EVIDENCA FEBRUAR 2018 FOKUS Tehnološki spodrsljaji 30 Številni izdelovalci strojne ali programske opreme so se že zapletli v škandale, marsikateri so epilog doživeli tudi na sodišču. Minuli mesec odkrita dve desetletji sta­ra razpoka v Intelovih procesorjih je zgolj zadnji v dolgi vrsti primerov. Osvetljujemo najzanimivejše, najdrznejše ali najdražje škandale. 30 Napake, ranljivosti, prevare in goljufije 34 Trije zlobni mušketirji MALI TEST Barvne troživke Čeprav svet vedno bolj brede v digitalne poslovne vode, so laserski tiskalniki za večino podjetji izredno pomemben člen v poslovni verigi. Opažamo pa, da se prodaja tiskalnikov kljub vsemu nekoliko upočasnjuje - najbolj pri domačih uporabnikih. DOSJE Naslednji bitcoin Bitcoin je zgodba o uspehu, ki s(m)o jo mnogi zamudili. Zato se obračamo k alternativnim kriptovalutam in med njimi iščemo naslednjo veliko zvezdo, ki morda postane še večja. Preberite si vse o kupovanju tako imenovanih altcoinov. 46 52 2 februar 2018 FEBRUAR 2018 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 05 Dovolj imam telefonov! 06 Novice 08 Dogodki - CES 2018 10 Nowwwo 12 Uporabniška izkušnja IZVIDNICA 15 Monitor z novo aplikacijo 16 Leteti se mora! 18 Zapestno jabolko 21 Za športnike 22 Medijski predvajalnik za varčne NA KRATKO 24 Zapišimo si! MOBILNO 26 Naš izbor na Androidu 27 Varovanje Androida 28 Naš izbor na iPhonu 29 Hujšamo s telefonom iPhone FOKUS 30 Tehnološki spodrsljaji NAJBOLJŠI 40 Telefoni 44 Prenosniki MALI TEST 46 Barvne troživke DOSJE 52 Naslednji bitcoin 56 Bitcoin porabi toliko elektrike kot Slovenija 58 Veliko ali malo? 60 Razširimo si Chrome 62 Vtipkaj U za umor NOVE TEHNOLOGIJE 64 Abecede še ne bo zmanjkalo IZ TUJEGA TISKA 66 OMB! Družba Giphy prodira v zabaviščni posel NASVETI 68 Jih uporabljate? 70 Službeni Mac 73 Kako do Spotify Premium v Sloveniji? 74 Naredimo PC spet uporaben 77 Prva pomoč za Android 80 Pro et contra: Biometrija na telefonih, da ali ne. 81 Pisma bralcev IZKLOP 82 Vzpon in padec – Tračne enote 84 Pogled nazaj 86 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 27. februarja nadaljujemo MONITOR PRO MONITOR PRO 84 86 Tehnološka prihodnost z napako 88 Novice 90 Za električno energijo moramo skrbeti pametneje 92 Obnovljivi viri energije s hrambo so prava stvar 94 Meritve so pot do uspeha NAJBOLJŠI 40 Dell XPS 15 9560 Dellovi XPSi so namenjeni predvsem zahtevnim, tudi poslovnim uporabni­kom, ki cenijo prenosljivost in kakovost. XPS 15 je tanek, ličen in preprost po­slovni prenosnik z izredno kakovostnim aluminijastim ohišjem. TELEFONI 40 Blackview S8 40 Ulefon Mix 41 Zopo Z5000 in P5000 42 Zopo Flash X1 PRENOSNIKI 44 Dell XPS 15 9560 44 Dell Inspiron 17 7773 45 Lenovo Miix 320 februar 2018 3 VKLOP BESEDA UREDNIKA 9 4 februar 2018 Nekatere novice o Googlu na www.monitor.si so deležne tudi 1000 % večje pozornosti bralcev kot siceršnje. Tudi če je konec tedna. In vsi ti novi bralci so do naše spletne strani prišli prek Googlovega iskalnika. Čisto po naključju … MATJAŽ KLANČAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si Globalni velikan(i) Internet danes obvladujejo ameriški globalni velikani – Google, Facebook, pa tudi že Amazon in morda še kdo. Na Kitajskem in v Rusiji se sicer nekaj trudijo z lastnimi kloni le teh, večina sveta pa je odvisna od »nekaj vrstic« programske kode, ki odloča o vsem, kar se dogaja v kibersvetu. evji delež svetovne ki­berpopulacije je odvi­sen od Facebooka, mi­lijarde njegovih uporabnikov pa bolj ali manj ne poznajo več dru­gega »interneta«, vse se doga­ja znotraj facebook.com in vse bolj njegove mobilne aplikaci­je. Berej(m)o samo še tisto, kar nam priporočajo prijatelji, in ti­sto, kar nam priporočijo Facebo­okovi algoritmi, ti pa ugotavljajo, kaj nas zanima. To pomeni, da smo zaprti za vse, kar je novega in drugačnega, vrtimo se zapr­ti v svojem informacijskem me­hurčku. Še več, znana je zgod­ba, kako so spretni mladostniki z makedonskega Velesa ta mehur­ček še izdatno razširili. Izmišlje­ne proTrumpovske vsebine z na­mensko narejenih spletnih stra­ni so spretno širili po Facebooku, zaslužili milijone in dejansko »iz­umili« danes prosluli izraz fake news. Facebook je danes najpo­membnejši medij, ki odloča, kaj bomo brali, kaj bomo vedeli in česa ne. Te moči se zelo dobro zaveda in jo trži. Prav te dni, de­nimo, znova znižujejo zastonj­sko prikazovanje vsebin, ki jih na Facebook dajejo podjetja. Ura­dno sicer zaradi skrbi za upo­rabnike, ki se pritožujejo, da jim podjetja preusmerjajo pozornost z vsebin, ki si jih delijo s prijatelji, toda dejstvo je, da plačljive vse­bine podjetij teh težav ne bodo imele. Toda še veliko večji monopo­list je Google, ker ima pod svo­jo streho veliko širšo ponudbo. Imajo bolj ali manj edini sple­tni iskalnik, največji oglaševalski stroj, največji spletni brskalnik in vedno bolj tudi družabno omrež­je. Res je, omrežje Google+ sicer ni zaživelo, toda njegovo vlogo vedno bolj prevzema Youtube, ki postaja ključno zbirališče mladi­ne (ne, Facebook to pač ni). You­tube ustvarja zvezde, zvezde pa vzgajajo generacije. In lahko jih vzgajajo tudi napačno, kot piše­mo v članku v tokratni številki, vsaj dokler je preverjanje vsebin v družabnih omrežjih tako zelo prepuščeno avtomatiki, algorit­mom in velecenjeni »umetni in­teligenci«. Vse večkrat je moč zaslediti, da so prav algoritmi tisti, ki od­ločajo, katere vsebine bodo do­datno promovirane (dodatno priporočeni posnetki), in da je le redko komu povsem jasno, na podlagi česa delujejo. Tudi ne­kateri video posnetki na Moni­torjevem kanalu Youtube so ne­kajkrat bolj gledani kot drugi, analiza pa pokaže, da zato, ker so se uporabnikom dodatno pri­kazovali ob strani. Zakaj, ni­mamo pojma. Algoritem je pač tako odločil. Za nas to niti ni huda težava, huje je, če od You­tuba in v njem prikazovanih oglasov poskušaš živeti. Ime­ti poslovni model, ki je v celoti odvisen od algoritmov nekoga tretjega, je pač zelo tvegano – v nekem trenutku si bogat, v dru­gem te ni več. Pa niti ne veš, za­kaj – tako kot vedno si predsta­vil novo kozmetiko, igral igre ali posnel nekaj zabavnih mačk (to so pač najbolj priljubljene video vsebine), pa nič … Algoritmi, tokrat zagotovo tudi s človekovo pomočjo, so lah­ko še veliko bolj nevarni v sple­tu, kjer so od njih odvisna tudi resna, velika in odgovorna pod­jetja, ki zaposlujejo tisoče ljudi. Google lahko s svojim iskalni­kom/oglaševalnikom/brskalni­kom v spletu dejansko uniči ko­garkoli, in to se je dejansko že tudi dogajalo. Kdor v guglu ni na prvih mestih, tega v spletu sploh ni, še posebej, če med re­zultati izpade na drugo stran, ki je ne pogleda nihče več. Še več, s prvih mest izpadejo tudi spletne strani, ki niso narejene tako, kot si je zamislil Google – če so pre­počasne, če se na telefonih ne prikazujejo dovolj dobro, če ima­jo oglase, ki Googlu niso všeč. Sploh pa – Googlov Chrome bo oglase, ki mu niso všeč (video oglasi, celostranska ozadja …) v kratkem sploh nehal prikazo­vati. Z oglasi, kot jih trži Google, Chrome seveda nima težav … Po drugi strani lahko Google določene vsebine porine »skozi streho«, kadarkoli hoče. V Mo­nitorju, denimo, opažamo, da se to dogaja vedno, ko pišemo o Googlovih izdelkih in dogodkih. Ali je to posledica algoritmov ali človekove presoje, ne vemo, a dejstvo je, da so nekatere novice o Googlu na www.monitor.si dele­žne tudi 1000 % večje pozorno­sti bralcev kot siceršnje. Tudi če je konec tedna. In vsi ti novi bral­ci so do naše spletne strani prišli prek Googlovega iskalnika. Čisto po naključju … Ključni vprašanji, ki bi si jih morali začeti postavljati (in ne­katere, predvsem evropske insti­tucije si jih že), sta seveda – ali je prav, da svet krojijo taki globalni