6 6 6
I
I
I
I
I
I
I
I	3	S	3
S	3
rt
3
3
3
S
CJ	r*
^	m	c*	n	^
O	b	b
6
6
6
K	K
K	K
K K K K K K K K K	K
K	K
R R R R R	R
R	R
R. R R R R R R R R R R	R
V V V
I
I
I
I
I
I
I
7 7 7 7 7 7 7
7	7	7
7 7 7
7	* :
E E E E E
E
E
E E
E
E
E E E E E





'























2
Pred varai je zopet dvojna številka Isker. Ko je vse kazalo, da Kodo prišle na svetlo že pred sv. Jožefom, smo morali počakati z izdajo zaradi tehničnih težav.
Te Iskro so odraz vsega pomembne jaega, kar se je zgodilo od izida prejšnje številke. Najprej velja omeniti mesec marec, ki je posvečen materam. V tem mesecu, v postnem času smo tudi nabira li prispevke za nas list in zdaj ob za ključku postnega čaaa, za Veliko noć, izdajamo 6 in 7 številko Isker.
Na zanetim posta človeka nehote prevzame malodušje. Zdi se mu najbolj nemogoč čas cerkvenega leta. Cerkev sicer naroča, naj bi se človek poglobil sam vase, skušal narediti prehod k boljšemu življenju, vendar je to za da nasnjega ciloveka skoraj nemogoče. Ujet v dirko casa in potrošniško miselnost izgublja smisel za duhovne vrednote in velik korak naprej zanj pomeni žei to, če začne resno jemati svoj poklic ali šolo, ali da poiskusa izboljšati svoj odnos do sočloveka. Največji korak pa je v tem, če začne izpričevati evangeljsko resnico - ne z besedo še manj z leporečjem, pač pa z življenjem
- 3 -
in da. spozna, da. je se posebej potre-beii pomoči tisto čudovite žene, ki jo je Bop; izbral za. mater učlovečeni Besedi. Naso skupnost bi morala prevzema ti ob koncu postnega časa večja delavoljnost, da bi čimbolj izpolnjevali dolžnosti, da bi med nami vladali bolj človeški odnosi.
Ko bomo. na veliki petek stali ob božjem grobu in zrli v skrivnost smrti, se zamislimo', vsak dan. bolj se nam bliža ta neznanka; mnogo časa je člo mimo nas brez baška, neizkoriščeno. Ko likokrat srao padli ! Smo vstali? Zato naj sedaj prod nami močne jo zasveti Kristus - božji sin, ki nam bo pomagal vedno znova in znova vstajati !
Obenem pa uredništvo vsem želi doživete velikonočne praznike, da bi vstali Zveličar znova prižgal svoj plamen 1 ju bežni v nasib srcih, in da bi se ob IT jogo vem križu učili živi jenja, saj nam 51 je zapustil zgled, da bi hodili po n jegovih s topi' j ah ! ■'
Uredništvo
Moji	materi
V zadregi sera. Ge "bi ti zdaj ponudil velik šopek, bi mislila, da se norčujem, ker med nama tega ni v navadi. Nikoli mi nisi nudila kaiće posebne nežnosti in tudi sam nisem čutil potrebe po njej. Nada si me imela in me se imaš, prav talco jaz tebe. Res sem si včasih želel, da bi me objela, da bi naslonil glavo na tvoje prsi. Ko pa sva bila skupaj, sem se tega ustrašil, bilo me jo sram. Veliko več kot objemi in poljubi mi je pomenil tvoj nasmeh. Ne ves, kolikokrat me še sedaj, ko sem včasih osamil jen in žalosten, razveseli in opogumi. Kot otrok sem bil večkrat jezen nate. Nisem mogel razumeti, kako si lahko bratu ali sestri ponudila priboljšek s prav takim ljubečim nasmehom kot meni. Iz ljubosumnosti sem sc hotel maščevati, a ti si bila mama.
Ko sem prvič odšel z doma, si me spremljala. Strah te jo bilo zame, vendar tega nisi pokazala. Pozneje si ob slovesih skrivala solze z nasmehom, sam pa sem svojo žalost prekrival s pretirano malomarnostjo. Vsakokrat sem težko čakal ponovnega svidenja. S svojim, prihodom sem te hotel presenetiti in razveseliti. Navadno si bila sklonjena nad delom. Kako lepo je bilo gledati tvoje svetle oči, kako si radostno vzkliknila in razširila roke, ko si me zagledala! Takrat je bilo lepo. Ko sera odhajal od doma za dalj časa, je bila moja želja še večja, da bi ostal doma. Tedaj pa si rekla ne. Žalosten sera spet odšel, vendar sedaj razumem. Hotela si mojo sreco.
Zato ti tedaj lahko rečem le skromen hvala, ki mi pomeni mnogo , ker ga ti razumeš!
Ivan Lov.
L
C
U
Utrujen popotnik,
Tam daleč pred njim -drobcena luč. lačen, razmršen popotnik se ustavi;
"Joj, kdaj jo doseči bo moc?
Ze petdeset let, po trnju, močvirju, po temne 1 sem gozdu, v dnevili silno oblačnih, v popolni temi -k tebi pešačil, o j luč !"
In ze stopa naprej, trije koraki -padec v jamo.
Trudno popotnik iz nje se pobira, saj pot je njegova iz jam narejena.
Minevajo leta, še desetletja;
starček pred lučjo se ustavi.
"Se korale," si pravi,
"nato si oddahnem!"
