AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 73 CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, MARCH 28, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Kralj Peter prevzel vlado Jugoslavije [Hitler je poslal Jugoslaviji ultimat 1,62 namestnik Pavle je zbežal s svojo ženo, bivšo grško princezo v Grčijo. - Ministri, ki so podpisali pogodbo z Nemčijo, so bili aretirani. "V novi vladi so samo prijatelji Anglije in Zed, držav. - Armada UOO.OOfl mož ie /aprila clratanirne nattoianke. — ———— %tl h marca- — Sedemnajst let stari kralj Peter II. je »tejj 'n?s vladar Jugoslavije, ki je zaprisegel nov kabinet, s Na p ° ')ran^ svobodo in neodvisnost Jugoslavije. Vlada pre-r'-'Hi /Vo*koviča, ki je v torek podpisal pogodbo z osiščem v uS'Oslavije, je padla. Knez namestnik Pavle je s svojo na Grško, kot zatrjujejo poročila. Zatrjuje se, da je ^kovigl . bivšega premier j a Cvetkoviča, zunanjega ministra Kfa|j * !n večino ministrov, ki so glasovali za pristop k osišču. krje e*er Je imenoval pre-' .^nerala Dušana Simo. i ,-bil dozdaj šef letalske- ^ bilU armac*e> a general ^fti 1ITlenovan vojnim mi-0 Pomeni, da je danes v Jugoslaviji armade. Ha ?Pi 'n'erokujejo, da bo i^.j.^mada vkorakala v Ju- S»L?m nova vlada pre_ Msal- z os^čem, ki jo je K .v'* Prejšnja vlada v to-& " vp o v ala Pakt> toda nekaj 1 fe ' |)rič>akuje, ker je vla-ala Vse rezerviste pod illJ1'^, ki že danes ¥»000 mož,.,je,bila pa J%o j tegične postojanke da se postavi \ 8Kl m italijanski ar-V1, % ada Je takoj, ko je ■Na v Jre°brat v Jugoslaviji, JF>ie'- (kBelgrad "nujno vpra-St) 'riSe lahko smatra kot Se « poja.sni na- •e se tiče po-fvi^^em. Baje je nem-ij tudi zahtevala, da se ffia ječe bivšega pre- sta ^-koviča in zunanjega Vo^arkoviča. . L* w,e 0 silnem veselju, ki f S da aStil° naroda, ko je t (,"' 3e.n°va vlada na kr-/ ulicah so ge p0javiie S i ' ibriške in ruske za-( !\liar0d ie vzklikal: "ži-Jl Živijo Rusija! Do. AN) , doli z Italijo!" if^ Cuh ■ 10 sta vstopila mi-^ista r'lovič in Budisavije- J^ote^11^ teden odstopila |A jjt «t proti pogodbi z osi->v i ladko Maček, vodja J'Mat '^tal tudi v novi vla-tiiHla Podpredsednik. d2atrjujejo, da je bil A Franc Kulovec mi-% \S b, 'a Mihael Krek mi-vN? p0rtfelja- (°ba ta i yk z a sta se vzdržala gla-y i^W^dbo z Nemčijo), tjv^stjj:, ministrov je rezer- (C Vil 0V' so se v zadnji V 'ii. 1 Proti Avstriji in > !vSi J k Vi So bili namenje- > 1Vij°. so bili ustav-I' I. VesJ'ln nihče ni smel čez I A^hr elefonski promet je LSt^kinjen. Jk 0klicP!Veljstvo je izdalo aC"Zmagovita jugo-lli' ^ ■ da J'^ada stoji priprav-A dr^^111 neodvisnost in r VS4m°Vine- Armada je k Hii^j °rščino novemu voj- P, generalu Iliču." il3 peter je potom ra-le narodu sledeče bese-® zjutraj sem se od- ra? m v roke vlado-"Utnej0 moje vzroke in so se odpovedali. Moja zvesta armada in mornarica se je postavila pod moje poveljstvo. Tem potom vabim Srbe, Hrvate in Slovenca, da se strnejo okrog prestola. Zaupam jim v teh izjemnih okoliščinah, da bodo vzdržali red na znotraj in zunaj. Z zaupanjem v Boga in bodočnost Jugoslavije vabim svoj narod, da stori svojo dolžnost." -o- Klofuta je udarila zdaj nazaj Ko so v torek jugoslovanski ministri podpisali pogodbo z bsisčem, je Hitler izjavil, da je zaznamovati ta dogodek kot silno diplomatsko zmago za osi-šče, a obenem je to močan udarec v obraz Churchillu in Rooseveltu. No, 48 ur po tej izjavi, je priletela klofuta Hitlerju nazaj in ga kaj občutno udarila po zobeh, če kaj vemo. -o- Angleži so vzeli zopet važno mesto v Afriki Kaira, 27. marca.—Danes so vkorakale angleške čete v glavno mesto italijanske Eritreje, Keren, za katerega se je vršil boj že cel mesec. Dalje se poroča, da so Angleži vzeli Italijanom tudi mesto Harar, od katerega je samo 25 milj do železniške proge, ki vodi v Addis Ababo, glavno mesto Etijopije. Keren je bil močno utrjen in branilo ga je 35,000 fašističnih vojakov. Mesto se nahaja v hribih in naravna lega omogoča obrambo mesta. Zato so se Italijani toliko časa vzdržali v tem mestu. Letna seja lovcev Klubi, ki so člani Slovenske lovske zveze imajo v nedeljo 6. aprila letno sejo v Barbertonu, O. na 925 Hopocan Ave. v klu-bovih prostorih. Seja se prične ob desetih dopoldne. Vsak klub naj pošlje gotovo po dva zastopnika. Nov grob Danes zjutraj je po dolgi in mučni bolezni umrla poznana Mafy Kustich, rojena Sabolič, stara 61 let, stanujoč na 1018 E. 72d. St. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod Josip Žele in Sinovi. Cas pogreba bo naznanjen pozneje. V bolnišnico V University bolnišnico se je podal 25. marca Joseph Sa-dar, stanujoč na 1103 E. 68. St., kjer se je moral podvreči operaciji. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. Zed, države čestitajo Jugoslaviji in ji obljubljajo pomoč Premoženje Jugoslavije v U. S. bo skoro gotovo zopet oproščeno Washington, 27. marca. — Vlada Zed. držav je poslala novi jugoslovanski vladi čestitke ter jo zagotovila, da ima predsednik Roosevelt polno moč pomagati narodom, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost. Državni podtajnik Sumner Welles je naročil ameriškemu poslaniku v Belgradu, naj sporoči jugoslovanski vladi sledeče: "Poročila, ki so dospela v Washington o spremembi vlade v Jugoslaviji, so bila zelo dobrodošla in bila*vzeta z voaeljem na znanje pri vsakem moškem ali ženski, ki ljubita svobodo. Predsednik Roosevelt ima. glasom posojilne postave polno moč dejansko pomagati narodom, ki si hočejo ohraniti svojo neodvisnost in svobodo proti napadalcem." Podtajnik Welles je tudi namignil, da bo premoženje Jugoslavije, ki je bilo zamrznjeno takoj, ko je pristopila k osišču, zopet oproščeno in dano na razpolago novi jugoslovanski vladi. -o-- Konrad Laurič umrl Včeraj je umrl Konrad Laurič, ki je stanoval v Unionvilie, O. Bolehal je zadnjih šest mesecev. Nad 30 let je živel v Clevelandu, O., kjer je delal v American Steel & Wire Co. Zapušča ženo Josephine in enajst otrok. Truplo leži v pogrebnem zavodu Webster v Geneva, O., odkoder se bo vršil pogreb jutri zjutraj ob devetih v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Ge-nevi in nato na pokopališče v Painesville, O. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše iskreno sožalje. Zadušnica |V soboto ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Louis Steblaj. — Ob osmih pa se bo brala isto-tam sv. maša za pokojno Pavlino Lekše. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Svet je včeraj spoznal jugoslovanski narod, ki se je dvignil, da pomaga zatreti bojni stroj nacijev. Postavil se je ob stran Anglije, Zed. držav in Grčije, ki ne vedo, kaj pomeni beseda: bojazen. Jugoslavija je prva država, ki si je upala postaviti se Hitlerju po robu, odkar je ta na pohodu po Evropi, kjer ropa narode in države. Jugoslavija, ki je bila že na tem, da postane dvanajsta država, ki jo je zbasal Hitler v svojo malho, se mu je izmuznila iz rok ter mu napovedala boj na življenje in smrt, , boj za svobodo in neodvisnost. Jugoslavija se je rešila in si zapisala prostor na najbolj častnem mestu v svetovni zgodovini. Jugoslavija je ona država, ki je prisilila Hitlerja, da bo ■ ali sprejel boj na Balkanu, ali bo pa spravil poniža-l nje. Ničesar se pa Hitler ne boji bolj kot nove fron-j te. Hitler je pozvan na mejdan, ali bo pa stisnil rep med noge in s tem priznal, da le ni tako mogočen. Preobrat v Jugoslaviji, ki se je završil včeraj, je nepopisne vrednosti za svetovno demokracijo. Jugoslavija je bila prva, ki je vrgla Hitlerju poleno pod noge. Tega svet ne more in ne bo nikdar pozabil. Bog čuvaj Jugoslavijo in njene krepke narode: 'Slovence, Srbe in Hrvate! Slika Kaže mladega kralja Jugoslavije, Petra II. in bivšega kneza namestnika Pavla. Prvotno je bil kralj namenjen, da prevzame vlado 6. septembra letos, ko bi dopolnil 18. leto. Kraljevski prestol je podedoval 9. oktobra 1934, ko je bil zavratno umorjen njegov oče, kralj Aleksander v Franciji. Do njegove polnoletnosti so vladali regenti, s princem Pavlom na čelu. Ko se je danes prvič javno pokazal na belgrajskih cestah, ga je narod navdušeno pozdravljal. Peter je bil vzgojen v Angliji in je bil ob času smrti svojega očeta v Londonu. Trdijo, da je zelo naklonjen Angliji in da se vedno z veseljem spominja let, ki jih je preživel v Angliji. Bil je zelo strogo vzgajan. Zjutraj je moral vstajati ob šestih, nakar se je učil jezikov in drugih znanosti. Zlasti je bil dober v računstvu. Zanimal se je zlasti za radio in razne tehnične naprave. Peter je potomec dinastije Karadžorževičev, ki so prišli na vlado leta 1903, ko sta bila umorjena kralj Aleksander Obreno-vič in njegova žena Draga. -o- Druga obletnica V soboto ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Rose Koščak v spomin 2. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. V bolnišnico Nagloma se je moral podati v Eddy Rd. bolnišnico Stanley Strekal, 21274 Arbor Ave. Podvreči se je moral operaciji, katero je srečno prestal. Obiski so dovoljeni. Zahvala za obiske Anton Gubane, trgovec z modnim blagom na 16725 Waterloo Rd. se tem potom zahvaljuje za obiske v času bolezni, zlasti pa članom Euclid Rifle kluba za posebno lepo darilo ter vsem, ki so poslali fzraze simpatije. Skupno obhajilo članstvo društva sv. Cirila in Mteoda št. 191 KSKJ ima v nedeljo pri sedmi maši v cerkvi sv. Kristine skupno obhajilo, članstvo je prošeno, da se ude-1 leži polnoštevilno. Svetovidskioder podaja zadnjo predstavo V nedeljo večer nam bo podal Svetovidski oder zopet eno lepo predstavo, ki bo zadnja v tej sezoni To se pravi, igrana bo v nedeljo in ponovljena zopet v nedeljo 6. aprila. Ime igri je "Dolžnost jo veže." že to nam jamči, da bo igra gotovo zanimiva, ker ga ni človeka, ki bi ne imel kakih dolžnosti, zato bi radi videli, če nam avtor te igre nalaga še kako posebno dolžnost, na katero smo morda pozabili Nasi vrli fantje m dekleta zaslužijo vso pohvalo, ker se toliko trudijo, da nas razvedrijo v dolgih zimskih večerih z raznimi predstavami. So pa tudi res pravi mojstri na odru in človek ima pri njih predstavah res lep užitek. Pri igri v nedeljo nastopijo sledeči znani igralci in igralke: Edvard Brad&ch, Sophie Lach, Frances Pernach, Beverly Campbell, Nettie Gačnik, Flo- rence Tomsick, Mary Lach, Matt Mlinar, Joseph Skrbeč, Stanley Martinčič, Stanley Frank. Ta imena vam gotovo jamčijo, da bo igra podana kot mora biti. Zato ste vsi prijazno vabljeni, da pridete v nedeljo večer v avditorij šole sv. Vida ob osmih. Igra je v štirih dejanjih. Vsebina je vzeta iz sedanjega časa, godi se pa nekje v bližini Clevelanda. Kaj se ve, če ne ravno okrog vaše hiše. j in zračno silo, ako jo napade ; Nemčija. J Churchill je d a 1 j e rekel: : "Trgalo se nam je srce, ko smo videli, kako se. Jugoslavija prodaja potom svojih bojazljivih [voditeljev nazaj onim, ki so bili že nekoč njih tlačitelji. Bi! sem pa silno radosten, ko sem pred eno uro zvedel, da je postavljena nova vlada v Jugoslaviji." Churchill je izjavil, da bodo Anglija in Zed. države takoj priznale novo jugoslovansko vlado. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Kenosha, Wis.—Dne 19. marca je tu umrla dobro znana mati Mary Mausar v lepi starosti 82 let. Rojena je bila v Zatič-ni vasi pri Novem mestu in v Ameriko se je priselila leta 1914. Tukaj zapušča tri sinove in tri hčere poleg drugih sorodnikov, v starem kraju pa sina. White Valley, Pa. —Zadnje dni je tukaj naglo umrla za srčno kapjo Frančiška Korče, stara 56 let in rojena v Soteski pri Toplicah na Dolenjskem, po domače Tišlarjeva Franca. V Ameriki je bila 30 let in tu zapušča moža, dva sinova, tri hčere in sestro. Pokopana je bila 23. marca na Narodnem pokopališču v Exportu, Pa. — V Greensburgu, Pa., je 16. marca umrl John Kristan, star 64 let in doma iz Selc. V Ameriki je bil 36 let in tu zapušča ženo, štiri sinove, hčer in štiri vnuke, v starem kraju pa brata in dve sestrični. Detroit, Mich. — Devetletni sin Barbare Mole, je bil pred dnevi povožen po avtotruku in na mestu ubit, ko je stopil na ulico iz šolskega avtobusa. -o- Pevski koncert V nedeljo popoldne ob treh prirede skupni zbori Slovan, Jadran in Sloga pevski koncert v SND na St. Clair Ave. Nemci beže iz Zed. držav, boječ se vojne New York.—Skoro 200 Nemcev je odpotovalo iz tega pristanišča domov v Nemčijo. Nemški generalni konzul je izjavil, da beže iz strahu pred vojno, ki jo bodo napovedale Zed. države Nemčiji. Odpotovalo je 142 žensk, 14 otrok in 25 moških. Konzul je rekel, da Nemčija ni ukazala svojim državljanom priti domov, ampak da se Nemci le boje, da si ne bodo mogli služiti kruha v tej deželi, če bi Amerika napovedala vojno Nemčiji. -o- Vabilo na shod Nocoj ob osmih se bo vršil shod v SDD na Waterloo Rd., na katerega so vabljeni hišni posestniki zlasti Sylvia, Thames, Jenne, Darwin in Westropp cest. Sliši se, da se bodo vselili v na-šct okolico črnci in treba bi se bilo pogovoriti, če se more tO preprečiti in na kak način. Prijazno se prosi zmožne in razumne govornike, da bi prišli ljudem zadevo pojasnit. Ledenice bodo dražje Norwood Appliance & Furniture vabi odjemalce, da kupijo nove Frigidaire ledenice sedaj, ko je cena še nizka. Koliko časa bo ostala, se nič ne ve, ker draži se vse in naglo. Zadušnica V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in 41. cesta sv. maša za pokojno Nežo Pižem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Jugoslavija piše novo zgodovino Angleški premier Churchill pravi, da ho zdaj Jugoslavija preklicala pogodbo z osiščem .London, 27. marca.—Angleški premier Churchil je danes zatrdil, da bo nova jugoslovanska vlada preklicala pogodbo z osiščem. "Sicer ne vem, kaj se bo zgodilo," je rekel Churchill, "toda vzrok imam pričakovati, da bomo imeli v Jugoslaviji \ lado, ki bo preklicala zvezo z csiščem in bo pripravljena braniti čast dežele in svoje meje proti napadalcem." Iz angleških vladnih krogov prihaja tudi zatrdilo, da bo stala Anglija pri Jugoslaviji s svojo bojno mornarico, armado « ) ■ 'J "AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: tfa Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c BESEDA IZ NARODA Vabilo na sv. misijon Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. <*Sj|gg^83 No. 73 Fri., March 28, 1941 Rešitev ali poguba? Čim bolj se vojska širi in razbesnuje, tem bolj se sprašujejo ljudje, ali bo mir tak, da bo vreden ogromnih žrtev, ki jih to neusmiljeno klanie in uničevanje zahteva. Medtem ko tisti, k; so za spopad milijonov in milijonov odgovorni, čedalje bolj srdito zagotavljajo, da hočejo iti do konca, pa tisti, ki so od vojske neposredno prizadeti, čedalje bolj glasno zahtevajo, naj se pove, kako si merodajni či-nitelji državnega življenja predstavljajo novo politično podobo svfta, ki naj zraste iz razvalin. Zakaj trpeči se ne morejo zadovoljiti samo s tem, da je treba sovražnika poteptati do tal, marveč so upravičeni izvedeti, ali se bo zmaga izkoristila za to, da bodo poslej narodi živeli boljše, omikanega človeštva dostojnejše življenje na podlagi politične enakopravnosti in socialne pravice ter poštenega mednarodnega sodelovanja, ali pa naj se nadaljujejo dosedanji načini mednarodne politike, po katerih je sila nad pravico. Odgovori, ki jih jc doslej človeštvo čulo na to vprašanje, so nezadostni in nejasni ter se izmikajo jedru vprašanja, pa naj pridejo od katere koli strani. Tolažljivo pa je dejstvo, da čedalje več ljudi, ki so ohranili trezen razum in blago srce, sili na razjasnitev in da se tudi v tisku vojskujočih se držav oglaša čedalje več uglednih mož, ki opominjajo državnike, da misel na zmago vključuje jasno predstavo in ogromno odgovornost, kako se morajo urediti ne samo bodoči mednarodni od-nošaji, da bo mir pravičen vsem narodom, ampak kako bo treba postaviti na pravo podlago tudi socialno in gospodarsko življenje naše družbe. V imenu matere in vzgojiteljice narodov k najvišji omiki, katoliške Cerkv«, je papež Pij XII. v svojem božičnem nagovoru prvi zaklical na glas, da se Evropa ne sme in ne more tako vladati, kakor se je doslej. Nekaj boljšega — je dejal— kar bo ustrezalo pravi omiki, bo moralo nadomestiti preteklost, ki je pokazala vso svojo slabost in trhlost. In še enkrat je poudaril: Pod nobenim pogojem se ne bo mogoče vrniti k prejšnjemu političnemu in gospodarskemu redu sveta. Preteklost Evrope, je nadaljeval papež, je bila zgrešena, in zato je treba ustanoviti red, v katerem bodo pravne pod->age tako državnega kakor mednarodnega življenja varne pred pretresi. Enake važnosti kakor te besede, ki imajo pred očmi potrebne politične izpremembe na svetu, pa so naslednje besede papeževega božičnega nagovora, da sedanji čas kliče tudi po pravičnejšem socialnem redu. Ta želja po novem redu — je dejal Pij XII. — je posebno močna med širokimi sloji ljudstva, ki so tako v miru kakor v vojski največje žrtve političnega in gospodarskega nereda. Prav Cerkev, tako je k tem svojim besedam pripomnil papež, ima največ pravice, d a spomni državnike na delovno ljudstvo, saj prav ona najbolj razume in čuti klic po socialni pravici, ki se trga iz prs od bolečin mučene duše