monopoli, in ali je prav, da se nji­hovo delovanje »skriva« za algo­ritme. Odgovornost Facebooka, Googla in še koga je tisto, kar bi morali zahtevati. Zahtevati, da se take konglomerate dejansko zač­ne obravnavati kot medije, za ka­tere že stoletja veljajo natančna pravila igre. Kaj se sme, kaj se ne sme, kdo je odgovoren in kakšne so posledice kršitev. Potrebujemo torej odgovorne urednike. . L KOLUMNA VKLOP 9 februar 2018 5 Vsi, ki smo odrasli v dobi pred pametnimi telefoni, težko razumemo, kako pomembno mesto v glavah in srcih zaseda ploščica iz stekla in silicija. DAVID VIDMAR Dovolj imam telefonov! Nekdaj je bila pri mobilnih telefonih izbira. Barve, cene, slogi. Nekdaj so bili slabi in dobri telefoni. Nekdaj so bili najboljši telefoni. Zdaj imamo drage in manj dra­ge telefone. In čisto vsi imajo grde napake, ki jih ne bi smeli imeti. Ne pri takšni ceni in ne, če jih delajo tako izkušeni in nesramno bogati izdelovalci. o dveh letih rabe malega in hvaležnega Nexus 5X sem končno želel zame­njati telefon. Pa ne toliko zaradi sebe in telefona, predvsem zato, ker me je spodbujal sin, da bi po­dedoval postarani Nexus. Novinarji, ki se na telefone ve­liko bolj spoznajo, zadnje čase radi pišejo, da slabih telefonov ni več. To je seveda odlična no­vica za dedke in babice tega sve­ta in za vse otroke, ki dobijo prvi telefon (če nimajo velike sre­če in imajo starše s starim iPho­nom in ne čutijo pritiska družbe, da nujno potrebujejo novega). Prav tako za manj zahtevne upo­rabnike, h katerim se nikakor ne štejem. A na žalost se izkaže, da tudi dobrih telefonov ni več, kot sem nedavno sam spoznal. Najprej sem prečrtal Sam­sung. Ta na vsak način preo­blači Android v svojo preoble­ko in čisto vsi poskusi do zdaj so mu spodleteli. Tudi če se prepi­ramo o tem, ali je njihova preo­bleka dobra ali slaba, sploh ni pomembno. Če zaradi tega ne zmorejo nadgrajevati svojih te­lefonov, so si naredili medvedjo uslugo. A ker njihove prodajne številke trdijo ravno nasprotno, raje zapišem, da so se me s tem znebili kot kupca. Apple dela najboljšo strojno opremo, tu ni nobenega dvo­ma. To dokazuje že dejstvo, da njihovi telefoni na hitrostnih te­stih z lahkoto premagujejo čipov­ja drugih izdelovalcev. Trden do­kaz, da znajo dobre čipe zapaki­rati v brezčasno obliko pa je, da so skoraj vsi telefoni, ki jih iz­dela konkurenca, le blede kopi­je že nekaj let nespremenjenega iPhona. Enako lahko trdimo tudi za Applove prenosnike. Klasič­ni MacBook je še vedno lepši kot vsi HP, Lenovo in Acer skupaj in vsak, ki je kdaj preskusil Applo­vo sledilno ploščico, se ne more načuditi, kako da drugi izdelo­valci ne zmorejo narediti enako dobre. Ne glede na to, koliko se jim Lenovo približa, ne poznam nikogar, ki bi svoj Lenovao slikal in dal na Instagram. Verjamem, da izdelovalci hočejo dohiteti in prehiteti Apple, a očitno ne zna­jo. A če (ko?) bodo skopirali še »čelo«, ki ga razkazuje iPhone X, me bo verjetno zadela kap. A kaj, ko ga Apple tako lomi s svojim operacijskim sistemom, da zdaj že celo tisti kolegi, ki bi kamen z narisanim obgrize­nim jabolkom proglasili za sveti objekt in zanj plačali, kolikor bi bilo treba, odkrito bentijo čez ne­umne napake, izgubljene SMS, zmazke na zaslonu in druge za­četniške hrošče, ki potrebujejo več popravkov, da jih odpravijo. Že leta ga lomijo in namesto, da bi stvari izboljšali, gre na slabše. Aha, še to. iOS je še vedno videti kot Windows 3.1! Google je imel z linijo Nexus odlično priložnost, dobro jo je izkoriščal in me je dolgo navdu­ševal. Android so oblikovno in funkcionalno izpilili, resno so za­čeli gledati na varnost in zaseb­nost, kombinacija aplikacij in spletnega programja je odlična. V zadnjih različicah je Android res užitek uporabljati. Mesečni varnostni popravki in vsako leto nova velika različica, ki jo lahko tudi preskušaš, so za navdušen­ce pravo veselje. A kaj, ko so z opustitvijo Nexusov prišli bistve­no predragi Pixli, ki jih je pri nas praktično nemogoče kupiti, cena pa so višje kot pri Applu. Ne mo­rem razumeti, kaj Google sploh poskuša doseči. Potem se je zgo­dil še Pixel 2 in zdi se, da so svojo priložnost zaigrali, jaz pa ne bom imel Pixla. Lenovo (Moto?), HTC, Sony, LG, kot da ne mislijo resno! Po­nudba je zmedena, preobleke so patetične. Morda so telefoni solidni, a so povsem izgubljeni v množici podobnih. Zdi se, kot da modeli z dobrim razmerjem med ceno in kakovostjo Sloveni­jo najraje obidejo. Pa kaj je ne bi, saj verjetno tu prodajo manj tele­fonov, kot jih izgubijo na poti iz tovarne do trgovin. Marketing velikanskih korporacij pa vemo, da deluje le tam, kjer z veliko vložka nekaj malega dobiš nazaj. Slovenija pač ni taka. Če bi hotel izbrati telefon teh znamk, bi mo­ral tedne brati teste in paziti, da ne bi kupil modela, ki se le v eni izmed črk dolge oznake razlikuje od testiranega. Si upate pomisliti na Nokio in Alcatel? Kdo sploh še osta­ne? Razni poceni kitajci? Morda OnePlus? Mogoče! A to so takšni kompromisi, da jih težko razgla­simo za zmago kakovosti in za najboljši telefon. V najboljšem primeru lahko rečemo, da so naj­manj slaba izbira. Pred časom je nečak prazno­val 18. rojstni dan. Velik dan za vso družino. Polnoletnost. Volil­na pravica. Svoboda! Vozniški iz­pit! Si je zaželel denar za vozniški izpit? Svoj motor? Morda avto? Ne. Zaželel si je predzadnji iPho­ne. Vsi, ki smo odrasli v dobi pred pametnimi telefoni, težko razu­memo, kako pomembno mesto v glavah in srcih zaseda ploščica iz stekla in silicija, oblečena v lepo kovino ali celo plastiko. Pomemb­nejša je od svobode, adrenalina in ljubezni na zadnjih sedežih. Kaj bo svetu prinesla vnetljiva kombinacija generacije »pa sej je v redu« in šlampastih in nedode­lanih izdelkov noro bogatih izde­lovalcev, katerih največja odlika je kakovost marketinškega od­delka, bomo izvedeli šele čez ne­kaj deset let. Do takrat pa komaj čakam, da pride naslednja velika stvar po telefonih. Vseeno mi je, če bodo to očala, ure ali slušal­ke. Naj gre svet naprej, telefonov imam dovolj!. P VKLOP NOVICE NOVICE VKLOP U U 6 februar 2018 februar 2018 7 U Koledar novosti med telefoni v letu 2018 Izdelovalci elektronskih kom­ponent za mobilne telefone pra­viloma vedo o prihajajočih tele­fonih precej več in precej prej kot javnost. S Kitajskega tako prihaja namig o datumih prihodov novih izdelkov priznanih izdelovalcev, ki je ušel iz krogov blizu izdelo­valca Qualcomm. V javnost je namreč pricurljal seznam telefo­nov, ki bodo opremljeni z novim procesorjem Snapdragon 845. Februarja naj bi tako na pod­lagi tega procesorja Samsung predstavil nove telefone Galaxy S9 in Galaxy S9+. V istem me­secu bosta nared tudi glavna ko­rejska tekmeca, LG G7 in G7+. Aprila se bo tej druščini pridružil novi vrhunski Xiaomi Mi7, maja še HTC U12. Veliko novosti s Snapdragonom 845 bomo vide­li junija, ko pridejo na plan One­Plus 6, ZTE Nubia Z18 in Sony Xperia XZ Pro-A. Predhodnica jasenskega vala novosti bo za avgust načrto­vana Nokia 10. Septembra bo Samsung dodal model Galaxy Note 9, sledila pa bosta še Xiao­mi Mi MIX 3 in LG V40. Oktobra prideta na vrsto zelo pomembni novosti: Google Pixel 3 in Pixel 3 XL, ki bosta nadomestila mor­da najzanimivejši androidni tele­fon preteklega leta. V istem mesecu pričakuje­mo še Sony Xperio XZ2 in HTC U12+. Do konca leta se bodo s tem procesorjem zvrstili še telefo­ni Moto Z 2019, OnePlus 6T in Samsung W2019. Seveda so to neuradne informacije, ki se med letom lahko še spremenijo, a od­sevajo že dosedanja mnenja po­znavalcev elektronske industri­je, ki navajajo, da bo Qualcomm novi procesor uvajal v nove mo­dele postopoma, da bi dosegel čim večji izplen pri kupcih. U Google Duo omogoča klicanje brez aplikacije Googlova aplikacija