Al’ komaj se je luci dotaknil, na vse je težave in stiske pozabil, luč ga z mirom navdaja.. .
lupus H.
6
Po dveh letih
V živahnem hrupu ni bilo slišati posameznih glasov, elisalo se je le kovinsko ropotanje žlic. Ni pričakoval, da, bo dobil kaj poste, vendar je na tihem le upal, kot vsi, na kako pismo. Fant, ki je delil posto, mu je dal pismo bele, nevsiljive barve. Naslov je bil napisan s strojem. Ni se mogel spomniti, kdo bi mu pisal. Na pošto je bilo dano v Ljubljani. Le kdo bi bil? Počasi ga je odprl. Tudi vsebina je bila natipkana. Pogledal je podpis j Vlasta! Zameglilo se mu je pored očmi. Po dveh letih mu spet	piše!	Le	zakaj, ko	pa sta se takrat za vedno razšla. Hi	mogel	sedaj brati,	ker so ga vsi	okoli mi-
ze radovedno opazovali. Bral ji je vprašanje iz oM;
- Neki prijatelj mi piše, ze dolgo se nisva videla.
Okoli sebe ni	videl	in	čutil nič	več. Komaj je	dočakal,
konec kosila.	Hotel	je	biti sam.	Poiskal si je	kraj, ka-
mor je vedel, da nobenega, drugega ne bo. Vzel je pismo iz žepa. Obotavljal se je. 'ìli ga sploh bral? Mi ni bolje, da ga takoj raztrga? Ni zmagala radovednost, premagali so ga spomini s
Dragi Borisi
Presenečen si. Vidim te, toda oprosti, morala sem ti pisati. Pred nekaj dnevi sem te videla v Ljubljani. 'Tekam si hitel. Tekla sem za tabo, te klicala, množica te je požrla. Bpet so se mi obudili spomini na preteklost, ki sva jo skupaj preživela. Rekla sem ti srečno, vendar te nisem nehala ljubiti. Ko si se takrat odločil, si rekel, da to še ni dokončna odločitev, da te čakajo razpotja v
življenju. Dejal si, da ne moreš ljubiti samo mene, da imaš v srcu ljubezen za marsikaj vec, kot sem jaz. 'ii 3i govoril, govoril, da se hoces žrtvovati, darovati svojo ljubezen, svojo ljubezen po ljudeh - Najvišjemu. Razumela sem, toda verjeti nisem hotela. Vedela sem, da boš odšel, v meni pa je bilo še nekaj; upanje. Ne misli, da te odvračam od tvoje poti in poklica, da sem morda hudobna, ali se ti želim maščevati. Nei V meni je mnogo vec, nekaj, cesar se ne da pogasiti z besedami ali z voljo - še vedilo te 1jubim.
Kmalu boš opravil maturo. Pred tabo bo odločitev, v kateri si takrat govoril. Tokrat so boš dokončno odločil. Misli pri tem tudi name, ker te ljubim.
Se vedno tvoja - Vlasta
Roka mu je omahnila. Tisti lopi trenutki! Slovo! Odločil se je takrat. Zakaj ga spet vznemirja, ko je ze skoraj pozabil na vse. Ali naj odpiše? Spet se bo začelo vse znova.. Toda on ne more, no sme. Dal je ze enkrat obljubo.
Če jo zdaj prelomi, bo vse poteptal. Kljub temu ji jc sklenil odpisati;
Vlasta,
prejel sem tvoje pismo. Kaj naj ti rečem? Da me je razveselilo, presenetilo, ujezilo? Obudilo mi je spet stare spomine, poklicalo nazaj trenutke, ki so bili samo najini. Obudilo pa mi je tudi bolečino in hkrati veličino takratne odločitve. Ne bom so več odločal, moja živi jenska pot je jasno začrtana. Vprašala boš; kako? Odgovoriti ti
moram; brez tebe’ Te besede naj te ne prizadenejo! Ne obupaj! Zaupaj mi! Da, se vedno tc ljubim, vendar ti tega, Icar jaz hočem, morda ne razumeš. Nocoj imamo križev pot. Pri zadnji postaji bom molil s Gospod, to je veselo oznanilo, ki si ga prinesel edino Ti, da za vsakim velikim petkom pride velika noe, za. razočaraljem veselo upanje, da je smrt enega le seme novega, lepšega življenja. Daj mi moči, da bom mogel trpljenje nositi in ga tudi premagati.
Naj te moja odpoved na stre. Vedi, da bos tudi v bridkosti deležna Njegovega miru, ker On s teboj živi in trpi. Bodi srečna tudi brez mene:
Boris
Ko je zvečer glasno molil ob križevem potu, se me ju zataknilo. 3 težavo je povedal svoje misli. Svetla, kristalna solza mu je kanila na list v roki, toda njegov pogled, uprt na trudno sklonjeno glavo, jo ostal svetal.
Ivan Lov.
N E V E M
2X2-4
talco je budi dejstvo
da sem v solzni dolini
da da da
kje je moj cilj
v daljavi
da da da
da. da da
Dadaist
Kako
s i
dobra
Sonce se je upiralo na porjavelo kože, ko sem stopal po vroči cesti mimo cerkve proti domu. Pred cerkvijo ni bilo nobenega veci. Prevec sem se zamudil pri g. župni iru. Mama bo zopet čakala s kosilom. Skoraj stekel sem, ko me je nenadoma od daleč poklical prijatelj Zvone;
-	Ali bos prišel popoldne na ples?
-	Morda, sem odgovoril.