človeštva! Saj vemo, da je nauk Cerkve raztrgal okove starega suženjstva, Cerkev je branila ljudstvo pred tiranijo samovoljnih mogotcev, Cerkev je v vseh vekih jemala v zaščito pravice malih, slabih in ponižanih, tako da jo je zadela v novem veku obsodba znanega modrijana, da se je "vedno zavzemala za manjvredne proti aristokratom krvi in duha . . ." In ta Cerkev tudi danes kliče, da je treba dati predvsem pravice tistim, ki najbolj trpe pod krivico in ki tudi sedaj nosijo ogromnejši del žrtev, ki jih zahteva diplomacija starega in trhlega sveta. Besede poglavarja katoliške Cerkve se prav v tem trenutku, ko vojna strast zasleplja svet bolj ko kdaj, komentirajo v tisku, kakor da se vsi boljši duhovi prav v tej temni uri zavedajo, kako so važne in kako predstavljajo edine smernice, po katerih bo mogoče enkrat razgnati to temo. Ne homo navajali glasov, ki naglašajo in odobravajo načela, ki jih je Pij XII. postavil za temelj bodočemu sodelovanju narodov na polju mednarodne politike in gospodarstva, ki se ne sme voditi pod vidikom nadvlade enega nad drugimi, ampak pod vidikom, da so vsi enako svobodni in neodvisni ter da morajo biti vsem enako na razpolago vse gospodarske dobrine sveta za dostojno življenje. Danes hočemo zasledovati samo tiste misli, ki poudarjajo potrebo, da se preuredi tudi družba in država po svojem socialnem ustroju, če naj človeštvo res uživa v bodočnosti kolikor toliko trajen mir, iz katerega se bo mogel v resnici izoblikovati nov svet in se razvijati človekovega poslanstva na zemlji dostojna kultura. Švicarska "Liberte" podčrtuje iz papeževega božičnega nagovora predvsem misel, da nadmoč enega ne sme prevladovati tudi ne v socialnem življenju, da moramo tudi v tem pogledu postaviti pravico za temelj soživljenja v lastni državi, in da je od te socialne pravičnosti bistveno odvisno tudi soživljenje narodov in držav kot mednarodne celote. "Cour-rier de Geneve" piše, opirajoč se na Pija: Če mir ne bo uva-ževal papeževega opomina o nujnosti socialne preureditve družbe, bo pomenil samo ponovitev starih napak; imeli bomo le nov nered, hujši od prejšnjega. Bazelska "National Zei-tung" pa v daljšem članku glede na papežev nagovor izvaja, kako da si sploh ni mogoče misliti bodočega gospodarskega sodelovanja narodov brez novega, boljšega socialnega reda evropskih in ameriških držav, zakaj drugače bomo imeli zopet le krivično izrabljanje in porazdelitev tvarnih dobrin v velikem in v malem, torej staro, Se povečano zlo, ki je rodilo nemir in nezadovoljnost narodov ter je privedlo do sedanje katastrofe in bo porajalo še nove, če se stara družba ne opomni. Cleveland, O.—Danes vabimo pa ne na ohcet. Na sv. misijon, ki se vrši pri nas od 30. marca do 6. aprila, vabimo vse farane fare sv. Lovrenca in druge, kateri bi hoteli priti. Ne vem s kakšnimi besedami ali na kakšen način bi vas mogel bolj resno in iskreno povabiti k temu važnemu opravilu. Če bi bil Janez Zlatoust, bi vam še ne mogel zadosti dopovedati, kako potrebni, neobhodno potrebni j so nam od časa do časa premol-ki v tej gonji za vsakdanjimi telesnimi potrebami, da za moremo odtrgati vsaj za kratek čas naše oči od zemlje, od vsakdanjega dela in večnih skrbi, da se zamoremo skloniti po koncu in obrniti naš pogled proti nebu, kjer je naš pravi dom, naša sreča, in naš Bog, naše vse. Večina onih, kateri s posme-.hom sprejmejo besedo "misi-i jon," niti ne vedo, kaj je misi-i jon. Misijon je temeljito pre-j mišljevanje večnih resnic. Ce se ljudje za naravne zakone— resnice—toliko zanimajo, da iz- j dajo letno sto milijone za pospešitev znanosti in vede, ki se tiče le malih zemeljskih reči, ali ni veliko več vredno, da se zanimamo za VEČNE RESNICE, katere se tičejo duše, po-smrtnosti, Boga, in naše cele večnosti? Nobena znanost nikdar v važnosti ne bo presegala tega, kako rešiti našo neumrjo-čo dušo, ali kako doseči tisto srečo, po kateri človeško srce tako neprenehoma hrepeni. Misijon je torej temeljito in skrbno proučevanje skrivnosti polne znanosti, ki se tiče človekovega cilja, z namenom popraviti, kar je bilo napačnega v našem dosedanjem življenju in se obrniti na pot, ki nas pripelje do časne in večne sreče, to je k spolnjevanju božjih in cerkvenih zapovedi. Jezus sam nam govori: "Ako hočeš iti v življenje (večno življenje), spolnuj zapovedi!" Če si morda ti eden izmed tistih, kateri so zavrgli vero kot nazadnjaštvo, izmišljotino, potem nimam velika upanja, da se boš oziral na to vabilo. Potem si že predaleč zašel in satan te že ima, žalibog, že premočno priklenjenega, da bi ti tvoja ošabnost dopustila ozreti se na ta resni klic. Potem boš imel samo še zaničljiv posmeh za moje resne besede; potem bodo te besede seme, o katerem pravi Zveličar, da "je padlo poleg pota . . . potem pride hudič in vzame besedo iz njih srca, da ne bi verovali in bili zveličani." Potem ti ne bo nič na tem, da je rekel Gospod: "Pojdite in učite vse narode, učite jih spolno-vati vse, karkoli sem vam za-povedal. Kdor veruje, bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen." Vse to te ne briga, ako si vero pustil. Morda boš pa trdil, da veruješ. Kolikokrat slišimo: "O saj jaz verujem, da je Bog.", Morda veruješ, da je Bog. Hudič istotako veruje, da je Bog, pa mu ne koristi nič, ker ne iz-1 polnuje božjih zapovedi in ne živi po nauku Kristusovem. To,1 kar je Kristus učil, uči sedaj sv. katoliška Cerkev, ne več, ne manj. Saj jo vodi Bog sam: "Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta." — "Kdor vas ■ posluša, mene posluša." Toliko j vsem onim, kateri so vero in | Cerkev zapustili. Tako gotovo j boste pogubljeni, ako grSste po ! sedanji poti naprej, kakor go-j tovo utone človek, ki sredi mor-1 ja zapusti edino ladjo in skoči j v morje. Kristusova Cerkev je za nas vse edina rešilna ladja, i Vsem drugim, gorkim in mlačnim faranom in drugim pa rečem: Pridite k temu misijo-nu in premišljujte sami sebe. Častiti gospod misijonar vam samo daje navodila, samo naznanja resnico, katere premišljujte. Če pri tem pride kaka zadeva, katere ne razumeš, bomo imeli zato "Vprašalni zaboj" (Question Box). Tam notri deni svoje vprašanje, ali s podpisom, ali pa brez podpisa. Misijonar bo potem taka vprašanja bolj natančno obdelal in razložil. Beri tudi sv. Pismo. Ne zaupaj temu, kar so ti sovražniki Cerkve in nasprotniki Kristusa natvezili. Zapomni si, da oni pišejo, govore in rujejo proti Cerkvi zato, ker jo sovražijo. Sovražijo pa Cerkev radi tega, ker se ne boji jim povedati, da ne živijo prav. Vedi, da te njih nespametno biebetanje ne bo izgovarjalo pred sodbo božjo, ako jih poslušaš in greš za njimi. Dragi prijatelj! Pridi torej k temu misijonu, če le moreš, vsak večer pridi. Če pa tega res ne moreš radi svojih razmer, pridi pa kolikor moreš, potem pa doma premišljuj poslednje reči človeka: smrt, sodbo, nebesa, pekel. Vse to je v sv. Pismu in v raznih knjigah, katerih vsebina se bavi z večnimi resnicami. To niso nesmiselna strašenja, kot si morda že tolikokrat bral v brezverskih listih, ali pa čul od raznih pro-tiverskih gobezdačev. Ali njar ni res, da boš umrl ? Ali mar ni res, da je po smrti sodba? Kdo pa pravi, da je ni? Sv. Pavel pravi: "Odločeno je človfeku enkrat umreti, po smrti pa Sodba." Komu boš verjel, ali sv. Pavlu, ki je življenje dal za to, kar je učil, ali pa raznim gobezda-čem, kateri,trdi jo nekaj, kar ne morejo dokazati. Kateri izmed | njih pa je že dal življenje za i svoje prepričanje? In, ali mar ni nebes? Jezus je rekel, da so. Kdo so pa tisti, ki pravijo, da jih ni? To so oni, kateri čutijo in vedo, da jih za nje res ni, | ako bodo šli tako naprej. Zanje bo pekel; Kristus pravi, da je pekel in, če bi cel svet trdil, da ga ni, bi ga s tem ne odpravil. Recimo: Ti se pelješ v temni noči z avtom. Na nekem prostoru te ustavi človek, ki te svari proti prehitri vožnji, ker je nekaj milj dalje povodenj most odnesla. Med tem, ko te svari prvi, pa pristopi drugi človek in ti reče: "O nikar ne verjemi. To si je le izmislil, da bi te strašil." Ti verjameš temu zadnjemu in pelješ naprej brezskrbno, naenkrat pa zazija pred teboj prepad, v katerega strmoglaviš ti in tvoj avto. Kdo je bil tvoj prijatelj? Tisti, ki /Vsa čast in hvala požrtvovalnim faranom, ki so omogočili tako lep uspeh zadnjo nedeljo. Ne pa pozabite, da je samo še en teden do 6. aprila, do katerega upamo, da boste pokupili in razprodali vse delnice za veliko prireditev v nedeljo, 20. aprila v cerkvcni dvorani. Ako boste vsi farani jn prijatelji res sodelovali, potem bo uspeh zopet velik in to pot se bo