala noč. Poslovili srno se in tam tako mirno živečim na srce polagal^ da naj v začetem pravcu delujejo naprej. Naš avtobus je brez pridržka tekel nazaj, kot bi tudi on rekel: »Počitka rabim!« Pa saj zmučeni smo bili vsi. Našim gostom, ki so vse opazovali, ni šlo v glavo, da je v tem kratkem času slovensko gasilstvo zavzelo take mere in kot vojska pokazalo disciplino in red. Cel park lučic se je prikazal na izkopih, ko smo prispeli na vrh, dolina v megli in pisk sirene je oznanil, da je ura 22., ko smo izstopili na trgu. Poslovili smo se in odšli vsak na svoj dom z zavestjo, da smo storili to, kar smo si prostovoljno naložili v prid bližnjemu in celoti. Statistika požarov v letu 1934. (Sestavil ing. F. Dolenc, inšpektor zajednice.) V preteklem letu je bilo na področju naše banovine izredno veliko požarov. Zato bo vsekakor zanimiva nastopna statistika, ki nam tudi dokazuje, kako potrebno je ravno v naših krajih gasilstvo. Število požarov v posameznih mesecih: Mesec: Jan. Febr. Marec Apr. Maj Junij Julij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. štev. 33 62 94 100 100 74 101 82 70 72 80 56 % 3.7 6.8 10.3 10.8 10.8 8.0 10.9 8.9 7.7 7.2 8.8 6.1 število malih požarov do 10.000 Din škode............................ 379 ailii 41.0 % Število srednjih požarov do 50.000 Din škode..........................431 ali 46.7 % Število večjih požarov do 100.000 Din škode............................76 ali 8.2 % število velikih .požarov preko 100.000 Din škode .... 35 ali 3.8 % Število katastrofalnih požarov......................................... . 3 ali 0.3 % Skupaj 924 požarov. Od teh je bilo 744 požarov na zavarovanih in 180 na nezavarovanih poslopjih; na zavarovanih 80.5 % in na nezavarovanih 19.5 %. Približno cenjena škoda od požara je znašala: Na zavarovanih poslopjih . .^ . . . 21,807.364 Din ali 89 % Na nezavarovanih poslopjih . . . 2,648.181 Din ali 11 % Skupaj 24,458.545 Din Gasilske čete so stopile v akcijo v 896 primerih požara. V 28 primerih (t. j. 3%) niso stopili v akcijo, in sicer: v 19 primerih, ker prepozno obveščeni, v 8 primerih zaradi prevelike oddaljenosti, v 1 primeru, ker je bila voda zamrznjena. Pri vseh gasilnih akcijah, ki so trajale skupaj 3767 ur (približno 157 dni), je sodelovalo 21.533 gasilcev skupno. Nesrečnih slučajev je bilo: med stanovalci gorečih stavb 63 med gasilci 70 med meščani 18 med živino 76 med drobnico in perutnino 522 Če bi gasilci ne stopili v akcijo, bi lahko požar povzročil za približno 114,000.000 Din več škode! Poleg pri požarih so naše gasilske čele pomagale tudi piri 8 popla-vah in 9 nezgodah (4 prometne z avtomobili in 5 nezgodah živali). Josip Mravljak: Prvi splošni požarni red Pred štirimi leti, ko se je bil završil v Ljubljani gasilski kongres, je objavil ravnatelj J. Glaser v 2. i. S. številki 14. knjige 8. »Požarni red za podeželje iz leta 1825.« Danes, ko smo že s polno paro v delu po novem; zakonu o organizaciji gasilstva, je zanimivo vedeti, da je gornji podeželski požarni red imel že predhodnika za mesta in trge in je bil le po temi prikrojen tudii za vasi in podeželje vobče. Tudi v starejših časih požarni redi niso nikaka redkost ali posebnost in segajo nazaj v srednji vek, — vendar je imelo vsako mesto svoj privilegiran požarni red. Tako je dobilo mesto München — (da navedem le par mest iz neštete množice) — svoj prvi požarni red že 1370, Köln 1403, Bremeni 1433, Nürnberg 1449, Frankfurt 1458, Dunaj 1534 (1610), Beljak 1584, Gradec 1594 (1639) in za tem tudi majhna mesteca kakor Bruck (1663), Vordemberg (1748) itd. Vsi požarni redi srednjega veka so po vsebini prilično enaki in vsebujejo 1. določila glede skrbi, kako je treba požar brž razglasiti, 2. odredbe glede vzdrževanja reda, in 3. prave proti požarne oziroma gasilske ukrepe. Vsak paznejši požarni red je seveda popolnejši, ker so upoštevane pomanjkljivosti iz starejših časov, in vsebuje že detajlna določila glede pre-prečenja, razglašenja, zadržanja na požarišču, gašenja, vodstva, kazni itd. Tako obsega dunajski požarni red (1534) 23 točk, graški iz 1. 