-	Pridi vsaj sedaj, ko si doma, saj drugič ne bos mogel priti, me je prepričljivo nagovarjal.
-	Verjetno bom prišel, saj ne vem, kaj bi drugega delal! sem mu v naglici odgovoril, se poslovil in odhitel naprej. Ko sem stopil v kuhinjo, se je na mizi že kadila vroča juha.
Zopet si hodil tako dolgo. Samo tebe smo se čakali, je ne j evoljno de j ala mama.
-	No, no, mama, bomo pa sedaj bolj pohiteli, sem se smeje opravičeval.
Po kosilu sem ji rekel, da pojdem na ples, in da se bom vrnil proti večeru.
-	Zakaj vendar? Se teh par ur, ko si doma., se boš potepal. Ostani raje tu, tako bi se rada s kom kaj pogovorila. Vsi bodo odšli, eni bolo legli, drugi šli v vas, le jaz bom ostala, je otožno dejala..
Toda kmalu se je nasmejala kot v opravičilo:
-	Kar pojdi in se pogovori s prijatelji, ko se že talco dolgo nisi. Midva so bova pa zvečer kaj pomenila.
10
fc>el sem v sobo, da bi se napravil za ples. Medtem je mama pospravila po Inibir.ji in odšla na dvorišče. Tudi jaz sem bil kmalu gotov in se odpravil, utopil sem na dvorišče in zagledal mamo. Sedela je na- stolu, v rokah je držala šivanko in očetovo raztrgane hlače. Spala je. Obstal sem in se naslonil na bližnjo jablano. Ho je oči so se zagledale na zgubano lice, ki se je zlatilo èd sončnih žarkov. Lahen vetrc je od nekod prinesel veselo melodijo; "Hami, oh mami, ti moja zlata mami..." Jas pa sem gledal v materin izmučen obraz. Potna, sraga je preskakovala gubo za gubo in sonce so jo v njej iskrilo. Prs^ so se enakomerno dvigala. Spala jo izmučena od trdega življenja. Roki sta počivali na krilu in se držali šivanko in raztrgane hlače.
-	A.u, au, ne več! Nikoli ne bom trgal hlač, nikoli več! sem kričal, medtem ko me je mama vlekla za ušesa.
-	Sinoči sem ti jih zašila, danes so zopet raztrgane. Ti falot, ali jih bom res morala šivati vsak večer? Sleci se in pojdi spat.
Hitro sem se slekel in kmalu zasanjal. Ujela me je čarovnica Cirimbara. Vlekla me je za lase proti svojemu brlogu. Jaz pa sem kričal in klical mamo. Tedaj som začutil na sebi rahlo božanje in šepetanje:
-	Kaj tije, zakaj kričiš?
-	Čarovnica Cirimbara me ie vlekla za lase, sem objokan in ves prepoten pripovedoval mami, ki je sedela na kraju po-steljo.
.- To so le sanje. Priden bodi in se ti bo sanjalo o samih angelčkih.
11
-	Kajne mami, da se tebi nikoli ne sanja kaj takega, ker si tako pridna?
-	Nikoli, se je zasmejala in me odela z odejo.
Zjutraj sem se oblekel zopet v ciste in zašite hlače.
-	Oh, mama, kako si dobra!
Poljubil sem. jo in zbezal na dvorišče.
-	Mama, tu notri me boli. Mama, strasno me boli in talco vroče mi je. Žejen sem mama, mana...
-	Tu imaš čaja, popij ga, ne bo te vec bolelo. Opil sem ca j in izmučen zaspal. V sanjali se mi je prikazala grda kaca, ki se je ovijala okrog života in me stiskala. Kričal sem in brcal. Zbudil me je mamin glas. Bil sem zopet miren in srečen, ko sem videl, da je ona pri meni.
-	Oh, mana, kako si dobra.
Potegnil sem jo k sebi in jo poljubil na solzna lica. Zapela mi jo pesom in v sladkem snu sem zopet zaspal.
-	Ireni si dala vec kot meni. Vedno jo imaš rajši,kot mene. Ne bom govoril s teboj. Zdaj vem kako je. Kadar je treba, kaj narediti, sem dober, drugače me pa ne maraš. Ne
bom vec govoril s teboj, ne bom! Stekel sem ven, ne da bi jo pogledal. Jezen sem tekal po poti in se spotaknil ob kamnu. Ves potolčen sem prijokal k mani. Obvezala rne je in umila, tako da jo bilo kmalu boljše.
-	Oh mama, kako si dobra. Kajne, da nisi jezna name? Stisnila me je in to mi je pomenilo vec, kakor, sto velikih kosov pogače.
Držala me je za okorno roteo, vlekla s palcem po čelu in govorila, jaz sem počasi ponavljal".
-	V imenu Očeta in Sina in Svetega Buha. Amen.
12
-	Vidiš, talco se je treba pokrižati in Je suš ček te bo vesel.
Zamislil sem se in vprašal;
Zakaj so Jezusa pribili na križ?
-	Zato, ker so bili grdi ljudje. Ti pa ne smes biti poreden, ker to Jezusa boli.
-	Mama, jaz bom vedno priden. Telesen bom kot ti. Ti si najboljša mama na svetu. Oli, mama, kako dobra si ti!
In sedaj je tu pred menoj. Izmučena, talco da je med delom zaspala. Kako hrapavi sta roki, lei sta me tolikokrat pobožali po licu, roki, ki sta me vlekli za usesa, roki, ki sta mi šivali strgane hlače, roki, ki sta mi dajali veselje. In obraz, talco je gubast in robat, to je tisti obraz, ki se mi je tolikokrat smejal, me vzpodbujal in bodril.