zopet odplačalo lepo svo-to cerkvenega dolga. Zato vrnite kupone kakor hitro mogoče. te je svaril pred brezbrižnostjo, ali oni, kateri te "ni hotel strašiti"? Katoliški duhovnik je moral delati dolge šole skozi; moral je specializirati, v bogoslovju in veronauku, da je postavil svoje lastno prepričanje na trdno podlago in, da zamore neustrašno učiti in vtemljevati tisto, kar uči, na podlago, katere ni mogel, ne svet, ne satan do-sedaj omajati in je ne bo do konca sveta. "Ti si Skala, na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala," tako naš Zveličar Petru, ko je ustanovil sv. Cerkev. Zato je pametno vzeti svarila katoliškega duhovnika resno in verovati resnice, ki jih uči. Dragi prijatelj! Poglej na križ! Če je smrt, sodba, nebesa, pekel samo izmišljotina, zakaj se je Zveličar dal pribiti na križ? Nihče ni tako nespameten, da bi trdil, da smrti ni. Prav tako gotovo je pa tudi po-smrtnost, večnost, in Jezus je prav zato od mrtvih ostal, da je svet prepričal, da je po tem zemljskem življenju drugo, večno, ki bo srečno ali pa strašno nesrečno, vse po tem, kar smo si sami pripravili v teku našega bivanja na zemlji. Zato pravi Zveličar: "Kaj pomaga človeku, če si cel svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?" Zato še enkrat prav resno opozarjam vse one, kateri so postali brezbrižni in zanemarjajo mašo ob nedeljah, opuščajo molitev in sv. zakramente prezirajo; tako ni prav. Po isti poti se ne pride do našega večnega cilja—do srečne večnosti. Jezus je jokal nad trdovratnim Jeruzalemom, ker je videl strahoto pogube svojega naroda. Jezus je krvavi pot potil in cerkveni očetje nas učijo, da največ radi tega, ker bo za toliko ljudi Njegov^ kri zastonj prelita. Ali je med temi pogubljenci morda videl tudi TEBE? Poglej na svoje življenje in lahko boš odgovoril na to vprašanje sam. S tem, ko človek opusti vire milosti — mašo, zakramente, molitev — zapusti Boga. In brez Boga sreče ne najdeš ne tu, ne v večnosti. Zato se obrnimo sedaj ob priliki tega misijona nazaj k Bogu. Kakor izgubljeni sin, recimo tudi mi: "Povrnil se bom k svojemu Očetu . . ." Bog ne svari brez vzroka:: "Čujte, ker ob uri, v kateri se ne nadejate, pride Sin človekov . . ." Danes nas še čaka, svari, in kliče nazaj. Poslušajmo ta glas, kajti jutri, ko bo mera naših dni dopolnjena, bomo morali iti, pripravljeni ali ne, in naša večnost bo zapečatena za vselej. Kakšna bo tvoja večnost? Pridite k misijonu, katerega bo vodil znani slovenski misijonar pater Aleksander Urankar O. F. M. Vaš udani, Father Oman. vaših katoliških društev, kdo jih pa bo? Reči ne more nobeden, da dopisovanja za igro "Dolžnost jo veže," ni bilo dovolj. Le poglejte, koliko dragocenega prostora v Ameriški Domovini smo porabili za dopisovanje iste. Če pa sedaj ne bo napolnjena dvorana do zadnjega kotička, potem pa ne vemo kaj je vzrok temu. Če bi le vedeli, koliko truda morajo doprinesti igralci, ne bi nobeden zaveden katoličan ostal doma. Trudimo se, da bi pomagali cerkvi, tudi v finančnem oziru, toda le z vašo navzočnostjo, nam bo to mogoče. Kar se tiče igralcev, ne dobe nobene plače, a dostikrat morajo marsikatero grenko požreti. Dajte nam vzpodbudo še za vnaprej s tem, da prav gotovo posetite igro "Dolžnost'jo veže." Obenem vas opozarjam, da je to zaključna predstava Sve-tovidskega odra, kar se tiče slovenskih iger. Seveda priredimo še igro v počast materam na Materinski dan, toda skupno z dekliškim pevskim zborom Baraga. Formalna zaključitev sezone slovenskih iger za leto 1940-1941 je v nedeljo 30. marca in 6. aprila z igro "Dolžnost jo veže." Le sezite po vstopnicah, katere so v predprodaji v Novak's Confectionery Store. Rezervirane so po 50 centov, nerezervi-rane pa po 35 centov. Torej na svidenje pri igri "Dolžnost jo veže" v novi šoli sv. Vida, točno ob 8. uri zvečer. Člani Svetovidskega odra. Zaključna predstava svetovidskega odra Zadnjič smo obljubili, da vam opišemo vsebino igre "Dolžnost jo veže," katero priredi Svetovidski oder 30. marca, in 6. aprila. Ampak, ker jo je že ena dopisovalka popisala, je pa nam ni treba. Samo to rečemo, da vam ne bo žal, če posetite igro. Igra vsebuje veliko humorja, a tudi veliko bridkih resnic. Gospodu F. T., ki je spisal par dopisov v korist Svetovidskega odra, najlepša hvala. Gospod F. T., kot bivši igralec ve, kako težko je za igralce, če poset iger ni dober. Zato upamo, da njegov apel na vas, ne bo bob ob steno. Posebno pa, ko je poudarjal, da "Vas dolžnost veže," da se udeležujete priredb katoliških društev. Ljudje božji, če ne boste vi zavedni katoličani posečali iger Gospodinjam v Newburgu Kadar je kaj novega, so naše boljše polovice vselej zelo radovedne, pa naj bo še sedaj vaša radovednost na mestu, da pa ne boste preveč radovedne, pa naj vam povem, da bo v soboto prvič nastopil nov trgovec na cesti. Ta novi trgovec je Frank Bečaj, katerega gotovo vsi poznate. On si je zavzel sedaj nalogo, da bo zalagal nevvburške gospodinje z razno zelenjavo, ki jo potrebujejo naše gospodinje. Vsi vemo, da je Mr. Bečaj ja-ko postrežen človek in zato pa bo dovažal vse te potrebščine. On je že veliko dobrega storil za našo naselbino, posebno se je trudil z našo godbo in kolikrat so se že naši fantje postavili s svojimi nastopi v krasnih uniformah in še bolj pa z izvežbanostjo v godbi. Vse to je v naš ponos. Mr. Bečaj pa tudi pravi, da bo posvetil ves svoj prosti čas naši mladini, da jo bo še bolj izvežbal, ker pa čez dan nima dela z godbo, bo pa razvažal in nam dovažal življenske potrebščine. Vsak trgovec pa je odvisen od svojih odjemalcev, zato pa ve gospodinje iir-pečlarji kupujte svoje potrebščine od Mr. Bečaja, ki bo jutri prvič prišel do vas s svojo trgovino. Prav gotovo bo prvič malo boječ, gotovo pa ne pregla-san, d,a se pa ne bo takoj prvi dan preveč ostrašil, zato ga pa kar pričakujmo ob cesti. če bi mu kdo hotel dati posebno naročilo, naj se kar zglasi na njegovem domu na 7725 Osage Ave., ker vem, da bo vsem odjemalcem prav hvaležen. Rekel je, da če bo poceni kupil, da bo tudi tako prodajal in skušal pa bo, da vam bo vselej postregel z prvovrstnim blagom. Upajmo, da bo on zadovoljen s svojo trgovino in mi pa z njegovo postrežbo in blagom. Tebi prijatelj, družabnik in učitelj pa želim obilo uspeha v tej novi trgovini, da bi bil zadovoljen Ti in Tvoji odjemalci. J. Resnik. -o- Bolgarski kralj je za pravoslavni božič pomilostil 300 ka-znencev. * * * Turška policija je izgnala iz dežele vpe guvernante nemškega porekla. če bi bil vedel. • • J Matin je prinesel celo ""j zelo zanimivih podrobnosti3 J nih sej odbora francoske s J ščine in senata, ki so se vr® j marcu in aprila lanskega | Na eni izmed teh sej je'e.J| minister Guy Lachambre da Francija zato ni naP0^ vojne že v septembru let8 'Jf ker ni imela na razpolag0 "'J nih modernih bombnikom Ji glavnega krivca zgrešene {I politike označuje ta list diera, o katerem pravi, da J l človek, ki je mislil, da vse 1 da vse vnaprej vidi. Ko je 22. avgusta po««01) nan ji minister George "m sporočil Daladieru, da bo11 fc njega dne podpisan Died jo in Rusijo nenapadal«1/j« mu je Daladier odgovor1 -E bodoče te prosim, da m«"» spati in mi ne sporočaš ta I umnosti." JI Obveščeni narodni pos' I, dobro vedeli, da za krin , II tatorja se skriva reven J| zmožen človek, ki ni ved A bi se osebno rešil iz za tero je potegnil tudi Fr® §( Poslanci so tudi dobro ve 1, je maršal Petain, Daladier poklical v M ne k sodelovanju, P° Prjit stanja vojaške pripravlja" A vojnega materiala si upate s takimi priprl k, v vojno." .^jS Končno pa so sprevide1 Jjj jim je Daladier pred Par uA, nim odborom za narodu0 jI bo rekel: "če bi bil Poljska ne bo vzdržala-najovedal vojne. . ." -o---"%M[ V Angliji so imeli v P' M, letu 1180 ur protileta^ I. mov. * * * jJl Od šest milijonov ^ £ prebivalcev spi v JaVl! J. niščih nad en milijo" ^bj, Ce verjamete aF pa ne um.....minimi [ ... ]( t France s hriba J nabral tam po hribu I še regrata in jih PoSl i no na razstavo. gn "Ono nedeljo sem ^J k Rusovim, ki imaj0 'A pri hiši. Vesel sem bl|' A prišel k tako dobrim 'j, A bolj pa, ko so mi re ,4,1 ce, prisedi!' Kaj ^ A da sem se otepal? -7. /I tudi ti bi se ne, če & jji mizi tisto rdečo g"a ' I pravi ušesa rdeča. "Tam je bil že J^j čič iz Newburga, ^ ^ffi kaj časa ogledoval1)3 potem je pa kar ^ti 1 vprašal: 'Kaj to ie ^f ce s hriba? Pa ga je več.' Menda tfj^ji po moji mali glavi- tJI sti notri, zato me šal, če kaj vem- Ji 'France, pa ti ve®'.v0l<» bak spravi v človes* fl da bi ga šlo v PadeK 1 trohico?' 1 • r1'* "'Kako bom vede'0,M kel. 