1639. jih ima 30, dunajski iz 1. 1759. pa že 50 paragrafov! Požarni red, o katerem bomo v naslednjem nekoliko obširneje poročali, je — za tisti čas seveda — moderna in potrebam časa prikrojena kompilacija iz vseh mogočih požarnih redov, gradivo pa je smiselno po paragrafih razvrščeno in na štiri poglavja razdeljeno, prav kakor tudi v požarnem redu za podeželje 43 let pozneje. Pričujoči požarni red (celi naslov: »Gubernial Verordnung in Betref der Feuer-Ordnung für sämtliche Städte und Märkte«) je bil, kakor pravi naslov, deželna uredba, izdana dne 31. oktobra 1792 v Gradcu; podpisana sta Filip grof Welsberg-Reitenau in Franc pl. Rosenthal. Original je tiskan na 5 listih in je v enem izvodu ohranjen v deželnem arhivu v Gradcu. Prvo poglavje uredbe govori o tem, kaj je treba ukreniti za prepre-čenje požarov in obsega 35 paragrafov. Prvi paragraf ugotavlja, da je iskati vzrokov za pogoste požare prvenstveno v ognja nevarnem načinu stavb, pa tudi v neprevidnosti, brezbrižnosti in nemarnosti ljudi. Zato se predpisuje, da morajo biti v prihodnje hiše krite ali z opeko ali pa, če to ni mogoče, vsaj s Skodlami, nikakor pa ne s slamo ali čem drugim; cerkve, župnišča, vlaste- Iinski marofi in druga znatnejša poslopja pa brez ugovora z opeko. Člen 2. določa glede podstrešnih sob, da se sme v njih kuriti samo, ako so zidane z opeko in so tudi tla iz opeke; ako to ni, se v njih ne sme manipulirati z ognjem. Členi 3—10 urejajo notranjost stavb, da ne sme biti lesenih podstrešnih stopnic, še manj lesenih dimnikov, temveč samo zidane in ometane, niti pločevinaste pečne cevi se ne dovoljavajo generalno, temveč le v specialnih primerih; glede kuhinj, da tla -ne smejo biti iz desk, glede -krušnih peči, da morajo biti v obokanih prostorih, tudi hlevi naj bodo obokani, skednji, sušilnice pa morajo biti izven mest im trgov. V paragrafih 11 —15 je govor o oblastnem dovoljenju za nove zgradbe in temeljita popravila starih, da se takih brez magistralnega dovolila ne sme napraviti, za delo so opravičeni samo koncesicnirani mojstri. Zidanje mora nadzirati oblast, ki je izdala dovolilo; k ogledu stavbe, za kar se pa ne sme zahtevati takse, je pritegniti tudi dimnikarja. § 16: Streljanje z možnarji, kresovi in umetni ognji v kraju in njega neposredni bližini so zabramjeni. Öleni 17 do 26 vsebujejo določila za razne primere, tako da je prepovedano izžigati dimnice, prav tako sodarjem izžiganje sodov v mestu, ako je vetrovno, v hlevih, škednjih in utah se prepoveduje kajenje, sušenje lanu ali drv pri odprtih pečeh. Shranjevanje drv, slame ali sena1 ob dimnikih je strogo zabranjeno. Tudi ne sme noben rokodelec imeti večje množine rado gorljivih snovi v ali pri delavnicah. Trgovci s smodnikom, smolo, solitrom, žveplom in olji smejo te stvari imeti doma le v malih množinah in varno shranjene. § 24 priporoča pazljivost pri kuhanju masti, § 25 prepoveduje profesionistom, ki delajo z lesom (mizarjem, kolarjem, strugarjem, sodarjem itd.), puščati v delavnicah lesnih odpadkov, oibličev itd., § 26 pa prepoveduje rezanje slame, trenje lanu in slična opravila pri luči. Naslednji paragrafi priporočajo skrajno pazljivost pri ravnanju s prosto lučjo (freskami, svečami) v hlevih, škednjih, podstrešjih itd.; gostilničarji so za svoje goste odgovorni, da ti pravilno ravnajo z lučjo; sploh pa morajo vsi hišni