Ob vsem tem nisem niti opazil, da se je začelo mračiti. Začudil sem se, kako je vendar to mogoče, saj sem se tu ustavil le za trenutek in sem mislil iti na ples. Spomnil sem se manineprosnje, da bi se rada pogovarjala.
-	Mama, sem šepetal, nevede sem ostal doma, da bi se pogovarjal s teboj. Ni mi žal, da nisem sel na ples. Spoznal sem, kaj mi pomeniš.
-	Oh, mama, kako si lepa in dobra!
Večerna zarja pa je s svojo lepoto se lepšala obraz izmučene in zgubane ženice.
Jezo
Dvomi
Spustite mo iz kletke, kjer tulijo zverine:
Desite me,
ker mi trgajo drobovje!
Naj jih nikdar več ne slisim, naj jih nikdar vee ne vidim!
Njihovi kriki mi paro.jo možgane, njihovo rjovenje, mi uničuje drobovje, njihovi kremplji mi grebejo v meso, in mesarijo mi s j. c e do ko s t i...
Reùite me ! Deéite!
Kajti znorel bom!
Razjedajo me •- D V 0 H I ! ! !
Lupus
poseben, a vendar, pust
Ti si sema, sem včasih dejal sestri, kadar sva se kaj sporekla. Ti si pa spaka, mi je zabrusila nazaj in tako sva sla skoraj v nedogled. Iskala sva drug drugemu priimke, ki bi naj naju čimbolj ujezili. Besrela sva, bila sva vse drugo, samo brat in sestra ne.
Entrai v letu sva si pa le upravičeno lahko dejala vse, kar je bilo prej slabo. To je bilo na dan, ki ga navadni zemljani imenujemo Pust. Zc ves teden prej sva si naskrivaj pomerjala maske in se veselila, kako bova vse potegnila za nos, sa,j sc jaz navadno postal deklica, sestra pa fantek. Koliko veselja je sole bilo na sam praznik. Vse jo bilo pisano, veselo in razigrano. Toda kaj, ko je to trajalo samo en dan. Drugi dan smo zopet postali to, kar v resnici smo.
Tudi v semenišču nismo pozabili na praznik veselja. Toda letos smo ga preživeli bolj kot prejšnja, leta. Vodstvo semenišča na; je dalo na razpolago kar cel dal kot sortni dan. Razdelili smo se na vec skupinic in si izbrali različne cilje, katere smo hoteli doseči. Dni so se odpravili na Štjak, drugi na Čaven, tretji na Nanos, eni pa celo v neznano in n, tistem neznanem kraju (Bela) so organizirali piknik. Drzno kajne, pa vendar zelo primerno za počastitev "svetega. Pusta". Kako so se i eie drugo skupine, ne vem. V skupini, v kateri sem bil tudi sam, lahko rečem, jo bilo izvrstno. Forum povedati, da je z nani, do Abrama, šel tudi g. rektor, kjer se je tudi na račun prejšnjega dne, ki je bil njegov osebni praznik, dobro izkazal v gostot, jubnosti. Priskrbel nam je celo kosilo in pa na vino tudi no smem pozabiti. Se enkrat se mu lepo zahvaljujemo in želimo še mnogo takih praznovanj. Mi smo potem nadaljevali pot med burlo in zameti. Kar oddahnili smo se, ko smo se lahko odpočili in okrepčali pri vedno dobrohotni in gostoljubni Miranovi mami. Zahvalili smo se ji i.i se 1 analu odpravili proti Vipavi.
Toda opazili smo, 6": so nas kljub lepo preživetem pustnem dnevu in dobro zalozonem želodcu v Landolu drugi dan prav pošteno bolele okončine. Vendar nam ni bilo žal tega dne, ki nas je lepo in vario pripeljal v postni čas.
Jezo
Reve ž ?
Živel je popotnik, ki ni imel ničesar in vendar vse s imel je Besedo* Nekega dne so ga porinili
v trnje
rokoc ;
"Pisano je, d a mo ras k rvavet." Res je krvavel in iz njegove stre je padel na človeški rod neizbrisen madež krvi, ki ga dviga v visino, v večnost.
-
Odgovor na
izziv
-	Semenisčnik se ne obnaša talco, si mi vrgla v obraz, jaz pa sem ostal sredi asfalta, prešteva,! zvezde na nebu in premišljeval.
Na avtobusu. Postaja, bedim prav v kotu zadnjega sedeža. Vstopi siv možakar in se ozira po sedežih. Naredim se neumnega, gledam skozi okno in premišljujem o Kantovih sintetičnih sodbah a priori, le da bi vsi videli, kako sem zamišljen in da sploh ne opazim možakarja, lei preiskuje avtobus. Sicer je pa se toliko drugih blize, ki bi lahko odstopili svoj prostor.
-	Voda, stari, saj si vendar semenisčnik: ali ne boš vstal? Spet ta moja vest. Prerinem, se mimo sključenih nog iri odstopim prostor. Drugim pa na obrazu berem, češ, kakšen butec sem... Kaj bi šele bilo, ce bi me poznali! Semenisčnik se je obotavljal odstopiti sedež! Neverjetno, pa semeni sičnik l
V cerkvi. Grem k obhajilu. Nazaj grede ošinem klopi. Dve terci jalki me obravnavata, ko grom mimo njih. Gotovo poglavje: semenisčnik in dolgi lasje. Smešno! Ves svet bi zasovražil, ce ne bi....