'Ti bom pa ]tlL poprijel John. i t sva ga že midva P1 1 § končki! SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya ftjmali rdeči brat je sli-» '. kaJ je povedal Player na iC)a vPrašanja. Naj nemudo-1 Pohiti k svojimi ljudem in C ^sporoči, da nujno po-Jj^iemo njihove pomoči. Za-C morar»io straže, ki stojijo J potu v Almaden, tudi tistih i|aJSet pri Fuenti de la roca. !fL aja,memo Fuento, potrebu-1 ][ .trideset bojevnikov. ,L°Jbrat naj pojezdi k tistim '|ajaeSetim bojevnikom, ki pri-čredami na haciendo, jLjere trideset ljudi ter naj Jetna a pride za nami- De" fJili jSt naj Jih ostane pri čre-: JL'j jih bo, eden pa naj ;%oSi bočnemu bivolu in ga f Po? nam naJ brž ko mogo" Jkov Je v Almaden sto bojev- ''fiitip ^ tistimi bomo zajeli °Kil? rudniku- k°nja Pa brž na t)0t!" (f Prji 1,6 sk°čil pridni deček 'Jfene avil konja. Dve minuti JCieuv skok oddirjal. As po1 ure smo bili M Clna potu'player se- J|ijVo. dn in varno privezan Jl«jfga konJ'a- !|nv, fm° bili> Yumov pa je 4 sto —• Nj Seljenci s° bili v ne- ivš 'Sti-s. ~~ Rešiti smo jih mo-jj - 5k ti 8] Se še pomišljal v ta-Caju —.. G IL h junaki. ''ti p10 toi'ej na potu k gla- ti st,e!ni de la roca, k Skal- fti j ncu- * •> ptSeedn]ikdar nisem bil v ti-mehiške Sierre. Mi u Je bil pred leti pri HJ\!0Vu' Poznal jo je, W; bllo treba bati, da bi K^ Je seveda tudi vedel I' % nisem ga vpra- f .^rfj' nisem mu ?aupal. j '.^bij.1 treba vprašati, filetja Se d°bro vidna nje-i Prejšnjega dneva, ,1 '> Prav..' na prvo stražo. Vi-1 (l Hi,^' je bila, pa seveda ! , ^ tU(ii et°ua in zamene. Ali! !l?j(1a rfSam videl> 0 tem sem Ni bil kdo ve- jfgt. pa vedeli, kje stojijo ■fro "llž'CHde^a s°staie štiri ^Jb a PoJeŽe vsaksebi' vsaka m^ljj Pet mož, le pri Fu-pflSž je stražilo dvaj-IkH J'brž je bila tista. str ?OSebno važna. Iz- j eljSi^0 Pri Fuenti bi z l£® 1(1 °P?avili- Petim 1° biU že še kos' če til'Po^6 eli- kje taborijo. Mb. $aJanke pa je vedel le' ' O' bi jih sicer že tu" i^fl^ltiir,-1' Pa zamudili bi se g J6ftl in zalezovanjem, (j® j6 zgodilo, da bi nas , p jI Ji tet Se nam kateri iz-*fy\t; obvestil postojanko /|;%t: yse bi si pokvarili. J? sto-Sm° morali Player-PostJlJo- Seveda nam je 0)«nko napačno na- itj Je bilo treba krepko It V^ašiti ter mu pre- -i | !j vv,: i Mu ^. misel na prevaro. •iN je>udoma storil, jlj'i Yu ila še zadeva z dvaj-t^i pri Fuenti in s »(Mfijg1 sto V Almadenu. Vrv V, Sm° bili- Winnetou, ' l^ift a šetar, mladi Mim- 11 tr°je je bil° VSe" tC^Sp^. ' mnogo prema- "li xlila smeli lotiti- Po" Ij. korali na Mimbre-'HS K •<] V 0 Močni bivo1 po" :tk\j|' 0 tem nisem prav i^'i ^rnpak kedaj bodo "n^, vsmo si izračunali. V 3eU ŠetarJev brat pohi- V ^ef°tovo storil, so bili : J'h s haciendi in če K ot°ma kje pričakali, smo lahko točno preračunali, koliko bodo rabili od haciende do nas, namreč nekaj ur več ko mi z našimi dobrimi konji. Ali poznajo Mimbrenji pot k Fuenti, tega nisem vedel. Zanašal sem se na njihovo iznajdljivost. Da pa bi se ne mudili preveč z iskanjem, smo jim izhodi-li sled, ki jo je bilo gotovo videti nekaj dni, in jim puščali tudi znamenja, ki so jim kazala, kod morajo kreniti in da so na pravi poti. Nakopičili smo jim kamenje na dobro vidnih mestih, jim nalomili veje v smeri poti ter jih nateknili na druga drevesa. Hrastova veja na hoji na primer ali pa smrekova na bukvi pove Indijancu in vobče vsakomur, ki zna misliti in ima oči odprte, da je nekdo namenoma zateknil vejo in pustil znamenje ljudem, ki bodo prišli za njim. Ne bom vam posebej popisoval pokrajine. Svet je bil gorat in gozdnat, čim više smo se dvigali v Sierro. Le tu pa tam smo prišli na skalnate, neplodne in suhe planote. Vode pa je bilo povsod dovolj. Player je rabil dan ježe do prve straže. Winnetouov Ilči in moj H^tatitla sta bila seve vse drugačna dirkača ko Playerje-va mrha, tudi Yuma šetar je imel dobrega konja. Računal sem, da bomo potrebovali do prve postojanke samo tri četrt dneva. Ob zori smo odpotovali s haciende, prispeli bi torej krog poldneva. Player je jezdil med Winne-touom in menoj, za nama pa Yuma šetar. Kadar sem se ozrl, sem videl, da mladi Mimbrenjo očesa ne odvrne od ujetnika. Ni nama mogel uiti, če bi bila tudi najina pozornost za trenutek opešala. Opoldne smo za pol ure počivali ob potočiču in napojili konje, pa koj jezdili dalje in se ustavili šele pozno v popoldnevu na gozdnem robu. Zasodil sem, da ne bo več daleč od Yumov. Previdni smo morali biti. Utaborili smo se. Gozd nam je nudil varen zaklon, pa tudi odprt pogled na tri strani je bil z roba. Yurae nas niso mo-! gli iznenaditi, sami pa smo jih 1 opazili, če so se morebiti potikali kje v bližini, j Položili smo Playerja v travo, posedli krog njega in jedli. Tudi njemu smo dali jesti. Ko smo se najedli, sem se ga lotil. Potreboval sem ga, pa nedvoumno sem mu moral namigniti, da mu bo slaba predla, če bi nas prevaril. Začel sem: j "Si pač niste mislili, master, ko ste včeraj jezdili tod mimo, da boste že danes tule na robu gozda počivali in južinali v taki družbi,—pa še kot ujetnik!" Naredil se je začudenega. "Jaz da bi bil jezdil tod mimo— ? Zelo se motite, sir, če mislite kaj takega !" "Ne kvasite neumnosti ! Prav : nič se ne motim! Vem, da ste bili tukaj, in vaša sled mi je izdala, da ste na tem mestu obstali in se obrnili. Menda ste se ozirali naokoli. Le pomislite! Se boste že spomnili!" "Moja sled—? Nikake sledi ni!" "Rad verjamem, da je ne vidite. Vaše oči niso dovolj ostre, i ali pa so premalo šolane. Jaz I pa čisto dobro vidim , da ste se tule okrenili." "Ni res!" je trdil. "Nikdar v življenju še nisem bil na tem-; le robu!" (Dalje prihodnjič.) Oblak FurRiture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo ln vse potrebSčloe za dom 6042 ST. CLAIR AVf. flEnderson 2978 __ Povodni mož V južnem delu naše fare so kraji, kjer je priroda mnogo lepša in bogatejša kot v severnem delu Marbacke. Ondi se jezero Fryken globoko zajeda v zemljo in zalivi se vrstijo drug za drugim, in ob slehernem zalivu so obrežne trate z dobro, plodovito zemljo, z listnatimi gozdovi in večidel s tremi ali štirimi izvrstnimi, sta-rokopitnimi kmečkimi hišami. Med zalivi se iztezajo zemski jeziki daleč v vodo, hriboviti in gozdnati so in Jako divji in ne-gostoljubni, da nikomur niti na mar ne pride, da bi se ondi naselil ali spremenil gozd v plodno prst. Nekega poletnega dne je. Liza Wennervikova odjezdila v Bos-sviken, v najjužnejši zaliv, da bi naročila tiste prekrasne hruške, ki so ondi rasle v zatišju gora. Bossvikenčani so jo lepo sprejeli, iti je morala v več koč, da je voščila dober dan, in tako je postalo že precej kasno, preden se je odpravila na pot domov. Toda ona je neustrašeno jezdila skozi svetlo poletno noč, čeprav je bila čisto sama. Liza Maja je pustila, da je stopal konj v drencu, zakaj noč je bila prekrasna in se je kar ni mogla na-gledati. Naneslo je, da je jezdila visoko po hribu po najbolj divjem gozdu, kjer je bilo tako temno, da si je predstavljala, kako bi bilo, če bi nenadoma planili iz gošče roparji ali divje zveri in jo potegnili s konja. Nato spet je jezdila navzdol in spodaj skozi svetle doline z rosnimi travniki, lepimi brezovimi gaji in z beloblestečimi se vodami. Na nebu je bil videti še barvast odsev sončnega zahoda, in rdečica se je zrcalila v jezeru. Liza Maja ni bila še nikoli videla kaj boli ljubkega, kot je bila ta poletna noč. Ob nekem zalivu je videla Liza Maja prekrasnega žrebca na obsežnem travniku. To je bil belec, ki mu je bila griva tako dolga, da se je vlekla po tleh, in tako gosta kakor snop. žrebec je bil čes križ širok, svetlih oči, vitkih nog in majhne glavo. Kopita so bila bela in so se zasvetila kakor srebro, kadar jih je vzdignil iz trave. Ni bil podkovan in nikjer na njem ni kazalo, da bi bil kaj obuzdan ali osedlan. Liza Maja je počasi jahala po griču navzdol in njen vranec je šel korakoma proti travniku, kjer se je žrebec pasel. V taki bližini so si že bili, da je bil samo še plot med njimi. Lizi Maji je bilo le roko treba iztegniti, pa bi bila lahko pobožala lepo žival po hrbtu. žrebec se dotlej ni prav nič zmenil zanjo. Zdaj pa je dvignil glavo in je opazoval mladenko. Liza Maja pa je bila čudovito lepa. Kadar je le jezdila po potih, so fantje vrgli sekiro ali ko-soNali kar koli iz rok in so tekli k cesti in se sklanjali čez ograjo, dokler ni že odšla mimo. A glej, ko se je zdaj prekrasni belec ozrl vanjo, se ji je zazde- lo, kot bi bil njegov poled prav tako poln občudovanja kakor pogledi kmečkih fantov, ko so se sklanjali čez plotove. Za hip se je žrebec