posestniki vsem stanovalcem zabičati pozornost pri rabi luči in ognja, pepel pa se sme odlagati le na popolnoma ognja varnih prostorih. Nadaljnji štirje členi (31—34) govorijo o čiščenju dimnikov, -kar mora vsaj vsak mesec enkrat izvršiti koncesioniran dimnikar. Važen je § 35, ki pravi, da mora vsako mesto (oziroma trg) določiti požarne komisarje (za vsako četrt po enega), ki morajo dvakrat na leto, na pomlad in v jeseni skupaj z dimnikarjem in s tesarjem pregledati vse hiše (požarni ogledi), in kjer najdejo kako nevarnost ali spotiko, je takoj ukreniti nje odstranitev. Tudi mora komisija pregledati vso ognjegasno pripravo pri hišah in po vsakem ogledu sestaviti za magistrat poročilo. Drugo poglavje, ki obsega samo 5 členov (36—40), ureja brzo odkritje in razglasitev nastalega požara. V to svrho morajo zlasti nočni in požarni čuvarji biti zelo pazljivi in morajo takoj, čim opazijo ogenj, kričati in napraviti velik hrup. Zlasti ob času letnih sejmov je skrb in pazljivost še podvojiti in v bližini ut in štantov pripraviti dovolj vode. Če kdo ogenj zapazi, mora takoj (kričati na pomoč. Kdor bi skušal nastali ogenj zatajiti, se najstrožje kaznuje in se ga prisili k povračilu nastale škode. — Če nastane kje ponoči ogenj, ga je razglasiti s kričanjem in trkanjem na duri in okna. Obenem je požar prijaviti županu in požarnim komisarjem, šol-mašter, mežnar ali cerkveni sluga pa morajo biti plat zvona, bobnarji pa bobnati. Najvažnejše v gasilskem oziru je tretje poglavje. V §§ 41 do 63 določa detajle glede gašenja in priprav za to. Uvodoma ugotavlja, da je brza poga- sitev odvisna od tega, če je pripravljeno dovolj vode in pa primerno orodje, če je prebivalstvo za delo že vnaprej določeno (organizirano), če je pomoč brž tu dn če vlada pri gašenju red. Zato se naroča, da morajo biti javni kakor zasebni vodnjaki vedno v dobrem stanju, nove hiše pa morajo imeti tudi svoj štepih. Kjer ni tekoče vode, si je pomagati s tolmuni, cisternami in sličnim. (Konec prihodnjič.) Dopisi Črnomelj. V nedeljo dne 27. januarja je polagala naša čela svoj letni račun — občni zbor. V uvodnih besedah je pozdravil navzoče tov. predsednik Janko Papež, se spomnil v lepih besedah Njega, ki je dal na oltar domovine svojo dragoceno kri, Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Delo, ki so o njem polagali račun gasilski delavci, je bilo z odobravanjem sprejeto. Med poslovnim letom je odstopil poveljnik tov. Pantič, zato so se vršile nadomestne volitve; z večino glasov je bil izvoljen tov. Julij Müller. On sam nam je porok, da bo naša četa stopala z mladimi silami pot navzgor. Razveseljivo je, da so stopile v vrste mlade sile s polno voljo do napredka, ustanovil se je samaritanski odsek z lepim številom samaritank, ki so že vse položile izpit. Gasilstvo v našem srezu žanje lepe uspehe; prodira v vsako vas, v vsako selo. Hvala gre onim tihim delavcem, ki kljub preziranju stopajo naprej', noseč s seboj besedilo gasilskega prapora: Z vero v Boga — za kralja in domovino! Gasilci, naprej! Naša polja še niso obdelana, naše delo še ni končano! Domžale. Gasilska četa je imela pod predsedstvom Gabriča Janeza lepo uspelo redno letno skupščino v nedeljo 27. jan. v gasilskem domu. Po pozdravu predsednika, ki se je v svojem govoru spominjal blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja in gasilskega organizatorja Vengusta Jerneja, je podal obširno poročilo tajnik Flerin Vinko, iz katerega je razvidno sledeče: Četa, ustanovljena 1. 