za neposredno sporočanje in klice Duo po no­vem omogoča pogovore s stiki, ki na telefonu (še) nimajo ustrezne­ga programa. Aplikacije za sporočanje od sogovornikov običajno zahtevajo dostop do interneta in namestitev namenskega programa. Slednji pogoj za Googlov komunikacijski pripomoček Duo poslej ne velja več. Z zmo­žnostjo App Preview Messaging Google Duo omogoča, da v stikih iz­beremo in kličemo tudi tiste, ki programa še nimajo. Po končanem po­govoru dobi prejemnik klica poziv, naj si namesti aplikacijo ali pa se odloči, da teh klicev ne bo več sprejemal. Klicanje brez nameščenega programa na obeh straneh je omogočeno le uporabnikom mobilnega operacijskega sistema Android. U Apple z (ne tako) poceni menjavo baterij Konec leta 2017 je odjeknila novica, da Apple telefone iPhone na­merno upočasnjuje. Izkazalo se je, da ni iz trte izvita. Jabolčni moj­stri so naprave z baterijo v zadnjih izdihljajih res upočasnili in jim tako lajšali muke. Ker uporabniki te svojeglavosti niso dobro spreje­li, jim je Apple ponudil cenejšo menjavo baterije. Prizadeti posamezni­ki si jo tudi brez garancije lahko omislijo za samo 29 ameriških dolar­jev ali evrov. Menjava baterije, ki v ZDA stane 79 dolarjev, po novem stane 29, vsaj tako piše v uradnem sporočilu iz Cupertina. Pri nas je vse skupaj dražje – cena je s 117 padla na 43 evrov. Tako navodilo imajo vsi naši pooblaščeni serviserji, nihče od njih pa ne ve, od kod razlika. Zagoto­vo se ne skriva v njihovem zaslužku, ki je 3 evre za 40 minut dela (10 montaža, 30 testiranja). U GoPro razmišlja o prodaji Prvak akcijskih kamer GoPro naj bi ob pomoči podjetja JPMorgan Chase iskal potencialne kupce. Direktor podjetja, GoPro Nick Woodman, pravi, da bi se radi združi­li z velikanom, ki bi jim omogočil nadaljnjo rast. Kljub besedam, zavi­tim v celofan, je GoPro v zadnjem četrtletju 2017 zaznal 40 odstotkov manjšo prodajo kot leto prej, odpustil je 300 zaposlenih in se umaknil s trga dronov. Našteto je tako razburilo vlagatelje, da je delnica podje­tja tako rekoč čez noč padla za desetino. Čeprav Woodman zanika so­delovanje s finančno institucijo JPMorgan Chase, mrzlično išče poteze, ki bi GoPro potegnile iz brezna. Med drugim si je zmanjšal plačo, da je po novem en ameriški dolar na mesec. U Nova stranska vrata v Intelovi tehnologiji AMT Škandal zaradi ranljivosti procesorjev, ki ga poznamo kot Spectre in Meltdown, se še ni po­legel, pa se je že razvedelo o novi razpoki v varnosti, povezani z In­telovimi tehnologijami. Varno­stni inženirji družbe F-Secure so našli stranska vrata v Intelovi tehnologiji AMT (Advanced Ma­nagement Technology), ki omo­goča dostop do računalnikov kljub uporabi gesel v BIOSu, sis­temu TPM ali varnostni tehnolo­giji Bitlocker. Prizadetih naj bi bilo na milijo­ne prenosnikov, namenjenih pre­težno poslovni rabi, ki uporablja­jo omenjene mehanizme za za­gotavljanje varnosti in prepre­čitev neavtoriziranih dostopov. Začetni napad sicer zahteva fi­zični dostop do prenosnika, a so raziskovalci pokazali, da je prek stranskih vrat v sistemu AMT v manj kot 30 sekundah mogoče opraviti nastavitev za kasnejši vdor in zlorabe na daljavo. To ni prva ranljivost, ki so jo raziskovalci odkrili v tehnologi­ji AMT, a je odmevna zaradi pre­prostosti in hitrosti vdora v sis­tem. Napadi, ki zahtevajo fizič­no prisotnost, so sicer obravna­vani kot manjše tveganje, a pre­prostost tokratne ranljivosti kljub vsemu vzbuja skrb. Raziskovalci opozarjajo na možnost zlorabe po scenariju »zlobne sobarice«, kjer vdiralec v hotelski sobi v ne­kaj sekundah pripravi prenosnik za kasnejši vdor na daljavo. Ker večino prenosnikov s tehnologi­jo AMT uporabljajo v poslovne namene, pomeni to hkrati vdor skozi stranska vrata v sicer varo­vane sisteme korporacij. Trenutno še ni znano, kako bo Intel popravil ranljivost in kdaj, raziskovalci pa opozarjajo, da morajo uporabniki bolje ščititi fi­zični dostop do svojih prenosni­kov. Raziskovalci menijo, da to na žalost najbrž ni zadnja ranlji­vost, ki jo utegnejo najti v Intelo­vih tehnologijah. Zaradi nedav­no razkritih razpok varnostni in­ženirji podrobneje analizirajo In­telove rešitve, ki so temelj sodob­nih računalniških sistemov. APPLE U Applove novosti leta 2018 rvi Applov izdelek, ki ga lahko pričakuje­mo letos, je bil v resni­ci že predstavljen – gre za pa­metni zvočnik HomePod. Kot vemo, je Apple pri razvoju izdel­ka naletel na nepričakovane te­žave, zato pametni zvočnik za­muja in bo nared v prvih mese­cih 2018. Strokovnjaki sicer me­nijo, da je Apple na tem področju že zamudil vlak, na katerem kra­ljuje Amazon Echo. Toda prete­klost dokazuje, da Apple ne gre podcenjevati, tudi kadar je v za­ostanku. HomePod naj bi pri­tegnil s tehnično dovršenostjo, saj ga sestavlja 7 visokotoncev, 10-centimetrski globoktonec in kar šest mikrofonov za odlič­no zvočno izkušnjo ter zaznavo govora. Zvočnik bo imel proce­sor A8, pomočnico Siri in pose­ben sistem za prilagoditev zvo­ka akustiki sobe, v kateri je. Po Applovi tradiciji za visoko ceno – 349 dolarjev. Telefoni iPhone so nedvomno vrhunec vsakoletne sezone no­vosti v družbi Apple. Kot vele­va tradicija, bomo novo genera­cijo izdelkov videli septembra. Po sedanjih informacijah lah­ko pričakujemo drugo generaci­jo telefona iPhone X z enako ve­likim 5,8-palčnim zaslonom. Po­zornost bo najbrž vzbujal iPho­ne X+ z večjim 6,5-palčnim zaslonom OLED, 6,1-palčni mo­del z zaslonom LCD pa bo potešil predvsem manj razsipne kupce. Med novostmi lahko pričakuje­mo zmogljivejši procesor, hitrej­šo grafiko, podporo nadgrajeni resničnosti, hitrejši vmesnik LTE in hitrejše brezžično polnjenje. Možno je tudi, da bo Apple pri novih modelih nadaljeval z dvi­ganjem številk v imenu in se bo novi model imenoval iPhone XI. Na področju tablic naj bi le­tos večje novosti prvič videli šele septembra. Tedaj naj bi Apple predstavil nove modele iPad Pro, prvič z zasloni do robov kot pri telefonu iPhone X, predvsem pa brez vgrajene tipke z bralni­kom prstnih odtisov, a s podporo prepoznavanju obrazov Face ID. Dejanske velikosti zaslonov naj bi ostale enake kot danes – 10,5 in 12,9 palca, a bodo tablice za­radi zaslonov do robov fizično manjše. Dobršen del elektroni­ke bo sposojen iz druge genera­cije telefona iPhone X. Morda pa bo pred modeli iPad Pro Apple letos že spomla­di osvežil cenejšo različico ta­blic s preprostim imenom iPad. Ta poteza je še močno vprašljiva, a viri navajajo, da utegne Apple pod tem imenom ponuditi po­dobno elektroniko kot danes (z izjemo procesorja, ki bi lahko bil novejši), a s še nižjo ceno – ome­nja se številka 259 dolarjev, naj­nižja doslej. Jeseni 2018 pride na vrsto tudi četrta generacija ure Apple Watch. Če so dosedanje tri ge­neracije imele skoraj nespreme­njeno obliko, naj bi Apple to­krat končno naredil spremembo tudi na tem področju. Menda bo to omogočeno zaradi drugačne tehnologije zaslona, a podrob­nosti so še skrivnost. Zelo ver­jetno pa je, da bo Apple Watch 4 opremil z dodatnimi tipali in zmožnostmi. Najviše na sezna­mu novih zmožnosti je meritev EKG preprosto z dotikom ohiš­ja telefona. Apple se s svojo uro in ogrodjem HealthKit vse bolj usmerja v storitve za zdravje, kjer vidijo velik potencial. Med drugimi novostmi navedi­mo še nove prenosnike MacBook in MacBook Pro, ki bodo nared junija. Pričakujemo lahko pred­vsem osvežitev procesorjev in ve­čji pomnilnike RAM ter SSD. Ko­nec 2018 lahko pričakujemo še novo generacijo računalnikov vr­ste vse-v-enem iMac in iMac Pro. P Ob osmi uri zjutraj po krajev­nem času so prebivalci Havajev prejeli sporočilo sms, da državi grozi neposredna raketna gro­žnja, zato naj se takoj zatečejo na varno. Čeprav so ljudje hitro posumili, da gre za lažni alarm, so ga