-	Potrpi, bodi tiho! Ne veš, da te med drugimi, tudi take podpirajo... z molitvijo... pa, kakšen dinarček.. . da bi postal "flcten g. župnik".
0 Bog, kako včasih zasovražim vse +e oci, ki me opazujejo. Grom po cesti. Srečujem ljudi, mnogo ljudi; tudi dek?.eta.
Mnoga me privlačijo, posebno ena, ki zna, lepo pogledati. Vrnem ji pogled, ne morem se premagati, da bi ostal hladen. Zopet ta, občutek;
-	Pont, kaj delaš, zavedaj se, da so nate usmerjene mnoge oči! Bodi semeniscnik!
0, Bog, spet te oci, kako sem sit tega. Eom bi sel, do. bi ušel tem ocem? Ali je to res neizbežno.
Prevajam latinščino. Lucretius Carus. Trudim se, da bi kar najbolje prevajal. Toda - iz bližnjega tranzistorja odmeva nežna melodija; Good - bye,my love, good - bye! Zajame me val melanholije. Čutim, kako mi zadrhti srce!
Sem mar tako občutljiv? In ko begam med vrsticami heksametrov» vidim stvari, v katerih se nisem pokazal semenisenika; njene nepremagljive oci, starega moža v avtobusu, terci jalki v cerkvi... Hudo mi je, ker sem včasih nesposoben, do, bi se pokazal za... Pa saj ves in veste za koga! Čemu sploh to pisem! Odgovor je lahak, toda treba ga je znati razumeti, tako ti in.vsi drugi in druge, moji predstojniki in moji domaci!
Uboge terci jalke in druge kritične opazovalke! Jaz sem cisto navaden dolgolasi fant, prav tak kot vsi ljudje, le ta razlika je.med menoj in drugimi, do, sem semeniscnik in tato - "udri" po njom!! !
Melodije je ze zdavnaj konec in iz sanjamjenja se vračam k latinščini;
-	0, ti, Lukrecij, pa ja ni to glavni stavek: non ita diffilest rationem roddere verbis. Pa :,;e res je tako!!!!
Mi ran
,V^T!
V^V^C1>/.Y ' n/
■' ‘ / VXtv,NiX'
tii^Cž i v^jteo.
feais,
ipj
>"n> ,	<

jfcamefa. /""'V
y7
,., /SCJr% / Vs
- 19
M y s w e e t L o r d
^ečkrat poizkušam razmišljati. O ccm? Da, n čem naj bi pre miši jal tako imenovani maturant; lorda o šoli, ki^Smaš že na pretek, ali vsaj moral, bi razmišljati o svoji kasnejši usmeritvi! Kaj pomaga, ko je vse to tako daleč od tebe. Človek bi si mislil, da mlad človek hoče in vedno skusa doseči nek svetel cilj ali ideal, ki ga ima, ki ga zavestno cuti pred seboj. Toda velikokrat se ta cilj odmika v daljavi, za njim ostane le grenak okus v ustih in baladno občutje v srcu.
dam ne ves, kam bi se v takem primera obrnil. Ssjp sebi se zazdiš droben nebogljenček, obupaš nad samim seboj? hlastaš za zrakom, ki bi ti prinašal upanje na bodočnost, upanje na življenje. Rad bi si pomagal naprej, vsakemu, ki ga srečaš, bi rad zakričal;
-	Brat, sestra, pomagajta mi! Izgubil sem se!
A namesto tega. srečuješ naveličane obraze vseli; tudi tistih, o katerih si nekoč mislil najlepše. Počutiš se oropanega, praznega. Zjutraj moliš k Njemu, zagotavljaš mu, da ga ljubiš, a vidiš le njene modre oči, ki ti šepetajo'
-	Miren, pusti to! Poglej mene, nas, ki znamo živeti, ne p,a zapravljati življenje, oaj se.... uničuješ!
Nekje v podzavesti št čutiš, da je to zlaganost, v tem s tavicu zaslutiš vso vsebino njihove notranjosti. Nekako na skrivaj te prežame misel, da bi zavpil;
-	Tudi tega nočem!
A se že izgubiš ob njenih modrih očeh in lepih nogah.
20
Pozabiš na nekdanji cilj, se sam si začneš prizadevati, da bi pozabil, da si bil nekoč idealist.
Sme jis se svojin nekdanjim trdnim sklopom, spominjan se svojega nekdanjega zaupanja Vanj, pri vsem tem pa se misliš, da si moderen. In to postane tudi zate najvažnejše .
Ce ljudje opazijo, da je tudi tebe zajel val namišljenega modernizma, čeprav nehote, kažejo nate:
-	Poglej ga,, kakšen je!
Točno ves, kaj bi jim lahko odgovoril, vendar tudi ves, da te nebi razumeli. K sreči napravijo cez te križ in zadeva je zapečatena z geslom: iz tega ne bo nikoli niči
-	Tudi prav, si mislis in ce vedno bolj in bolj odmikaš, izginjaš...
Pride pa čas, ko v tebi ponovno vso zadrhti. Pride nova pomlad, ki te sili, d:, bi preobrazil svojo notranjost, da bi razklenil obroč, ki te vodno bolj utesnjuje. Znova poizkušaš najti samega sebe, svoj zunanji okvir pa pustiš neizpremenjen. Zopet te ljudje vidijo v cerkvi pri obhajilu in zopet jim daješ snov za razprave. A ne zameriš jim več; veš, da se motijo o tebi; veš, da si se prebil skozi dolgotrajno zimo in nanovo zazelenel. Na zunaj si prav tale kot prej, a pri srcu je lepo.