1880. in najstarejša v kamniški župi, je imela v svojem upravniškem odboru deset sej, od teh tri skupno z nadzorstvom, članskih sej šest, od teh eno slavnostno in eno žalno. Došli so 103 dopisi, izdalo pa se je 73 in 27 okrožnic. Četa ima 32 redna, 4 rezervne, 38 podpornih, 7 ustanovnih, 5 častnih članov. Poveljniško poročilo navaja 1 srednji požar in 6 manjših. Blagajna je imela radi slabih prilik v primeru z drugimi leti slab promet. Orodje in gasilske priprave se cenijo na Din Q1.725'—. Četa ima še tudi nekaj dolga, ki pa ga bo kmalu poplačala. Lepo uspelo skupščino je predsednik ob tretji uri zaključil. Sv. Jurij - trg, župa Celje. Preteklo leto je nabavila naša četa od tvrdke Josip Štirn, tovarna kovinskih izdelkov, Dravlje pri Ljubljani, medene žige in številke. S temi žigi smo označili s pomočjo posebnega neizperljivega črnila vse naše gasilske cevi, službene obleke itd. Cevi so na obeh koncih žigosane z našim društvenim imenom in s tekočo inventarno številko. Sedaj je zamenjava naših cevi s tujimi ob priliki vaj ali požara popolnoma izključena. Razven tega imamo pa točno kontrolo in evidenco vseh cevi. Isto velja za službene obleke, pasove itd. . Ker so navedeni žigi zelo solidno izdelani iz medenine in takorekoč za vedno in jie cena tudi zelo primerna, izdatkov za nabavo nismo obžalovali. Vsem tovariškim društvom priporočamo nabavo teh žigov, saj nam je vsem na srcu čuvanje našega dragega inventarja. Studenci pri Mariboru. Ob priliki občnega zbora gasilske čete v Studencih je pekerski posestnik g. rranc Kaiser naklonil studenškim gasilcem ponovni dar Din 1000'— in to v znak priznanja uspešnega delovanja. Posestnik Kaiser Franc praznuje letos 451etnico svojega gasilskega delovanja, odkar se je ustanovila gasilska četa v Pekrah, pri kateri je aktivno deloval do lanskega leta, ko je prijavil svoj izstop. Za časa njegovega pred- sedništva si je pekrska četa nabavila motorno brizgalno za Din 44.000'—, gasilski avto pa za 29.000'— Din. Za svoje neumorno delovanje je bil odlikovan leta 1927. s srebrno kolajno, leta 1929. pa je bil izvoljen za častnega člana gasilske župe v Mariboru. Gasilska četa v Studencih je Franca Kaiserja — po izstopu iz pekerske čete — z veseljem sprejela med svoje članstvo ter mu želi, da še — kljub visoki starosti — dolga leta deluje v prid gasilstvu v Studencih, ki se mu prisrčno zahvaljuje za velikodušni dar. Vič pri Ljubljani. Občni zbor naše čete je bil v nedeljo, dne 20. januarja, v gasilnem domu ob polni navzočnosti članov z običajnim dnevnim redom. Naš stari tov. Janez Gašperin je otvoril zborovanje in pozdravil zastopnika občine g. Kneza. Sledila so poročila posameznih funkcionarjev uprave, ki so bila vsa soglasno sprejeta. Pereče vprašanje je nabava motorne brizgalne, ker imamo še precej dolga na stavbi. V prihodnjih mesecih pa se moramo po zakonu na novo opremiti, kar stane veliko denarja; vendar upamo, da se nam v tekočem letu posreči, da pridemo do motorne brizgalne. Po raznih koristnih nasvetih je tov. Gašperin zaključil ob 11. uri občni zbor. Istočasno sporočamo, da smo imeli v soboto, dne 26. januarja ob 8. uri zvečer precejšen požar v najoddaljenejši in najvišji točki naše občine, tako, da smo morali rabiti 2 brizgailni. Vendar smo izvršili svojo dolžnost ter požar kmalu udušili, bila pa je nevarnost za sosedne objekte. Vuzenica. Kakor že leta sem, smo imeli tudi letos svoj 43. redni občni zbor na dan sv. Treh kraljev. Od 30 vpisanih je bilo navzočih 25 članov, kar je vsekakor prav lepa udeležba. -— Uvodoma se je predsednik dr. Pregl spomnil težke izgube s smrtijo Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Omenjal je dalje dolgoletnega odbornika in soustanovitelja Ivana Kresnika, ki smo ga dva dni jioprej dostojno spremili k zadnjemu počitku. Poročilo o delovanju čete je podal poveljnik J. Mravljak, ki je predvsem podčrtal žalno manifestacijo za pok. Viteškim Kraljem Aleksandrom 