v Lizo Ma-jo zagledal, nato se je sunkoma obrnil in zdrevil skokoma proč, da mu je griva divje vihrala in je rep stal vodoravno od njega. Divjal je čez ves travnik in se je v grozo mladenke vrgel v jezero. Breg je bil v zalivu plitev, in ko je planil v vodo, se je vse poškropilo okrog njega kakor pene vo-dopada. Tedajci je izginil. Liza Maja je mislila, da se je zgodila nesreča, in da je žrebec, ki je tako zdivjal v vodo, zašel v tolmun in bo utonil. Počakala je nekoliko, češ ali se bo pojavil na površju, toda ni ga bilo več na spregled. Jezerska gladina je bila mirna kakor zrcalo. Tedajci si je Liza Maja koprneče zaželela, da bi pojezdila ni-zdol k jezeru in bi — če le mogoče — rešila prekrasno žival pogube. Kako da bi to storila, seveda ni nič vedela; toda žrebec |e bil najlepši konj, kar jih je sploh kdaj videla, in kar ni mogla mirno prestati, da bi jezdila po cesti in ne bi niti poskusila pomagati mu. Prijela je za povodec svojega konja, obrnila ga je proti ograji in ga je udarila z jahalnim bičem, da bi jo preskočil. Toda njen vranec je bil konj, ki je imel več ko človeško pamet, in jo je namesto, da bi preskočil ograjo, čim hitreje ucvrl proti domu. Mladenka v sedlu ni imela niti najmanjše moči nad svojim konjem in je kmalu opazila, da bi bilo brez pomena, če bi ga hotela prisiliti k pokorščini. Vranec se je zavedal, kar je hotel. Zavedal se je tudi, kakšen konj da je bil to, ki ga je hotela rešiti njegova gospodarica. Ko je Liza Maja na prihodnjem griču prijezdila v gozdno temino, se je tudi ona spomnila, koga da je videla, že večkrat je slišala praviti o srebrnosivem,, nepodkovanem žrebcu z dolgo krivo. Nihče drug ni bil ko povodni mož. Ko je prišla domov in je povedala svoj doživljaj, so vsi soglašali z njo, da je bil to-povtfdni I mož pa nihče drugi. In dostavi-I li so, da se mora ona in vsi drugi paziti, zakaj, da bo zdaj kmalu eden od njih utonil. Toda v Marbacki ni bilo nobenega jezera, in jezerska kotlina zahodno od fare se je bila popolnoma izsušila in ni bilo niti za spoznanje nikjer ne močvirja ne barja več. Celo reka, ki je bila prej široka in nevarna, se je bila že zmanjšala in je bila poleti le še kakor navaden potok. V avgustu pa, ko so postale noči *že temnejše in so se megle sprevajale nad reko in travniki, se je zgodilo, da se je neki starec z Marbacke odpravil proti zahodu v svoje domače kraje. Kar se mu je pripetilo ali kar je nemara videl v megli, ni nihče zvedel, toda domov ga to noč ni bilo in drug dan so ga našli utopljenega v rečici, ki ga je njena voda komaj pokrivala. Bil je star in betežen, in žalost za njim Anuhški mvisfarshH pedsednik Winston Churchill je obisJcal batdjon Royal Scot Fusiliers v newienovancm mestu v Angliji Churchill je bil v zadnji svetovni vojni poveljnik tega bataljona. Tudi |pes, ki vedno'spremlja ta bataljon, je bil deležen premierjeve-oa po.:thavxt. ni bila preveč huda. Toda zdaj so v Marbacki vedeli, pri čem da so, in da je bila Liza videla povodnega moža in nikogar drugega. če bi bila takrat zvečer šla za njim proti jezeru Fryken, pa bi jo bil neusmiljeno potegnil za seboj v sinjo globino. (Selma Lagerlof) MALI OGLASI SPECIALS Friday — Saturday Fresh, Roll Creamery Butter, lb..........33c Best Quality Spaghetti or Macaroni, 4 lbs.. .25c Sweet Heart Soap Deal, 4 Bars........17c Pla-Safe Matches, 6 Boxes...........14c Soap Chips, 5 lb. Box .25c Charmin, Soft Toilet Paper, 4 Large Rolls 25c It Pays You 2-Ways Special Lion Milk, 4 Tall Cans.........27c "Free" Chocolate Drink All Day Saturday SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 Spalna soba se odda vhod zase; odda se moškemu, če hoče tudi s hrano in perilom. Vprašajte na 1246 Addison Rd. (75) Mason Heating & Building Contractor 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Cleveland, 0. Novi furnezi, popravljamo tudi vseh vrst furneze. Čistimo, resetamo, air conditioning, tinning, damo nove strehe in popravljamo stare, plumbing. Mizarska dela, vsa popravila, barvamo, ometujemo.—Lahka mesečna odplačila po načrtu F. H. A. (75) Dekle se išče za hišna dela; nič pranja; nič otrok v družini. 10814 Grant-wood Ave. (74) Dober rezultat Kdor ima sobe ali stanovanja v najem, naj se zglasi pri nas. Imamo vedno dosti ljudi, ki iščejo stanovanje ali privatne sobe. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. ---(75) Odda se V najem se dasta dve sobi s kopalnico. Vse samo zase. Naslov se izve v uradu tega lista. ---(75) Lepa prilika se nudi dekletu ali ženi, ki jo veseli iti kot partnerica v gostilno. Naslov se izve v uradu tega lista. BEER BARRELLINN 1 Frgnk & Martina Hribar I 1600 Waterloo Rd. , IVanhoe 3815 Ob petkih ribja večerja, ob so-j botah kokošja pečenka. Mlad fant, prost šole, dobi stalno delo v pisarni. Prednost ima oni, ki zna dobro slovensko in zna nekoliko strojepisja. Naslov ae dobi v našem uradu. (74) Na:e posebnosti Butter......................................33c Olje No, 77.............................75c Rinse, Oxidol, 2 za ..............35c Teletir.a za ajmoht ...............12c Piščanci, živi ali zaklani Govedina za peč ....................23c Round steak .........................27c Pork chops, lb.......................15c Se priporočamo I cuis Oswald v 17206 Grovewood Ave. Kdor želi lepe grahaste kokoši od 4 do 6 funtov težke po 27 centov funt, male sveže šunke, 15c funt; te-letina za pohanje, 30c funt; sliced bacon, 25c funt; domače suhe klobase, 30c funt; domače sveže klobase, 25c funt; jetrne in krvave klobase po 6c vsaka; domače kislo zelje, 6c funt. Posebno lepa in velika zaloga doma soljenega in pre-ka j enega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Brazis Bros. Naznanjajo, da so preuredili in povečali trgovino na 6905 Superior Ave. Sedaj je še enkrat večja kot prej. Inštalirali smo tudi dnevno svetlobo, da se razloči blago kot podnevi. Imeli bomo veliko zalogo blaga za obleke in površnike, da si boste lahko izbrali in dali napraviti po meri, da boste zadovoljni. Samo $22.50. če nimate časa podnevi, pridite pa zvečer; trgovine so odprte vsak večer do 7:30, ob sobotah pa do 8:30. Brazis Bros. 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 15602 Waterloo Rd. (Mar. 14, 21, 28) TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Kd., Cleveland, O. ] Ignac Slapnik. st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. __HEnderson USA__ MOLLY'S TAVERN 7508 St. Clair Ave. PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. ZAHVALA Dobro poznani javni notar, Marian Mihaljevich, se prav iskreno zahvaljuje vsem trgovcem in posameznikom, ki so izpolnili svoje davčne listine v njegovem uradu. Tistim trgovcem, ki so dobili nove listine za osebni davek, se naznanja, da morajo biti te listine izpolnjene do konca marca; trgovci morajo biti precej previdni pri izpolnitvi dotičnih listin. Vsi, ki žele kakršnekoli informacije ali nasvete, naj se zaupno obrnejo na g. Mihalje-vicha, ki vam bo popolnoma raztolmačil vse, kar je potreba izpolniti. Vse informacije in nasvete za davke se daje popolnoma zaupno in zanesljivo. Urad g. Mihaljevicha se nahaja na 6424 St. Clair Ave., nasproti Slov. liar. doma. Odprt je vsak večer do sedmih. (Mar. 19, 22, 28) Mi brusimo britve, škarje, nože, žage in opravljamo vsa enaka dela; dobro delo, zmerne cene. John Mostečnik 1493 E. 65. St. (preko Superior Ave.) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvar-lenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. Rabljene električne ledenice, garantirane, dobite od $39.95 naprej. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. (Mar. 19, 21, 26, 28) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME. Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113_ Early Hird Spring SPECIALS SACCO je najboljše gnojilo za zemljo, trato, vrt, drevje in grmič je 1 ft........... lOfij 5 f t........... 40 j vedno na vodilnem mestu Faktično 6-9/JO kubič. čevljev prostor nino s popolnoma novim kabinetom. Lahka mesečna odplačila se prično šele 25. aprila Vzamemo tudi North American Mortgage & Loan bančne knjižice JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika FRIDAY ONE DAY ONLY AT THE MAY CO. Month-End Mark-Down Sale MARK-DOWN SALES S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da smo izgubili preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta ki je zatisnil svoje trudne oči in za vedno zaspal dne 28. februarja, 1941. v starosti 68 let. Doma je bil Drašče vasi, fara Šmihel pri Žužemberku in ie prišel v Ameriko leta 1892. Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku dne 3. marca, 1941 na sv. Pavla pokopališču. V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo zahvalimo Rev. Max Sodji aa opravljene cerkvene pogrebne obrede. Lepa hvala tudi vsen\ ki so nam bili v tolažbo in nam pomagali na en način alt drugi v tem žalostnem času kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokro-pit, vsem, ki so čuli ob krsti ter se, udeležili pogreba. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. John Skrajnar Sr. družina, Mr. in Mrs. John Skrajnar Jr., Mr. in Mrs. John Schneider družina, Mr. in Mrs. Prank Krasevec, Mr. in Mrs. Frank Drobnič Sr., Mr. in Mrs. Prank Drobnič Jr., Mr. In Mrs. Frank Tomazic, Lorain, Ohio; Mr. in Mrs. John Wolf družina, National Screw & Mfg. Co., Loyal Order of Moose Lodge No. 18, Major Cramer Camp No. 6 United Spanish War Veterans.. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so darovali za svete maše in sicer: Mr. in Mrs. John Schneider družina, Mr. in Mrs. Anton Koshel, Mr. in Mrs. Anthony Fortuna, Mr. in Mrs. Anton Shandek, Mr. in Mrs. Louis Zorc, Mr. in Mrs. Jack Zorc, Mr. in Mrs. Leon Novak, Mr. in Mrs. Frank Cerne, Collin wood; Mr. in Mrs. Prank Skuly, Mrs. Bose Urbancic, Mrs. Prances Primožič, Mrs. Mary Mismas, Mrs. Rose Zeleznikar, Mr. John Janežič. Ravno tako lepa hvala vsem sledečim, ki so dali avtomobile brezplačno pri pogrebu: Mr. Vic Drobnič, Mr. Fritz Tomazic, Mr. Anthony Skrajnar, Mr. Frank Krasevec, Mr. Leon Novak. Mr. John Pollock, Mr. Jos. Zele, Mr. John Glavic, Mr. John Spero, Mr. F. A. Stanley, Mr. Wm. A. Class, Mr. Geo. E. Johnson. Nadalje naj velja naša iskrena zahvala nosilcem krste, ki so ga spremili in položili v prerani grob. Iskreno se želimo zahvaliti United-Spanish War Veterans za častno spremstvo iz Josip Zele in Sinovi pogrebne kapele in na pokopališče in za prirejen časten vojaški pogreb. Lepa hvala tudi pogrebnemu zavodu Josip Zele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče. ki si se za vedno ločil od nas, močno potrti nad Tvojo izgubo Ti želimo, da počivaš sedaj mirno v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: JOHANA BLATNIK, soproga. JOSEPH, sin; SOPHIE, sinaha; JOSEPH, vnuk. zapušča tukaj tudi žalujočo sestro Mary Skrajnar in druge sorod, nike. V NEDELJO, 30. MARCA 1941 ob treh P0*" A SLOVENSKI NARODNI DOM ST. ČL*1* v vvA Zvečer domala zabava Godba JOHNN* J\ KRISTINA - LAVRANSOVA HČI ni—KRIŽ To znanje sta si brata prizadevala še nadalje ohraniti. Na Jorundgaardu je bilo mnogo knjig — pet jih je imel Lav-rans, dve izmed teh je sicer podedovala Ramborg, ki pa se nikdar ni marala učiti brati, in Simon črkam ni bil toliko vešč, da bi se mu ljubilo brati za zabavo, čeprav je znal prebrati pismo in ga tudi sam napisati. Zato je prosil Kristino, naj za tačas knjigi obdrži, dokler njegovi otroci ne odrastejo. Tri knjige, ki so bile nekoč last Er-lendovih staršev, je Erlend kmalu po poroki poklonil svoji ženi, še neko drugo pa je dobila v dar od Gunnulfa Niku-laussona. To knjigo je bil dal sam prepisati za svakinjo iz knjige o svetem Olafu in njegovih čudežih, iz nekaterih drugih legend in iz spisa o Edvinu Rikardssonu, ki so ga bili frančiškani iz Osla poslali papežu, da bi bil Edvin proglašen za svetnika. In končno je Naak-kve dobil za slovo od Sira Eili-va molitveno knjigo. Zato je Naakkve bratu pogosto kaj či-tal na glas—znal je čitati gladko in lepo, z nekoliko pojočim glasom, kot ga je bil naučil brat Aslak, najrajši je imel latinske knjige — svoj molitve-nik in nekdanjega Lavransove-ga. Najbolj pa je cenil debelo, neizrečeno lepo pisano knjigo, ki se je po slovitem pradedu, škofu Nikulausu Arnessonu, podedovala iz roda v rod. Kristina bi bila rada tudi svojim mlajšim sinovom preskrbela pouk, kakor se je spodobil moškim njihovega rodu. Toda ta stvar ni bila tako enostavna: Sira Eirik je bil prestar in Sira Solmund je znal brati samo knjige, ki jih je rabil pri službi božji; marsikaj, kar je bral, še sam ni prav dobro razumel. Lavrans se je semtertja zvečer res zabaval s tem, da je sedel pri Naakkveju in mu je ta kazal črke na voščeni tablici — toda drugi trije niso kazali nikakršne vneme, da bi si pridobili takšno znanje. Nekega dne je Kristina vzela norveško knjigo in prosila Gau-teja, naj poskusi, če se še kaj spominja, česar se je kot otrok naučil pri Sira Eilivu, toda Gaute se ni mogel pretolči skozi tri besede in ko je naletel na prvo kratico, je smeje se zaprl knjigo, rekoč, da ga taka igra ne veseli. Nekega večera proti koncu poletja je prišel na Jorund-gaard Sira Solmund in naprosil Nikulausa, naj gre z njim domov. In sicer zavoljo tega: na Romundgaardu, je pravil Sira Solmund, se je ustavil inozemski vitez, ki se vrača z Ola-fovega slavja v Nidarosu, toda ne on ne njegovi oprode in hlapci ne znajo norveški, vodnik, ki jih je pripeljal na dvor, pa razume le kakšno besedo iz njihovega razgovora. Sira Eirik je bolan — ali ne bi hotel Naakkve priti, da bi se zmenil z njim po latinsko. Naakkveju je bilo kajpada všeč, da so ga prišli iskat za tolmača, vendar ni tega prav nič pokazal in je šel z duhovnikom. Ko je pozno prišel domov, je bil židane volje in precej opit — dali so mu bili vina, tuji vitez je imel take stvari s seboj in je župniku, dijakonu in Naakkveju pridno nalival. Ime mu je tako nekako kot gospod Alland ali Allart Beke-larski, doma je iz Flandrije in roma k cerkvam v severnih deželah. Bil je nenavadno prijazen, z razgovorom ni bilo nobenih težav —. In zdaj je Naakkve prišel s svojo prošnjo na dan. Odtod namerava vitez potovati v Oslo, kesneje pa po.ide na vsa božja pota po Danskem in Nemškem, na vsak r>ačin pa hoče, da gre Nikulaus z njim za tolmača, vsaj tako dolgo, dokler bo tu v deželi. Poleg tega mu je obljubil, da bo on, gospod Allart, skrbel za fantovo srečo, ako poj de z njim po svetu — kazno je, da leže v njegovi domovini zlate ostroge in ogrlice, nabite mošnje in prekrasno orožje kar na cesti in čakajo na to, da pride fant, kot je mladi Nikulaus Erlendsson, ter jih pobere. Naakkve je na to odgovoril, da je še mladoleten in da mora dobiti od očeta dovoljenje — kljub temu pa mu je gospod Allart vsilil darilo, ki ni treba da bi ga kaj vezalo, je poudaril — svilen, češplje-vo moder, do kolen segajoč suknjič s srebrnimi zvončki na koncu rokavov. Erlend je skoraj brez besede poslušal sina z nekim posebnim napetim izrazom na licu. Ko je Naakkve nehal govoriti, je velel Gauteju, naj mu prinese skrinjico s pisalnimi potrebščinami, in takoj pričel sestavljati latinsko pismo — pri jtem mu je moral pomagati Bjorgulf, zakaj Naakkve ni bil ža nobeno rabo, in zato ga je joče poslal v posteljo. V pismu je stalo, da vabi Erlend viteza za naslednji dan po prvi maši k sebi, da se pogovorijo o ponudbi gospoda Allarta, ki hoče vzeti blagorodnega mladeniča Nikulausa Erlendssona kot oprodo v službo. Obenem ga je prosil, naj oprosti, da mu vrača njegovo viteško darilo s prošnjo, naj ga za sedaj spravi, dokler se Nikulaus v sporazumu z očetom po šegi domačega viteštva s prisego ne zaveže, da bo služil tujemu gospodu. Erlend je nakapljal na spodnji rob pisma nekaj voska in hitro vtisnil vanj majhen pečat — ki ga je imel na prstanu. Nato je nemudoma poslal hlapca s pismom in svilenim oblačilom na Romundgaard. "Erlend — saj menda ne misliš pošiljati tega svojega mladega sina z neznanim inozem-cem venkaj v tuje dežele," je trepetaje rekla Kristina. "Bomo videli —." Erlend se je tako čudno nasmehnil. "— Sicer pa ne verjamem, da bi do tega prišlo," je rekel, ko je opazil njeno razburjenost; nato se je še močneje nasmehnil in jo pogladil po licu. Kristina je po Ejrlendovem naročilu dala potresti tla v gor-njici z brinjem in cvetlicami, razložila po klopeh najlepše blazine, pogrnila mizo s platnenim prtom in postavila nanjo izbrana jedila v ličnih posodah in pijačo v redkih, s srebrom okovanih živalskih rogovih, ki so bili na dvoru še iz La-vransovih časov. Erlend se je skrbno obril, si nakodral lase ter si ogrnil črno, bogato izvezeno haljo iz inozemskega suk-na. Stopil je gostu do dvoriščne ograje nasproti in ko sta I prišla pred hišo, je Kristino ne- hote spreletela misel, da je njen soprog veliko bolj podoben tistim tujim vitezom z juga, o katerih bajajo pravljice, kot pa debelušni plavolasi tujec v pisanih, krasnih oblačilih iz žameta in tenke svile. Stala je na mostovžu zgornjega nadstropja, lepo oblečena in pokrita s svileno ruto; Flamec ji je poljubil roko, ko ga je pozdravila z "Bien venu," potem pa ves čas, dokler je bil pri njih, ni