Tudi ko njo srečaš, ji skušaš odgovoriti na nekoč postavljen aksiom mladih. Se vedno jo občuduješ, na tihem si pravzaprav zaljubljen vanjo in ....
Končno zagledaš daleč pred. seboj nekoč izgubljeno svetlo točko, ki postaja vedno svetlejša in te sili, da se ti
- 21
odmikajo njeni slatorjavi lasje, ostajajo le se čudoviti spomini nanjo in na težaven vzpon. Zhova postaneš idealist, zaupaš sam vase in pripravljen si celo na sodelovanje z vsemi zlatolaskami in rjavolaskami, vendar na dru-
gačni osnovi.
Vzameš kitaro v roke in zapoješ 11 M y s v/ e e t Lord!i!
Z a v i st
Opajal ga je duh rdečih vrtnic. Zagledal se je v veliko ru eno sončnico, ki se je zvijala proti sončil.
Zavidal ji je, ker ima toliko semen in bi kmalu lahko njeni potomci zadušili svet.
Toda kljub temu ni videl,
kako veter raznaša prijeten vonj rdečih vrtnic.
pomladno noč s
Miran
- ' ?
f i
’ M
Jezo
22
Na asistentskem prestolu
Zahajoče sonce osvetljuje sklonjene glave, ki so zatopljene v učenje - če so. Ha, tam se spet nekdo izživlja.
-	Stari, spravi strip! Tako debelo gleda, kot bi me prvič videl.
-	Spravi, sem rekel, ali pa pojdi...! Ali, saj ni važno,
semu se sploh razburjam za talco stvar. Saj tudi meni ni za učenje. Sicer pa sera tu samo zato, da skrbim za red in mir. Pogledam na uro. Ze petnajst minut sanjarim. Jutri je zgodovina. Vprašal me bo, o tem ni dvoma. V tem oziru sem njegov ljubljenček. Zgodovina je res vedno bolj suhop....
-	Tiho...
Se klepetali bi! Ampak tišina bo. Če bi hotel, bi si jih lahko privoščil. Kaj ni morejo, če katerega ‘'posiband'.
Sam sem bil neštetokrat pri višjih. Kakšne muke. Pravzaprav jim tega ne privoščim. Skušal jih bom umiriti na drug način. Nelagodno jo človeku, če se mora izpovedovati svojih grehov brez rešetk. Jutri ni matematike. Kako bi bilo, če bi jo ukinili? Gotovo bi se dvignil učni uspeh cele sole. Osebno nimam nič proti matematiki, niti proti profesorju, ki jo predava. Mož si najbrž misli, da ga ne morem, ker mi matematika ne gre. Toko lahko postane žrtev lastne zmote. Vseeno si ne morem zamišljati koga drugega na njegovem mestu. To je pač tragika oseb?iosti, če je pravilno formulirana.
%
Le zakaj mi gre na avtobusu vedno na. bruhanje. Ge bo še
leda j prisedla ka1 dina debeluška, kot je zadnjic, se bom delal, kot da spim, ali pa bom svoj sedež ponudil kaki sta re jsi dami.
- Se dobro počutite? Bog pomagaj, če so vse ženske tako neumne! Kot da ne bi videla, da sem v potnih rokah stiskal belo plastično vrečko za. vsak slučaj.
Glava me boli. Seveda, če je tako slabo vreme. Bolan bom, potem bodo pa spet rekli, da "špricarn". Ne sodite, da ne boste sojeni.
Srečo sera imel danes na sprehodu, da sen sel mimo. Vsa je bila v izložbi, postrani p je glodala, kdaj jo bom nagovoril. Poznamo mi to. Saj je še kar v redu. Dolgi plavi lasje, modre oči, vitka postava, nege, vedno se smehlja...
- Tišina, ti moram res vedno tuliti na usesa, da študiraj! A komu se da ubadati z zvezki. Doma je sneg. Kako bi bilo lopo! Sestra bi me obmetavala s snegom, sosedova mala Metko» bi se smejala in mo potem jezila, da me punce zdelujejo.
Zvoni. Nič nisem naštudiral. Le kaj bo nocoj za večerjo? Po palo.činkah ne morem zaspati. Zdaj bi z veseljem poje-
Ivan Lov.
>
c.
J
PA -
Udarec
Zvoni.
lia ha ha ha ha ha ha. . .
Tolče.
aujo j ha ha ha ha ha ha auuuuuu... Bolečina.
Ne?
Da?
auuuuuuuuuuuuuuuuuu,
To prija.
brrrrrrrrrrrrrrrrrr.. Mrzla voda za s
Ivan Lov
BODO C N 0
Ti
■ v,-
I
Bredi goščave stojim -sam s seboj.
Ovoje koprneče srce skrivam -
{'■ 1
v strahu pred teboj.	J j;
No glej me otožno talco,	> A
I
ker rosno bo mojo oko.
Pogumno mi roko podaj,	///
; k/, j
le talco bova prišla v obl jù/1 .feuiV
li f
t f
GLOSA
Kritik ni, kdor kritizira, njemu znanja primanjkuje, naj sam pesem si zasnuje, o, nato naj le obira!
Kritik slaven bil Kopitar, naše pevce on je vodil, si Prešerna je sposodil, ga proslavil naš je Stritar. "Čevlje sodi naj Kopitar," zanj odgovor, ki obira je zapisal brez obzira pesnik naš, France, največji, vsega se hoteč otresti!
KRITIK NI,KLOR KRITIZIRA.