uradno preklicali šele čez tri četrt ure. Vmes je vladala pa­nika. Razlogov za zmedo je bilo več, noben pa ni tehnološki. Razlaga, da je zaposleni v HEMI (Hawaii Emergency Ma­nagement Agency) pritisnil na napačen gumb, je po svoje ustre­zna. Trikrat na dan, ob vsaki novi izmeni, namreč uslužben­ci preizkusijo delovanje sistema. Pri tem morajo z računalniškega seznama izbrati ustrezno mo­žnost, v soboto pa je zaposle­ni pomotoma izbral napačno. Na fotografiji vidimo, da je se­znam vse prej kot pregleden in da predstavlja primer, kako se uporabniški vmesnik ne sme obli­kovati. Zgornja možnost la­žnega alarma je bila dodana šele po inci­dentu, vse druge pa so take, kot so bile tudi v soboto. Vidimo, da bi moral uslužbenec izbrati DRILL – PA­COM (CDW) – STA­TE ONLY, izbral pa je podobno zvenečo možnost PA­COM (CDW) – STATE ONLY. Poleg teh je na seznamu še ne­kaj preizkusnih in pravih opo­zoril različnih pomembnosti. V prihodnosti naj bi teh težav na Havajih ne bilo več, saj bosta od­slej sporočilo morala potrditi dva zaposlena, prav tako so dodali možnost za takojšen preklic. Celoten meni je katastrofal­no zasnovan. V resnici je obliko­vanje vmesnikov za delo z raču­nalniško opremo zelo pomemb­na veda, ki je često po krivem zapostavljena. Ljudje delamo napake, zato je pomembno, da je oblikovanje tako, da te možnosti kar naj­bolj zmanjša. To je še posebej pomembno v bolnišnicah, letal­skem in drugem pro­metu, elektrarnah itd. V preteklosti so zara­di slabih vmesnikov že padala letala in se prevračale ladje. U Pomembnost uporabniških vmesnikov: raketni preplah na Havajih VKLOP CES 2018 CES 2018 VKLOP U U 8 februar 2018 februar 2018 9 čitno nas želijo izdelo­valci najrazličnejših na­prav prepričati, da je na­stopil čas, ko bomo naprave upra­vljali z zvokom, ne pa z zaslonom, tipkovnico ali gestami rok. Na sej­mu CES je bil tako v ospredju ob­račun digitalnih pomočnikov, kjer sta si udarce izmenjevala pred­vsem Google in Amazon oziroma Asistent in Alexa, Microsoftova Cortana pa je bila nekako v ozad­ju. Če se je Google lahko pohvalil z več kot ducat novimi partnerstvi s precej uveljavljenimi izdeloval­ci, pa je Amazon z eno potezo dal vedeti, da je še kako resen tekmec – z Microsoftom se je namreč do­govoril, da bodo lahko uporabni­ki v sistemu Windows 10 digital­no pomočnico Cortano zamenja­li z Alexo, če bodo tako želeli! Lo­gična posledica uveljavljanja digi­talnih pomočnikov je tudi moč­no povečanje ponudbe pametnih zvočnikov, ki so praktično čez noč postali najhitreje rastoča katego­rija naprav, analitiki pa jim tudi za prihodnja leta napoveduje­jo strmo rast prodaje (menda ta­kemu uspehu nismo bili priča že od časa predstavitve predvajal­nikov DVD). V poplavi pametnih zvočnikov najrazličnejših oblik so nas najbolj presenetili izdelo­valci, ki so nanje namestili še za­slone in tako uporabnikom doda­li ne le dodatno razsežnost upra­vljanja, temveč tudi konzumira­nja vsebin. Dva pametna zvoč­nika Smart Display iz Lenova in JBLov Link View sta bila vseka­kor med prepričljivejšimi izdelki. Kako zelo bo glasovno upravlja­nje spremenilo naša življenja, je dokazovala pametna kopalnica – v njej lahko z zvokom upravljamo vse, od prhe do grelnega podstav­ka za noge in seveda školjko ... Televizorji izgubljajo primat Televizorji sicer ostajajo vla­darji dnevnih sob, a danes je pač tako, da uporabniki video in dru­ge vsebine »konzumiramo« tudi na drugih napravah z zasloni. Med inovacijami v svetu televi­zorjev sta nam bili najbolj všeč Samsungova zamisel modular­nega televizorja – na sejmu so predstavili 146-palčni model s tehnologijo MicroLED in ga poi­menovali The Wall (stena) – ter LGjeva inovacija 65-palčnega televizorja OLED, katerega za­slon je mogoče pospraviti v rolo! Med »klasičnimi« televizorji ve­lja omeniti še Sonyjevo Bravio – 85-palčni 8K televizor HDR je v navezi s slikovnim procesorjem X1 Ultimate prikazoval res dih jemajočo sliko, tekmece pa stra­šil z izjemno svetilnostjo v nači­nu HDR. Očala VR in sodobni prenosniki Lenovo je sejem CES 2018 iz­koristil za predstavitev inovaci­je Mirage Solo. Gre za očala VR s tehnologijo Daydream, ki pa se od drugih podobnih očal loči­jo po tem, da za delovanje ne po­trebujejo naveze z računalnikom ali mobilnikom (beri: kablov). Poganja jih procesor Snapdra­gon 835 VR, podprt s 4 GB po­mnilnika, izdelovalec pa oblju­blja do sedem ur svobode VR in ceno, nižjo od 400 dolarjev. Na­vezo s Qualcommom je Leno­vo nadgradil še s hibridnim pre­nosnikom Miix 630, ki prav tako premore »zmaja 835«, namenjen pa je uporabnikom, ki so veliko na poti, saj 15,6 mm debela na­prava, opremljena z 12,3-palč­nim zaslonom, tehta nekaj več kot kilogram in zmore okoli 20 ur avtonomije z enim polnjenjem baterije. Nameščeno ima prila­gojeno različico sistema Win­dows 10 S. Acer je navdušil s trenutno najtanjšim čistokrvnim preno­snikom na svetu. Manj kot centi­meter debel Swift 7 je oblikoval­ska in tehnična mojstrovina, v ta­nek in lahek paket pa je inženir­jem uspelo vgraditi tako proce­sor Intel Core i7 kot visokoločlji­vi zaslon na dotik in 4G povezlji­vost LTE. Med večjimi, a še ve­dno vitkimi prenosniki pa je iz­stopal novi Dell XPS 15, ki doka­zuje, da so lahko poslovni preno­sniki še vedno zelo prilagodljivi. Mobilno zatišje pred viharjem Sejem CES ni ravno znan po odmevnih predstavitvah mo­bilnih telefonov, saj se te nava­dno zgodijo mesec in pol pozne­je na sejmu MWC v Barceloni, a nekaj zanimivih modelov je vse­kakor pritegovalo pozornost obi­skovalcev. Za najboljši mobilnik sejma je bil tako proglašen Ho­nor View 10 in hitro lahko vidi­mo, zakaj – glede na tehnične po­datke (6-palčni zaslon ločljivosti Full HD+, procesor Huawei Kirin 970, 6 GB pomnilnika in par ka­mer ločljivosti 12 in 20 milijonov pik) je pravi strup, v Evropi pa bo naprodaj po ceni 499 evrov. Omembe vreden je še pametni telefon Movi, katerega posebnost je, da je izdelovalec vanj vgra­dil miniaturni laserski projektor, prek katerega lahko uporabnik predvaja sliko visoke ločljivosti (720p) do diagonale 5 metrov. 4000 mAh baterija zadostuje za okoli 4 ure predvajanja video po­snetkov. Zanimivo bo opazovati, ali bo Movi dobil posnemovalce. Ena večjih novosti v svetu mo­bilnih telefonov in na sploh vseh naprav z zasloni, občutljivimi za dotik, pa je predstavitev bral­nika prstnih odtisov Synaptics FS9500 Clear ID – ta rešuje ene­ga večjih izzivov izdelovalcev in bo bržkone velika uspešnica leto­šnjega leta, saj omogoča name­stitev pod sam zaslon. Tanek op­tični senzor je namreč med ste­klo in matriko zaslona OLED (ne deluje pa na zaslonih LCD). Ko smo že pri senzorjih, velja omeniti eno izmed presenečenj – L’Oréalov UV Sense je droben senzor, ki ga nosimo na nohtu, meri pa temperaturo in jakost žarkov UV. Pri tem ne uporablja baterije, s telefonom in ustrezno aplikacijo pa se poveže brezstič­no (NFC). Shrani lahko do tri mesece podatkov o naši izposta­vljenosti sončnim žarkom. Igričarji so prišli na svoj račun Ne le, da so igričarji na sej­mu lahko preizkusili celo vr­sto očal VR z vedno bolj pestri­mi vsebinami, na ogled je bila cela vrsta novih tipkovnic, mišk in drugih igričarskih pripomoč­kov. Igričarjem namenjene reši­tve po novem predvsem svetijo, izdelovalcu sijalke LED tlačijo, kamorkoli lahko – tudi osnovne plošče, pomnilniki in celo napa­jalniki pospešeno dobivajo ozna­ke »RGB«, ki dajo igričarjem ve­deti, da lahko poljubno nastavijo barvo, v kateri sveti njihov igri­čarski stroj. Poleg vedno bolj pre­pričljivih igričarskih prenosnikov smo za najboljšo inovacijo v sve­tu iger izbrali ASUSov televizor. Televizor?! Da, ASUS ROG RG65 je 65-palčni televizor, ki sliko pri­kazuje v ločljivosti 4K, prav tako kot boljši