1. Uediniteljem, v ostalem pa poudaril, da razen peterih vaj, enega velikega in enega malega požara v društvu ni bilo posebnih dogodkov. Disciplina je bila povoljna, manij zadovoljiva pa udeležba pri vajah. Blagajniško poročilo je izkazovalo 3840 Din dohodkov in 2790 Din izdatkov, torej prenosa gotovine 1040 Din, kar so ugotovili revizorji kol popolnoma v redu. Sprejet je bil tudi predlog, da se vrši v nedeljo 27. jan. članski sestanek, ki se je ob prilično dobri udeležbi (22 mož) tudi vršil v Sokolskem domu. Obravnavale so se na njem tele točke: 1. pregled uniforme, nahajajoče se pri članih; 2. razdelitev moštva v dva voda, ki naj bi ločeno vadila, a skupno udarjala; 3. ureditev načina alarma tako, da se nabavi električna sirena, in 4. predavanje poveljnika o aktualni temi »požari in gašenje na deželi«. — Upamo, da bo sličen članski sestanek še vsaj enkrat pred Veliko nočjo, da se seznanimo z najvažnejšimi določili pravkar izišlih gasilskih pravilnikov. Prostovoljna gasilska četa Žiri. Prostovoljna gasilska četa je imela 6. januarja svojo redno skupščino. Iz poročil je razvidno, da je v pretečenem letu imela četa 5 vaj in eno delno župno vajo, pri kateri so sodelovale tri gasilske čete. Ob isti priliki je bil pregled po župni upravi. — V minulem letu smo imeli tri požare. —■ Predavanj je bilo troje in eno o prvi pomoči v nesreči. Ceta se je udeležila tudi komemoracije za pokojnim Viteškim Kraljem Aleksandrom I. Ujedimteljem. V minulem letu si je četa nabavila 300 m novih cevi. Po sklepu se vrši 2. februarja veselica s tombolo. Žiri. Dne 14. februarja smo položili k večnemu počitku tovariša Antona Bogataja. Nad 30 let je vršil človekoljubno delo. Bil je tudi več let blagajnik tukaj šne čete. Za požrtvovalno delo je bil 1. 1925. odlikovan s srebrno medaljo. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Naj mu bo lahka zemlja Zirovska! Tovariši, ohranimo ga v spominu! Prošnja na vse starejše gasilske edinice. Podpisani želi kompletirati vse povojne letnike »Gasilca« in se obrača s prošnjo na vodstva onih gasilskih čet, ki so že od leta 1919. bila včlanjena v J. G. Z., če ima katero kakšno izmed spodaj navedenih številk »Gasilca« v dvojniku, da mu te prepusti (pošlje). Manjkajo mi: leto 1919. (XXIII. letnik) štev. (3 + 4) (ena številka), leto 1920. (XXIV. letnik) štev. 1, 3, leto 1921. (XXV. letnik) štev. 1, leto 1922. (XXVI. letnik) štev. 4, leto 1923. (XXVII. letnik) štev. 1, 5, leto 1924. (XXVIII. letnik) štev. 2, (3 + 4), 5, (3 številke), leto 1925. (XXIX. letnik) štev. 3, 6. Josip Mravljak, star. gasilske župe dravograjske v Vuzenici. Popravek. V 1. letošnji številki »Gasilca« se je v oglasu tvrdke Fran Samsa, Zagreb, vrinila neljuba pomota, kjer je navedeno, da tvrdka Magirus izdeluje lestve od 2 do 10 m višine, kar bi se moralo pravilno glasiti: 2 do 60 tn višine. Dvoci lindrska motorna brizgalnica, model 1929, 18/20 HP., pritisk do 16 atmosfer. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo čisto vodo. Konrad Rosenbauer priporoča prvovrstne najmodernejše motorne brizgalne od 5 do 90 KS, 300 do 2500 litrov vode na minuto in 30 atmosfer, prenosne dvo- in štirikolesne. Avtomobilske brizgalne vseh vrst. Avtomobile s tanki za škropljenje cest in gašenje ognja. Avtomobile in vozove za moštvo. Kletne sesaljke. Posebne sesaljke, ki dvigajo vodo iz globine. Cevi konopljene običajne in gumirane. Tovarniško vezanje istih. Lestve vseh vrst. Za osebno opremo čelade, pasove, piščalke itd. Plinske maske. Spojke, predhodnike, različne ročnike in ustnike, razdelnice. Vsa izdelava najnovejšega sistema. Ponudbe in pojasnila, kakor poset so vsak čas na razpolago. Cene solidne. & drug tovarna gasi!- j skega orodja j Celje