Kritik kritike le piše^ včasih ga lahko zanese, pesnik to lahko prenese, če prehudo se ne piše.
Pesem svojo nam oriše pesnik, ko okrog potuje. Mnogim te so pesmi tuje^ a zato ne sme prehitro kritizirati veliko!
NJEMU ZNANJA PRIMANJKUJE.
Ni pisun vsak slaven pesnik, če se s pesmijo ukvarja, pesnik tisto le ustvarja, kar mu izpove peresnik, kar mu srčnih ran pretresnih, miselij! žalost narekuje. Kritiku, ki mu ocenjuje njega pesmi pevajoče, mu svetujem v bodoče;
NAJ SAIA PESEM SI ZASNUJE.
Pisati povesti vsake in zaljubljencev romane, opis’vati srčne rane, treba danes, ni junake, da zapišejo vse take, kar človeka tu zanima.
Kritika nič ne oviraj ko spoznal je vse težkoče, pesmi pisal je tekoče'
0, NATO NAJ LE UBIRA ! !
Lupus H
26
SPO ZNANJ E
Komaj sem stopil na prag življenja, že sem se sreeal s telo j -kruta realnost.
Misli mi leze v samoto.
Tam li te lahko iskal, s poznaval... in te skusal razumeti.
Zmoti me sum vetra.
Hočem liti zlran, toda,
kaj, ko se spotaknem.
Oh, ti kruta realnost Tony
T R . A G I K A
cesta
avto
krik
krvav madeZ
smrt
R
zena
T
otroci E
kr s ta
R jama
i solze
c venci - nageljni
vdova
R sirote
a jok
c zakaj si to storil?
t sport sport sport sport sport sport sport sport
Nogometno	prvenstvo
( s por 1 ad ansici d. el )
Nemogoče si je zamišljati semeniško življenje brez nogometa. Nogomet je ena izmed odlik, ki nam pomaga popestriti življenje. Zato se marsikdo ukvarja z "žogobrcem”. Vedno-pa vreme ni ugodno. To velja zlasti se za zimski čas, ki zamori gojitev to priljubljene športne zvrsti. Takrat pride na spored kaj drugega. Pri tem ni izključeno prijetno zimsko spanje. Tako je bilo tudi tokrat.
bele toplo spomladansko sonce nas je prebudilo in nas prisililo, da se. zopet zapodimo za žogo. Nekateri pa, ki niso hoteli ostati samo pri "po jan ju", so se odločili, da bi se tudi uradno spoprijeli.
Kmalu po prazniku sv. Jožefa je visel na oglasni deski plakat z razporedom srečanj v spomladanskem delu. Vsak razred je prispeval po dve ekipi, razen drugošolcev, ki so poslali v boj eno ekipo. Vsaki ekipi se je vsiljevala želja, da bi se v tem delu dobro odrezala in pokazala, kaj si je novega pridobila v nekaj mesečnem odmoru.
blodil jo dan pričakovanja, ko so bo začelo zares. Ta srečni dan jc bil 21. marec. Tega dne so se razveselili igralci, se bolj pa navijači.
Ta otvoritveni tekmi mod I.a in IV.b ne je zbralo ranigo gledalcev na tribuni, ki sčh bučno navijali. Na igrišču pa jo vladala napetost. Obe ekipi, vsako na svojem koncu sta ss prestopali po igrišču in se med seboj pomenkovali. Najbrž o taktiki. Končno re je pojavil tudi sodnik, ki je zapiska] in v areni je "zagorelo". Prva je povedla ekipa I.a
šport £
in sicer kar z 2:0. Ob koncu pa je zmagala s 5;2. Presenečenje! Sicer pa. to ni bilo edino. So dvakrat so se namreč izkazali prvošolci, saj so namreč nepričakovano remizirali z ekipama, ki sta bili že v naprej favoriti tega prvenstva.. Strli so odpor II.a in IV.a. Sledila, so se bolj ali manj zanimiva srečanja., ob kateri pa se ne bi bilo vredno ustav-1 jati.
Prvenstvo se je bližalo h koncu. Prvega aprila, ob 16lt- jo bila na sporedu sc finalna tekma med II.a in IV.a. Zanjo je bilo zanimanje največ je. Med navijači, ki so hoteli biti originalni, saj so bili opremljeni z 'lonci in trobentami, sem opazil tudi semeniske predstojnike. Posebej bi omenil dva in sicer.” g. rektorja, pristala, četrtošolcev in profesorja matematike, pristaša drugošolcev. Km je bilo vse nared, so se pojavili na igrišču tudi igralci. Tekma se je pričelo., pa ne samo za tekmovalce, ampak tudi za "kričače", ki so s svojimi "živalskimi glasovi" bolj nervirali Vipavce, kot pa tekmovalce. Ko ja, salo na stran. Ekipi sta se zagrizli v boj. Obe sta si želeli zmage. Po prvem delu je bil rezultat 4:2 za IV.a. Zgledalo je že, da bodo četrtošolci zmagali in si priborili pravico, da odigra, jo se eno telano, zaradi poraza v jeseni z istoimensko ekipo. V zmago je bil prepričan tudi "pristal" eetrtosolev, ki je ob polčasu zapustil navijaško tribuno. Toda v drugem delu je četrtošolcem zmanjkalo moči. To so izrabili drugošolci, ki so poraz spremenili v zanesljivo zmago. Rezultat je bil 8:4. Prvenstva je bilo s tem konec.
Oglejmo si sedaj se rezultate, lestvico in strelce.