igričarski monitorji pa premore tehnologijo G-Sync in osveževanje slike do 120 Hz. An­droidni TV premore tehnologi­jo kvantnih pik in podpira pri­kaz vsebin HDR, vgrajeno pa ima tudi konzolo NVIDIA Shie­ld. ASUS upa, da bodo zagrizeni igričarji z globljimi žepi inovacijo sprejeli in igranje zopet preselili v dnevno sobo. Samovozeča avtomobilska prihodnost Okoli četrtino lasvegaškega sejmišča v času sejma CES zase­dejo izdelovalci avtomobilov. Ti so letos kazali predvsem napre­dek, ki so ga naredili na podro­čju (pol)avtonomne vožnje. So­deč po videnem, se zdi, da časi, ko nas bodo avtomobili samodej­no pripeljali s točke A do točke B, vendarle niso tako zelo daleč, sploh zato, ker so pilotski projek­ti zelo uspešni. Všeč nam je bila, denimo, zamisel samovozečega dostavljalca pic, ki sta jo v praksi pokazala Ford in Domino’s Piz­za. Sicer pa so se obiskovalci sej­ma lahko navduševali nad elek­tričnimi prototipi vozil – Byton in Fisker sta jim dala misliti. Ko­mur se zdijo ceste še vedno pre­več omejene, si bo lahko v pri­hodnje omislil samovozeči zrač­ni taksi – Bell Air Taxi je bil prava paša za oči – v virtualnem prele­tu smo uživali z očali VR. NVIDIA je znova dokazala, da misli še kako resno biti ključen partner pri uresničevanju obljub glede samovozečih večpredstav­nih vozil prihodnosti. Xavier je pravi odgovor glede prihodnjih zahtev, saj gre za superračunalnik velikosti registrske tablice. Osem­jedrni procesor premore kar 9 mi­lijard tranzistorjev, pri čemer ima grafična enota kar 512 jeder, ki lahko v realnem času obdelajo podatke iz številnih senzorjev na vozilu (radar, lidar, kamere, ul­trazvočni senzorji), pač vse, kar bodo potrebovali avtomobili, ki bodo želeli doseči peto stopnjo avtonomne vožnje (povsem av­tonomna vožnja). Za piko na i Xa­vier premore še strojno obdelavo 8K videa HDR in namenski po­speševalnik strojnega učenja. Zanimiva kategorija naprav so tudi rešitve za osebni prevoz. Po­leg presneto hitrih (in nevarnih) električnih rolk, izdelovalci po­nujajo številna električno gnana kolesa in skiroje. Izpostavili pa bi rešitev IotaTrax – gre za hibridno napravo, ki prinaša najboljše iz več svetov. Par koles je nameščen med nogi uporabnika, žirosko­pi pa podobno kot pri Segwayih skrbijo za stabilnost vožnje. Od drugih rešitev se loči po majhno­sti in lahkosti, saj tehta vsega ne­kaj kilogramov, zato je vsekakor primerna za urbani potep ali pot v službo in nazaj.. Navdihnjeno navdušujoča elektronika Največji sejem potrošniške elektronike na svetu, ame­riški CES, tudi tokrat ni razočaral z novostmi. Naspro­tno, uresničil je letošnji slogan »Whoa«, s katerim je želel obiskovalce predvsem osupniti. V nadaljevanju predstavljamo izdelke, ki so nas najbolj navdušili. Miran Varga . Poleg očal VR Mirage Solo si lahko omislimo tudi kamero VR Mirage Camera in nato zajeto okolico kadarkoli podoživimo v navideznem svetu. O . JBL Link View je bržkone najboljši pametni zvočnik ta hip – pogovarja­mo se z Google Asistentom, par 10 W zvočnikov pa postreže s pre­pričlji­vimi basi (za svojo velikost) in podporo 24-bitnemu pretočnemu zvočnemu zapisu (zvok HD). . Telefon z vgrajenim projektorjem? Zakaj pa ne? . Električno gnani IotaTrax utegne postati nova uspešnica in pri uporabnikih nadomestiti skiroje ali kolesa. . Samovozeči avtomobili omogo­čajo povsem nove poslovne modele – samodejno dostavo, samovozeči bankomat itd. VKLOP NOWWWO U 10 februar 2018 Vici in šale Pravijo, da je smeh pol zdravja. V zimskem času smo ljudje bolj podvrženi različnim prehladom in gripam, zato skrb za zdravje ne bo odveč, pa čeprav si ga bomo utrjevali s smehom, vici in šalami. T Ko fotografije oživijo Nov tehnološki eksperiment, ustvar­jen za brskalnik Chrome, nam omo­goča, da statične fotografije oživijo. Omogoča nam namreč, da nalože­no fotografijo »primemo« in jo po­ljubno vlečemo po zaslonu ter shra­nimo celotno animacijo. Večini upo­rabnikov se bo rezultat zdel zaba­ven, če bomo s početjem pretiravali, nas lahko obide celo slabost. Orod­je pozna tudi več že prednastavlje­nih učinkov, ki jih lahko za nameček še povsem naključno uporabimo. Se­veda lahko svoje nove stvaritve spre­tno delimo prek družabnih omrežij s preostalim svetom. experiments.withgoogle.com/chrome/wiblr T Najboljša evropska piva Lufthansa se je domislila zares po­srečenega načina pospeševanje pro­daje letalskih kart. Izdelala je prak­tičen evropski zemljevid t. i. »kraft« piv, pri čemer so seveda izpostavlje­ne pivovarne v mestih, kamor naj­večji evropski letalski prevoznik tudi leti. Po tem, ko smo si ogledali po­drobnosti posamezne pivovarne in njenih izdelkov, preprosto kliknemo gumb »Take me there!« in si rezervi­ramo letalsko karto. www.beermap.net T Prenovljena »čebula« Ena bolj priljubljenih satiričnih no­vičarskih spletnih strani na svetu je doživela temeljito grafično prenovo. Ta je olajšala grafični vmesnik, zato je stran zdaj pregledna in je po njej lažje navigirati, spletno mesto prav­zaprav še najbolj spominja na sple­tni dnevnik. In ko se bomo prebija­li skozi prispevke (besedila in video posnetke), se bomo spomnili, zakaj ime čebula (angl. The Onion). Bistvo strani se je ohranilo – še vedno nas je znala nasmejati do solz – in nam dati obilo dobrega gradiva za pogo­vor s prijatelji in znanci. www.theonion.com T Jejmo bolj zdravo Skoraj vsi se zavedamo, da pretira­vanje s sladkorjem škoduje zdravju. V želji, da bi ljudi odvadili od preti­rane rabe sladkorja, so snovalci sple­tne strani Natvia pripravili vrsto upo­rabnih receptov, sestavljenih iz vse­bin, ki ne vsebujejo belega ali rjave­ga »greha«. Vsi recepti so podrob­no razdelani, poleg sestavin in navo­dil vsebujejo tudi čas priprave in pre­tvornik enot (gre le za stran, ki želi ugajati vsem po svetu). Nekatere re­cepte spremljajo tudi video posnetki, uporabniki pa lahko prispevajo tudi svoje kuharske umetnine. www.natvia.com T Najem jadrnice ali barke Čeprav smo še globoko sredi zime, marsikdo že misli na poletne dejav­nosti. Številni jih preživljajo ob mor­ju, nekateri tudi na njem. Slednjim je namenjena spletna stran Borrow a Boat, ki olajša najemanje plovil po svetu, saj trenutno premore ponud­bo več kot 13.000 zasebnih in čarter­skih plovil v več kot 60 državah. Lič­no izdelana spletna stran je neka­kšen AirBnb za ljubitelje čolnov in la­dij, saj jim omogoča hitro in pregle­dno iskanje plovil – preprosto vne­semo lokacijo, vrsto plovila in žele­ni termin, nato pa hitro preverimo podrobnosti ponudbe, na zemljevi­du pa še morebitno drugo ponud­bo v bližini. www.borrowaboat.com T Izboljšava slabih fotografij Fotografije slabše kakovosti je pona­vadi mogoče izboljšati, le da to zah­teva kar nekaj dela in časa ter ter­ja rabo programske opreme za ureja­nje fotografij. Kdor pa nima ne časa ne znanja, si lahko pomaga s spletno storitvijo Let’s enhance, ki z uporabo tehnologije nevronskih mrež oblju­blja, da lahko kakovost fotografij JPEG izboljša do 4-krat. Naš preprost preizkus je pokazal, da je umetna in­teligenca vsekakor sposobna izbolj­šati fotografijo, všeč nam je tudi več možnosti, ki nam jih ponudi (v kate­ro »smer« naj izboljša fotografijo), pri čemer daje še najboljše rezultate možnost Magic. www.letsenhance.io T Seznam domačih podkastov Slovenska »podkast« scena se aktiv­no razvija, poslušamo lahko celo vr­sto kakovostnih zvočnih oddaj raz­ličnih avtorjev in njihovih gostov. Na strani podcasti.si bomo našli bržko­ne najtemeljitejši seznam aktualnih slovenskih podcastov in si jih pred­vajali. www.podcasti.si T Brezplačno do logotipa Logotip lahko o podjetju, izdelku, spletni strani oziroma vsebini pove veliko ali vse. Izdelovalci logotipov znajo svoje znanje kar dobro unovči­ti, kdor pa za njihovo