spregovorila z njim nobene besede. Kaj sta se gospoda pogovarjala, ni prav nič razumela, Sira Solmund, ki je spremljal svojega gosta, pa tudi ne. j Toda duhovnik je zatrjeval go-( spodinji, da se ima zdaj Nikulaus njemu zahvaliti za to srečo. Na to mu ni rekla ne bev ne mev. Erlend je znal nekoliko francoski, gladko pa je govoril tisto nemščino, ki jo govore najemniki; pogovor med njim in tuji mvitezom je tekel gladko in vljudno. Toda Kristina je opazila, da Flamec ni bil kdo ve kaj zadovoljen, ko se je sestanek bližal koncu, čeprav je skušal to prikriti. Sinovom je bil Erlend velel, naj tako dolgo čakajo v podstrešni izbi nove ka-šče, dokler jih ne pokliče — vendar pa ni poslal ponje. Erlend in žena sta spremila viteza in duhovnika do ograje. Ko sta gosta izginila med njivami, se je Erlend obrnil h Kristini in ji rekel z nasmehom, ki ji ni bil všeč: "S tem tičem bi Naakkve j a še-do Breidina ne pustil—." , Ulf Haldorsson je stopil k njima. On in Erlend sta spregovorila nekaj besed, ki jih Kristina ni slišala, toda Ulf je grdo zaklel in in pljunil. Erlend se je zasmejal in udaril možaka po plečih: "Seveda, če bi bil tak domorodec kot dobri tukajšnji kme-tiči—pa sem videl vse preveč sveta, svojega lepega mladega sokola ne prodam hudiču—. Sira Solmundu, temu srečnemu koštrunu, se še sanja ne—." Kristina je stala pred njim s pobešenimi rokami, barve v obrazu so se ji menjavale. Obšla sta jo strah in sram, da ji je postalo slabo; noge so ji kar odrevenele. Res da je vedela za take stvari—kot za nekaj neskončno daljnega—a da bi si to neizrekljivo drznilo do praga njene hiše—! Zdelo se ji je, kot bi hotel ta zadnji val prevrniti njen do roba natovorjeni čoln, ki okrog njega besnijo viharji. Sveta Mati božja, ali se bo morala tudi takih stvari bati z| svoje sinove—! Erlend je rekel z istim grdim nasmehom: "Svoje sem si mislil že sinoči —gospod Allart se mi je zdel nekoliko preveč ljubezniv po vsem tistem, kar je povedal Naakkve. Saj vendar vem, da nikjer na svetu ni med vitezi navade, da fanta, ki ga hočeš vzeti v službo, poljubljaš na usta ali ga obsipaš z dragocenimi darovi, preden se ne prepričaš o njegovi sposobnosti—." i Dal je prihodnjič.) NAZNANILO IN ZAHVALA JOSEPH BLATNIK Cleveland, O., 28. marca. 1941. VEČJE KOT KDAJ PREJ! Check this partial 11(1 of 36 important Frigldair« f.alore« • New Meat Tender • Lift-Out Shelf for • Glass-Topped Sliding Bulky Foods Hydrator • Durable Dulux • New Larger Frozen Exterior Finish Storage Compartment • Super-Powered Meter- • New Utility Storage Miser Compartment • F-114 Safe Refrigerant • Double-Width De«sert • Recessed Interior Tray Light 1941 MODEL M-t NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th S' IN OUR THIRD FLOOR APPAREL SHOPS On Coats, Dresses, Suits, Furs, Sportswear for Juniors, Misses, Women and Larger Women. h to v2 m , pfic .Regular r> SPORTSWEAR 232 SWEATERS, slip-on and cardigan styles; pastels and dark colors; originally 2.25 to 4.50 ................................................................98c 67 SWEATERS, slip-on styles; shetlands and angora blends; Haht pastels;originally 4.50 to 6.50 .....................................'.................2.39 125 SWEAT COATS, cotton fleece lining; light pastel shades; orig. 1.49 ...................79c 16 WOOL PLAID JACKETS in broken size range; originally 7.95........j.........................2.99 114 BLOUSES and evening jackets; rayon-crepes, rayon-satins; orig. 2.25 to 3.50 89c 114 BLOUSES, rayon-jersey, rayon-crepe, rayon-satin; originally 3.50 to 4.50 ......1.89 200 BLOUSES, rayon-jersey, wool-jersey and rayon-sheers; white, black, pastels; originally $4 to 10.95 .....:........................2.99 to 3.99 75 BLOUSES, rayon crepe, rayon-jersey and rayon satin in broken size range; originally $4 to 10.95...........................2.99 to 3.99 54 DRESSES, rayon-crepes and woolens in broken size range; orig. 7.95 to 10.95 2.99 120 DRESSES, rayon-crepes and woolen, pastels and navy; originally 7.95............4.85 52 SKATING SKIRTS, fine-quality wool, fully flared, orig. 3.50 to 6.50 ...........................1.99 23 VELVET SKIRTS, cotton velveteen and transparent velvets; orig. 3.50 to 6.50 1.79 MISSES' DRESSES 14 DRESSES, street and afternoon types; originally priced at 22.95 ............................$7 23 DRESSES, afternoon and date styles; originally $25 and 29.95 .......l.'„.............10.85 22 DRESSES, afternoon styles and street types, originally 22.95 ................................16.85 30 DRESSES, crepes for dates and street wear; originally 12.95 and $15................3.85 59 DRESSES, daytime styles, crepes and wools; originally 12.95 and $15 ...............$5 56 DRESSES, plain rayon crepes and prints; originally $15 and 16.95................................$7 60 DRESSES, crepe for afternoon; few street styles; originally 17.95..............................12.85 30 DRESSES, dressy and tailored types; originally $15 ......................................................11.85 25 DRESSES, rayon crepes and prints; originally 12.95......................................................9.85 40 DRESSES, dressy and tailored styles; originally 10.95 ....................................................7.85 JUNIOR DRESSES 34 DRESSES, rayon-crepes; one-piece afternoon types; originally to 7.95..................3.85 27 DRESSES, afternoon types in soft pastel shades; originally 10.95..............................4.85 10 DRESSES, afternoon styles; originally priced 10.95 to 12.95.....................................5.85 40 DRESSES, one-piece styles and Jacket types; rayon-crepe; originally 19.95 10.95 BUDGET DRESSES 30 DRESSES, crepes; pastela and prints; one' piece types; originally 6.95 to 7.95 ........2' , 45 DRESSES, afternoon types; pastels dark sheers; originally 7.95 ....................3 41 CREPE DRESSES, one-piece afternO°" types; originally 8.95 .................................. . 175 DRESSES, afternoon styles, one-pieC®' originally 6.95 to 8.95 ..............................5> WOMEN'S DRESSES , 22 DRESSES, odds and ends of dressy tailored styles; originally 10.95................Zj . 45 DRESSES, afternoon types in broken s« range; originally 12.95 to 19.95 ..............4 . 59 DRESSES, street types, broken size rang«; originally 19.95 to $25 .............................. 55 DRESSES, distinctive afternoon sty^; originally $15 and 17.95 ......................... 24 DRESSES, fitted jacket and bolero style* originally 19.95 to 22.95 .......'.......................14 COATS 12 COATS, fur-trimmed styles, misses' si^l originally $100 to $135 ..............................' j 12 COATS, fur-trimmed Winter coats, VO&P sizes; originally 69.95 to 79.95 ................... ,, 5 WINTER COATS, all misses' sizes; orlgW® 5 ly priced at 59.95 to 79.95 ..........................9 3 UNTRIMMED WINTER COATS, m's^ sizes; originally 39.95 ...........................r- j> 3 UNTRIMMED WINTER COATS, all sizes; originally 29.95 ................................* . 4 FUR-TRIMMED COATS, women's sizf ' originally 69.95 to $100 ............................... 3 WOMEN'S FUR-TRIMMED WlN1^ COATS, originally priced at 49.95 .......... 3 UNTRIMMED COATS, all women's s>» ' originally 29.95 .............................................."... 6 UNTRIMMED COATS, women's sizes, inally 19.95 to 22.95 .................................... 6 UNTRIMMED DRESS COATS, sizes; originally $28...................................... .s' 40 SPORT COATS, women's and rnisSg9 sizes, originally 18.95 to 22.95 ................... K 16 COATS, misses' and women's sizes; °r jS inally 22.95 to 39.95 .................................... 11 REVERSIBLE COATS, misses' sizes; 12.95 ............................................... 3 SUITS, tailored styles; originally $5 reduced to............................................................ 7 UNTRIMMED SPORT COATS, junior*^ sizes; originally 17.95 to 19.95 ...............^jjj 9 COATS, untrimmed coats in Junior sizes; originally 17.95 to 22.95 .................. FURS 12 SEAL-DYED CONEYS, 2 mink-dyed rats, 4 dyed-fox coats; originally »125.............................;...................................orv 15 FUR JACKETS, assorted dyed fox; 01 ^ inally priced at $75; reduced to.............. 3 RUSSIAN LEOPARD SPOTTED ^jj COATS, originally priced at $95................. 3 SEAL-DYED CONEY COATS; orig"11^ J priced at $75; reduced to....................."^Z^rJ Vabilo na SKUPNI KONCERT ZBOROV - SLOGA.. JADRAN... SLOVAN