Rezultati s		Jesen		Pomlad	
11 « a s 1. a		14 : 0		3 : 3	
IV.a ; I. £	3.	11 : 2		2 ; 2	
II.a :	I.b		9 s 0		19 : 0	
IV.a ; I.b		13 - 0		10 s 2	
II.a ; IV.a		8 : 6		8 ; 4	
I. a ; I. b		4 s 3		10 : 2	
Lestvica					
1. II.a	6	5	1	0	71 :	13	11
2. IV.a	6	3	1	2	46 :	22 7
3 •	I. a	6	2 2	O	31 :	35	6
4.	I.b	6	0 0	6	7 :	65	0
Poleg teh ekip sta igrali			se	: ekipi I.c (v	jeseni) in IV.
(spomladi),	ki sta. dosegli		naslednje rezultate :		
I. c ;					
II.a - 0 ; 25		IV. - 0	0 0	21	I.a - 0	: 3	I.b - 1
IV. b:					
II.a - 2 s 9	IV.	a - 5:10		I.a - 2:5	I	.b - 10:3
Zaradi nesodelovanja se v			celotni sezoni nista upoštevali		
pri vrstnem	redu.				
dtrelci:					
1. Ruter M.	II. a	- 50		6. Jenko	J. IV.a - 14
2. Celar J.	II.a	- 37		7. Mozetič M. IV.b - 13	
3. Ulce j Z.	IV.a	- 30		8. lambergar T. IV.a - 9	
4. Lori J. Iv.a -		22		9. Balantič L. I.a - 9	
5. Fajdiga 3	• X o cl	- 10		10. Luk R.	I. a-6
«*
30 -
Haj se omenim, da jo bilo devet avtogolov, vendar imen teh odlikovanih mož ne kaže omenjati.
Za nami je nogometno prvenstvo, letos j bilo bolj kot kdaj, precej izenačeno - predvsem v tem zadnjem delu. Zmagal je tisti, ki je imel vec volje, predvsem pa moči. To je bila II.a. He smem pa zapostavljati tudi ostalih ekip, predvsem I.a. te bo tako igrala, kot je začela, leliko naredi že prihodnje leto presenečenje.
Vsem tekmovalcem želim v prihodnjem letu mnogo uspehov, navijačem pa se veliko športnih užitkov.
Tony
Bohotnež Vdahnil je in iz pipe se je potegnil gost oblak cmega dima.
Obdal gr je
da je postol prekajena trda kost,
ki so jo oglodali 'v sestradani psi.
Jezo
31 -
Vsakemu nekaj, nob enemu n i c
Kakor izgleda, bo treba v semenišču za stalno naseliti patra "Šahibalda", da bo upadla, izredna produktivnost angleških, francoskih in doloma tudi latinskih domačih nalog.
XXX
Semeniški kombi je še kar dobro vozilo, vendar je za mo-rebitno uporabo semeni senikov vedno ''mobiliziran’'.
X X X X
Zanima me, zakaj se toliko govori o postnem času, ce pa se hrana ni nic poslabšala!
X X X X X
Prejemanje nagradnih gramofonskih plošč iz Italije je gotovo posledica maturantske študijske mrzlice.
X X X X X X
Skupaj zbral ino uredil -Lovi
M ALI	OGLASI
Zaradi prepovedi obiskovanja vipavskih gostiln, kupim 500 li terski sod, poln vina! doc! vmen. na koncu letai Cenjene ponudbe pod cifro "Sc ga bomo pili!"
Maturant, r štiriletnivi izkušnjami honorarno poučuje "umetnost plonkanja", za vse nižje razrede! Pridite, še je čas !
Ponudbe pod cifro : :,Ce hočeš izdelati, se mi javi!"
Prodam malo rabljene teniške copate. I eteresente sprejemam v četrtem razredu, vedno, razen med odmori!
Šifra: "Luknjè še opazil ne boš!"
Semenicki vlomilec išče sodelavca za dobro načrtovan rop. Garantiram stoodstoten uspeh podviga! Javi se mi pod cifro: "Barvna televizija!"
Vem, da težko premikaš svoje noge med sprehodom. Iz bogatih izkušenj posredujem stokrat preizkušeno zvrst pohajanja. Honorar vrnjen, če učenec naredi vec kot 254 korakov!
Šifra: "Od Midjaitija Nasir do Buffeta je ravno polje!"
Reven vipavski profesor zaradi pomanjkanja financ kupi rabljen svinčnik. Interesenti naj oliko svinčnika, dolžino in ceno sporočijo pod šifro: "Prvarcki čakajo na klanje!"
I S K II Ss glasilo semeni senikov v Vipavi L ETO; VI
S T	E	V	I	L	K A.s 6-7	9.	aprila 1974
N A	S	L	0	V U A E D	N I S T V A:
Vipava 149?	65271 Vipava
U E E j u j S J 0; Miran Mozetič
Marjan Jezernik Zvone Dico j
ODGOVORNI URE D I K;
Pavel Spom
V I	N	J	N	T	E: Tori Jože -	Coti
M A	T	Pi	I	C	E; Berčan	Tone	- Bere
RAZ M N 0 Z E N 0; v 150 izvodih TIS K; Franlcy & co .
C E NA; 3,50 din
/
3 .TD MENIŠ! CA KNJIŽNICA v VIPAVI








■


















*




ISKRE
Inv.št.
19083
Šolsko glasilo KNJIŽNICA Leto VI, :=-
OJ

Semenišče Vipava
9083
i
I