delo ni pripra­vljen plačati, si lahko pomaga s sple­tno stranjo DesignEvo. Na njej najde­mo več kot 3000 predlog za logotipe, s katerimi bomo nato svojo prepri­čljivo in edinstveno grafično podo­bo ustvarili v vsega nekaj minutah. Začetnikom je na voljo tudi predsta­vitveni video, ki jim nazorno prikaže izdelavo logotipa v treh korakih. www.designevo.com T E-zabava Elektronsko podajanje vsebin je hi­trejše in nas hitro nasmeji. Na sple­tnih dverih e-zabava.com bomo našli celo vrsto slik, filmčkov, domačih vi­deo posnetkov in šal, katerih poslan­stvo je širiti kotičke naših ustnic. www.e-zabava.com T Razvedrilo tako in drugače Smeh nam lahko izvabi na ustni­ce tudi situacijska komika, sploh, če je zajeta v video posnetek določe­ne prigode ali nezgode. Cel kup za­bavnih video posnetkov, pa tudi vi­cev, šal in drugih razvedrilnih vse­bin bomo našli v spletnem dnevniku Razvedrilo. razvedrilo.blogspot.si T Vici in verzi Spletna stran e-verzi je polna ver­zov, čestitk in tudi e-voščilnic za naj­različnejše priložnosti, na njej pa do­mujejo tudi številne misli in prego­vori. Stran je izdatno založena tudi s šalami, ki so v želji po lažjem iskanju razdeljeni v kar 40 kategorij! www.everzi.com/vici/ T Zbirka šal Ena najbogatejših mednarodnih zbirk šal je na spletnem mestu Co­medy Central. Šale so razdeljene v 34 kategorij, ki so izdatno zapolnje­ne – mimogrede boste našli kakšno povsem svežo, saj avtorji »gradivo« nalagajo skoraj vsak dan. jokes.cc.com T Kratka šala, dolg smeh Nekatere šale potrebujejo dalj­ši uvod oziroma zgodbo, spet dru­ge »zadanejo« takoj. Spletno me­sto Short-funny.com je prava zakla­dnica kratkih in učinkovitih šal, ki so razdeljene v različne kategorije. Če si želimo le najboljših, začnemo svoj obisk na lestvici Top 100. www.short-funny.com T Tovarna smeha Angleško govoreče spletno mesto Laugh Factory je res pravcata tovar­na smeha. Spletna stran poleg nu­denja svežih šal in vicev ponuja tudi več informacij o komikih in njihovih nastopih, tv-kanalih z zabavno vse­bino in celo istoimensko revijo ter podcast oddajo. Vsekakor eno sple­tnih mest, ki ga gre dodati med za­znamke, če se radi (na)smejimo. www.laughfactory.com Dodatne šale najdete tudi na teh domačih straneh: vici-sale-smesnice.blogspot.si naj-vici.blogspot.si vici.50webs.com www.lepemisli.si/vici-za-vsak-dan/ Facebook bi znal opozoriti, če bi kdo objavil našo fotografijo Facebook že uporabljeno samodejno prepoznavanje naloženih fotografij nad­grajuje s sistemom, ki bo uporabnika obvestil, kadar bo kdo objavil njegovo ob­vestilo. Namen novosti je večji nadzor nad zasebnostjo, pa tudi pomoč slabovi­dnim. Sistem bo namreč slednjim znal tudi prebrati imena tistih, ki jih je prepo­znal na katerikoli objavljeni sliki. Če ste se razveselili, da boste tako imeli večji nadzor nad zasebnostjo, naj vam povemo, da boste razočarani. V Evropi zakoni namreč prepovedujejo avtomat­sko prepoznavanje obrazov, zato zgoraj zapisano pri nas ne bo na voljo. VKLOP UPORABNIŠKA IZKUŠNJA UPORABNIŠKA IZKUŠNJA VKLOP U U 12 februar 2018 februar 2018 13 Dober tek Jedača in pijača sodita med najbolj priljubljene kategorije mobilnih aplikacij. V slovenskem prostoru je na voljo presenetljivo veliko aplikacij, ki ponujajo pregled ponudb gostiln in so plod dela slovenskih razvijalcev. Toda na področju uporabniške izkušnje se težko primerjajo z najbolj priljubljenim ponudnikom iz tujine, a ta, na srečo domačinov, ne ponuja ustrezne zbirke slovenskih gostiln. Jernej Horvat Yelp Platforme: iOS, Android OS Cena: Brezplačno. X Že na prvi strani se samodejno prikažejo primerne restavracije v neposredni okolici. Z V Sloveniji zaradi pomanjkanja uporabnikov ni uporabna. Ocena na App Store: 4,5. Ocena na Google Play: 4,3. . Prototipiranje in testi­ranje. Yelp je vodilni vodnik za iskanje restavracij v ne­posredni okolici in preverja­nje mnenj uporabnikov. Vsak mesec ga uporabi 84 milijo­nov unikatnih uporabnikov prek računalnikov, 74 milijo­nov prek mobilnih naprav in še 30 milijonov prek dodatnih mobilnih aplikacij. Uporabni­ki uporabljajo storitev za objavljanje komentarjev in vtisov o posa­mezni restavraciji in za iskanje primernih restavracij v bližini. Sle­dnje postavlja Yelp! v vlogo iskalnika, s tem pa v neposredni kon­kurenčni boj z Googlom. Mimogrede, kako slabo v Googlu prena­šajo konkurenco, je mogoče opaziti pri iskanju aplikacije Yelp v tr­govini Play, saj aplikacije ne najdemo med prvimi zadetki. Razlog za uspeh aplikacije je opaziti pri sami vsebinski zasno­vi. Brez potrebe po vnosu iskalnih pojmov se na glavnem zaslo­nu prikažejo restavracije, kavarne in drugi obrati. Poleg ocen dru­gih uporabnikov je naveden tudi cenovni razred in s tem varo­valka, da uporabnika obisk ne bo presenetil z nepričakovano vi­sokim zneskom. Dobro obiskani obrati ponujajo obsežno zbir­ko fotografij jedi in prostora ter veliko število komentarjev. Kljub temu da aplikacija ponuja širok nabor funkcionalnosti, ni zaple­tena. Slednje pri Yelpu dosegajo z nenehnim prototipiranjem re­šitev in sprotnim testiranjem pri zaposlenih v podjetju in ciljni skupini uporabnikov. Za izdelavo prototipov, ki predstavljajo hi­tro in poceni metodo testiranja novih funkcij v aplikaciji, v Yelpu med drugim uporabljajo orodje InVision. Posamezni zasloni apli­kacije, oblikovani v programskih orodjih, se med seboj povežejo v ustrezno zaporedje in testnim uporabnikom omogočajo simulaci­jo uporabe aplikacije in prehajanja med meniji. Tako sproti odkri­vajo morebitne točke, kjer bi bil uporabniški vmesnik lahko nepri­meren za uporabo. . Zbirka vizualnih elementov. Za podjetje, ki ponuja tako spletno stran kot aplikaciji za platformi iOS in Android, je enotna vizualna zasnova eden izmed ključnih ciljev. Ne glede na to, ali obiščemo spletno stran ali aplikacijo, so vizualni elementi med se­boj konsistentni. V ta namen se uporablja skupna zbirka vseh upo­rabljenih vizualnih elementov, t. i. »Style Guide«. Oblikovanje no­vih funkcionalnosti v aplikaciji s tem poteka hitreje, saj so elemen­ti, kot so na primer barva gumbov in velikost ter slog pisave, po­prej določeni. McDonald’s Slovenija Platforme: iOS, Android OS Cena: Brezplačno. X Uporaba kakovostnih fotografij pri predstavitvi ponudbe. Z Nezanesljivo delovanje aplikaci­je. Ocena na App Store: / Ocena na Google Play: 2,8. . Delovanje aplikacije. Slovenska različica aplikacije restavracij s hitro pripravlje­no hrano med drugim ponu­ja možnost skeniranja kod QR računov. S tem lahko uporab­niki prejmejo določene ugo­dnosti. A razvijalci in podjetje delovanja aplikacije niso pre­verili, saj glede na komentar­je uporabnikov na Google Play in App Store skeniranje ne deluje. Prav tako ne deluje sestavljanje menijev, saj so povezave neodziv­ne za dotik zaslona tako pri različici za Android kot tudi iOS. Zmo­ti tudi integracija dovoljenj za pošiljanje obvestil v primeru rabe na Applovih napravah. Zahteva za dovoljenje prikaže takoj ob pr­vem zagonu in s tem uporabniku prepreči, da bi aplikacijo najprej preizkusil. Slab priokus pusti vsebinska zasnova. Pri rabi ameriške različi­ce aplikacija ponuja dodano vrednost, med drugim je na voljo mo­žnost naročila hrane, preden uporabnik prispe v restavracijo. Zato ne preseneča, da se po podatkih App Annie, ki za vse pomembnej­še aplikacije vsak dan meri uvrstitve glede na kategorije, aplikaci­ja ameriškega McDonald’sa uvršča med 10 najbolj priljubljenih v kategoriji prehrane. V primeru slovenske različice je, poleg skeni­ranja računov in možnosti prejema kuponov ugodnosti, na voljo zgolj opis ponudbe. . Informacijska struktura in tipografija. Tipografija predsta­vlja ključen element vizualne zasnove digitalnih izdelkov. Pri tem se zahteva ustrezna pozornost in izogibanje pogostim napakam. V aplikaciji so opisi ponudbe poravnani sredinsko, kar je nadvse ne­navadno za daljše odstavke besedila. Pri uporabi na platformi An­droid zmoti navigacijski element za pomik po meniju nazaj, kljub temu da sam operacijski sistem omenjeno možnost navigacije po­nuja že v osnovi. Razliko je možno, v primerjavi s poprej predstavljenim Yelp, opaziti tudi pri zasnovi informacijske strukture. Mcdonald’sova aplikacija od uporabnika zahteva čas in delo, da se dokoplje do določene informacije o ponudbi ali akcijskih ugodnostih. Glavna stran ne ponuja nobenih uporabnih informacij, temveč rabi zgolj kot začetna točka, iz katere mora uporabnik izbrati ustrezne mo­žnosti in tako navigirati po sami aplikaciji. Zbirka vizualnih elementov Za ohranjanje konsistence pri predstavitvi storitve v obliki aplikacij in spletne strani, se v večjih organizacijah uporabljajo zbirke vizualnih ele­mentov oziroma Style Guides. V zbirki se definira videz in način delo­vanja posameznih elementov uporabniškega vmesnika, cilj pa je konsi­stentna predstavitev ne glede na platformo. Informacijska arhitektura Z informacijsko arhitekturo opisujemo strukturo zaslonov spletne stra­ni in mobilne aplikacije. Informacijska arhitektura vpliva na to, kako se uporabnik med posameznimi stranmi pomika in kje na strani ali v apli­kaciji je določen vsebinski sklop. Ocene Gostiln Platforme: iOS, Android OS Cena: Brezplačno. X Integracija dovoljenja za lokaci­jo na platformi iOS. Z Informacijska struktura. Ocena na App Store: 4,6. Ocena na Google Play: 4,6. . Mešanje aplikacije in spletnih strani. Aplikaci­ja Ocene Gostiln ponuja zbir­ko ocenjenih gostiln po Slove­niji. Vir ocen niso drugi upo­rabniki, temveč izbrana ekipa podjetja, ki je aplikacijo razvi­lo. Slednje je dobra rešitev za slovenski trg, saj bi aplikacija glede na število uporabnikov vsebovala premalo ocen za posamezno gostilno. Pri upo­rabi izstopajo pomanjkljivosti, kot je na primer počasno nalaganje novih vsebin pri prehodih med meniji in kombiniranje aplikacije s spletno stranjo. Določene povezave uporabnika nepričakovano preusmerijo na spletno stran. To pomeni, da se mora za nadaljnjo rabo najprej vrniti iz brskalnika nazaj v aplikacijo. Pohvalna je in­tegracija dovoljenja za pobiranje podatkov o lokaciji na platformi iOS. Dovoljenje se pojavi šele takrat, ko je trenutna lokacija upo­rabnika potrebna za prikaz ustreznih vsebin. S tem je verjetnost, da bo uporabnik aplikaciji dostop dovolil, višja. Pri ocenah velja izpostaviti dvomljiv koncept ocenjevanja. Sle­dnje se osredotoča na ambient, vino in cenovni razred restavraci­je. Kakšna je kakovost in ponudba hrane, uporabniku ne razkrije. . Navigacija in postavitev elementov . Tako kot v primeru McDonaldsove aplikacije se tudi pri Ocene gostiln pojavlja enaka napaka. Prva stran uporabniku ne ponuja nobene uporabne in­formacije in od njega zahteva nadaljnje brskanje po menijih. Ve­čjo težavo predstavlja navigacija po sekundarnih zaslonih aplika­cije. Aplikacija je vsebinsko razdeljena na pet kategorij, za preha­janje med njimi pa se je vedno znova treba najprej vrniti na glavno stran. Tako ni možnosti neposrednih prehodov, ko je uporabnik na sekundarnih straneh. Ob brskanju po seznamih gostiln se po ne­kaj zadetkih prikaže t. i. footer s podatki o podjetju, ki je aplikacijo izdalo. Za pregled drugih gostiln na seznamu se mora uporabnik pomikati med posameznimi stranmi z ustreznimi navigacijskimi elementi. Za uporabnika prijaznejša rešitev bi bila izključno upo­raba seznama, ki se sproti nalaga in s tem od uporabnika ne zahte­va dodatnega dela za pregled večjega števila gostiln. Malcajt Platforme: iOS, Android OS Cena: Brezplačno. X Navigacija po dnevih. Z Informacijska arhitektura, veli­kost pisave, vizualna zasnova. Ocena na App Store: / Ocena na Google Play: 4,8. . Uvodni zasloni in vizu­alna zasnova. Aplikacija Malcajt od uporabnika zahte­va informacije, ki bi jih lahko prejela že na podlagi dosto­pnih podatkov iz pametnega telefona. Od uporabnika se ob prvem obisku tako najprej zahteva, da si izbere regijo in nato mesto. Šele takrat se pri­kaže seznam gostiln. Glede na to, da se aplikacija usmerja na uporabnike, ki iščejo primerno lokacijo za malico, je velika ver­jetnost, da bodo relevantne le gostilne v neposredni bližini upo­rabnika. Posledično bi se lahko lokacija samodejno pridobila iz te­lefona. Zanimivo pri tem je, da aplikacija na platformi iOS upo­rabnika povpraša za dovoljenje o dostopu do lokacije, a se potem to ne izkoristi za takojšen prikaz najbližjih restavracij. Tako kot pri McDonaldsovi aplikaciji tudi pri Malcajt izstopa uporaba tipografije. Velikost črk se pri opisu restavracije in naved­bi ponudbe giblje med 12 in 14 pikami, to pa je za udobno bra­nje premalo. Za občutek zastarelosti poskrbi logotip aplikacije, ki uporablja t. i. učinek long shadow. Slednji je bil priljubljen pred približno tremi leti, a so se mu aplikacije hitro začele izogibati. Sledenje trenutnim trendom je na kratki rok lahko način, kako se uporabnikom predstavi, da gre za nov oziroma časovno aktualen izdelek, a se je nato treba ustrezno prilagoditi, drugače aplikacija izpade zastarelo. . Informacijska arhitektura. Možnost ogleda ponudbe po dnevih v tednu je priročna funkcija. Primerna je tudi integraci­ja navigiranja med dnevi, saj je umeščena na spodnji rob zaslo­na. Uporaba aplikacije je tako tudi v primeru telefonov z večjimi zasloni v tem pogledu enostavna, saj uporabnik lahko s prstom udobno doseže vse dneve v tednu. Težavo pri zasnovi predstavlja informacijska arhitektura. Za ogled ponudbe malic je najprej tre­ba obiskati seznam priljubljenih ali najbližjih restavracij, nato pa za dostop do ponudbe izbrati sleherno restavracijo. Če si uporab­nik želi preveriti ponudbo večjega števila restavracij, mora tako odpreti ponudbo posamezne restavracije, se vrniti nazaj na se­znam in ponoviti vajo. Iz tega razloga bi veljalo malice po posa­meznih restavracijah predstaviti na enem zaslonu in uporabniku tako prihraniti čas. NOVE NAPRAVE IZVIDNICA IZVIDNICA NOVE NAPRAVE IZVIDNICA NOVI PROGRAMI 7 7 7 februar 2018 15 16 februar 2018 22 februar 2018 IZVIDNICA Leteti se mora! Fotografije iz zraka so bile od nekdaj nekaj posebnega. Če nič drugega, so nam domači svet pokazale iz drugačne, redko videne perspektive. Skratka, »droni« so tu in postali so široko dostopni. 16 Zapestno jabolko Čeprav so pametne ure po začetnem uspehu izgubile začetni zagon, Apple Watch v tretji generaciji dokazuje, da je ta segment še kako živ. S pomočjo programov in v povezavi s telefonom počne stvari, ki bi jih brez ure precej težje. Toda, ali se izplača odšteti lep kup denarja za nekaj, kar ima majhen zaslon? Medijski predvajalnik za varčne Za borih 27 evrov smo iz kitajske trgovine Gearbest naročili škatlico Tanix Tx3 Mini, ki se hvali, da ima vse potrebno za predvajanje filmov v ločljivosti 4K, seveda s podporo prostorskemu zvoku. Kako mu je šlo? 18 22 14 februar 2018 Monitor z novo aplikacijo godovina Monitorja na mobilnih napravah se je začela že pred kar ne­kaj leti, ko smo postali del vse­bin v aplikaciji Trafika. Zamisel za Trafiko je bila zanimiva – v ta­kratnih pionirskih časih pod eno streho zbrati vse revijalne za­ložnike v Sloveniji, s tem dose­či kritično maso bralcev in hkra­ti optimizirati stroške posame­znega založnika. Žal se je podje­tje, ki je stalo za njo, iz tega po­sla umaknilo, vsak izmed za­ložnikov pa se je lotil svo­jih rešitev. V Monitorju smo tako leta 2016 izdali lastno aplikacijo Monitor, ki je na voljo za androidne in Applove telefone/tablice in omogoča listanje po vsebini, kot smo si jo zamislili za pa­pir. Temeljna zamisel je, da v oblikovanje revije pri Mo­nitorju zelo veliko vlagamo, bralci so takega formata vaje­ni, zato je tak »listalnik PDF«, kot ga tehnično napačno ime­nujemo, smiseln. Odzivi bralcev pravijo, da je nalaganje številke hitro, listanje prav tako, zato se je aplikacija prijela. Še posebej, ker je dostop omogočen vsem naročnikom (pišite na narocnine@monitor.si), nakup in naročanje pa je mogoče s kreditnimi karticami in Paypalom. Kaj je novega? Nova različica, ki smo jo spla­vili januarja, aplikacijo nadgraju­je grafično in vsebinsko. Temelj­na zamisel nadgradnje je v tem, da je Monitor še veliko več od tega, kar vsak mesec vidimo na papirju – v spletu imamo namreč še množico brezplačnih vsebin. Zato je osnovni zaslon aplikaci­je razdeljen na Arhiv, ki vsebuje vse tisto, čemur je doslej rabila starejša aplikacija, in nekaj vse­binskih sklopov z vsebinami, ki se sicer pojavljajo na prvi strani naše spletne strani, www.moni­tor.si. Prosto lahko prebiramo dnev­ne novice, pa tudi članke, ki se na naši spletni strani odklene­jo po enem mesecu. Slednje smo razdelili na Teste, Mnenja, Nasvete, Monitor Pro in Dru­ge članke, v vsaki izmed teh ru­brik pa so vsebine, ki so obliko­vane enako kot v spletu. Obliko­vanje HTML grafično morda ni tako privlačno kot papir ali PDF, a omogoča hitro brskanje in li­stanje, bistvo same informacije pa ostane enako. Navsezadnje omogoča tudi lažje vstavljanje video posnetkov, ki jih v spletu redno objavljamo. Omenimo še možnost deljenja člankov s prijatelji, čemur je na voljo standardna ikona opera­cijskega sistema, prejemniku pa se ob kliku odpre ustrezna pove­zava v naš splet. In seveda mo­žnost »zvezdic« oz. označeva­nja prispevkov, ki nas zanimajo in bi jih radi prebrali kasneje – shranijo se nam pod »Moje iz­daje« na glavnem meniju. Aplikacija je trenutno na voljo le za Android, ko to be­rete, pa po vsej verjetnosti tudi že za Applove iPhone in iPade. Kajti, če smo se v teh letih, kar imamo svo­jo aplikacijo, česa naučili, je to, da gre pri Applu vse veliko počasneje. Kot je omenil eden izmed raz­vijalcev – »Da, Apple je v resnici nekakšna sek­ta.« »In še nekaj«, če smo že pri Applu/Stevu Jobsu – če vam telefoni in tablice ne sedejo, lahko digitalni Monitor, poleg HTMLje­vske različice na www.monitor.si/arhiv-revije, listate tudi na novi podstrani – revija.monitor.si.. NADGRAJENA APLIKACIJA MONITOR Android: www.monitor.si/monitor_play iPad/iPhone: www.monitor.si/monitor_iphone Osebni računalnik: revija.monitor.si Monitor lahko beremo na papirju, že vrsto let pa tudi digitalno. V sple­tu imamo različico HTML in spletni listalnik, na pa­metnih telefonih in tabli­cah pa ustrezno aplikaci­jo. Slednjo smo januarja nadgradili. Matjaž Klančar Z . Nova aplikacija še vedno omogoča branje »PDF«, a tudi še kaj več. . Poleg novic so brezplačno na voljo tudi članki, starejši od enega meseca. . Nakup je možen posamič ali v obliki naročnin, plačilo pa s kreditnimi karticami ali Paypalom. Leteti se mora! otografije iz zraka so bile od nekdaj nekaj poseb­nega. Če nič drugega, so nam domači svet pokazale iz drugačne, redko videne perpek­tive. A tudi tu se stvari spreminja­jo, tehnologija, ki je bila še včeraj bolj kot ne rezervirana za iskanje dolgobradcev z zločinskimi na­kanami, je danes postala dosto­pna tako rekoč vsakomur, ki si želi pogledati, kaj počne sosed za svojo visoko ograjo. Čeprav vam slednje toplo odsvetujemo in pri­poročamo, da si najprej prebe­rete, kaj lahko in česa ne smete početi z dronom oziroma letal­nikom. Skratka, »droni« so tu in postali so široko dostopni. Čeprav so veliko bolj zanimi­vi za video svet kot za fotografi­jo, so tudi tu dobrodošla novost predvsem zaradi že omenjene perspektive. Poleg tega omogo­čajo fotografiranje s težko dosto­pnih krajev in vas naredijo veliko večjega frajerja, saj delate sebke z letečo zverinico in ne le s sebek palico. Letalniki so na eni strani postali poceni, po drugi strani pa tudi vodljivi. Drugače povedano, možnosti za to, da boste iz dra­ge naprave naredili drago nepre­mičnino, so se zelo zmanjšale. V osnovi je namreč le­talnik sorazmerno nestabilen in, če ga primerja­mo z avtomobilskim svetom, nekje na ravni prvega Porsche­ja 911, ki je dobil vzdevek »wi­dowmaker«. Z žiroskopi, GPSom in drugimi tipali (po domače, ABS, EBD, pomoč pri speljeva­nju) so postali vodljivi tudi upo­rabnikom, ki niso vešči upravlja­nja. Skratka, imeti drona ni več nič posebnega, bolj je na me­stu vprašanje, kako ga izkoristi­ti. Ogledali smo si dva DJIjeva letalnika, ki sta korenito spre­menila pogled iz zraka, lahko bi jima rekli kar Volkswagnov hrošč letenja. DJI Spark Spark je letalnik, ki je malo večji od kitajskih igrač za nekaj evrov, a s toliko pomagali, da predstavlja pomembno ločnico v letečem zverinjaku. Z merami 143 × 143 × 55 mm in težo 300 gramov na prvi pogled ne vzbu­ja zaupanja letečega brenčača. Kljub velikosti v roki deluje ma­sivno, majhni propelerji in močni motorji pa poskrbijo, da brez te­žav leti. Če bi ga primerjali s čmr­ljem, bi z opisom dobro zadeli. Tretjino teže drona predsta­vlja baterija, ki po uradnih po­datkih zdrži 16 minut, v pra­ksi pa bistveno manj. Za zače­tek je treba upoštevati, da dron pri 30 % energije začne z opozo­rili, pri 10 % pa z avtomatskim pristajanjem, kar pomeni, da ste omejeni nekje na 12 minut lete­nja. Če letite hitro ali visoko, se ta čas še skrajša, zato je več kot priporočljivo, da si že na začet­ku omislite komplet »Fly more«, ki ima dodatno baterijo in krmil­nik. Spark namreč lahko krmili­mo na tri načine: z gibi, krmilni­kom in po telefonu. Razčistimo prvo, krmiljenje z rokami. Spark namreč zna pre­poznati obraz in človeka. Ker je majhen, lahko brez težav vzle­ti in pristane na dlani. Vse to so snovalci izkoristili in sestavili na­bor gibov, s katerim napravo kr­milimo na daljavo. Tako lah­ko naredimo sebek, posname­mo video, oziroma nam letalnik sledi med tekom ali kolesarje­njem. Čeprav ima različna tipa­la, ki prepoznajo ovire pred njim in pod njim, predstavljajo tanjše veje in žice za dron največjo ne­varnost, da se bo zrušil, zato je treba biti v tem načinu letenja še posebej pazljiv na okolico. Za začetnika je še najlažje le­tenje s krmilnikom, za katerega je telefon, prek katerega gleda­mo živo sliko, tako rekoč obve­zen. Slednja se med seboj pove­žeta prek wifi povezave in skupaj naredita letalnik, enostaven za uporabo. Vzletimo z gumbom, prek tega tudi avtomatsko pristanemo, skoraj tako enostav­no, kot pritisnemo gumb Start/Stop v avtu. Kamera je vpeta v poseben no­silec, ki zmanjšuje tresljaje, poleg tega gibljiva glava omogoča dvo­osno umirjanje oziroma premi­kanje kamere navzdol/navzgor. Z malo vaje lahko začnete sne­mati razne uvodne špice, ki jih filmarji radi uporabljajo, ko zač­nejo s pogledom navzdol in nato počasi preidejo v vodoraven po­ložaj. Pri tem lahko celo nastavi­te pot leta, s hitrostjo med posa­meznimi točkami vred. Za foto­grafe pa so zanimivi načini sesta­vljanja panoramskih posnetkov, vodoravnih, navpičnih in kro­žnih. Spark namreč poskrbi za vse potrebne premike, panora­mo pa zna sestaviti tako aplika­cija kot vsak spodoben program, tudi Adobe Lightroom. Zahtevnejši uporabniki se bodo obregnili ob dvoje: video ločljivost je le 1080p in posnetke shranjuje le v formatu JPEG. Če smo pošteni, je 1080p za doma­čo rabo več kot dovolj, fotografije pa dron že sam deloma obdela in že zaradi formata zapisa ni več veliko prostora za nadaljnjo ob­delavo. Zelo hitro pridemo v čr­nino oziroma na enobarvna po­dročja, ko želimo iz temnih de­lov iztisniti še kakšno podrob­nost. Na srečo ima možnost za­jema treh posnetkov pri različnih osvetlitvah (AEB), kar znajo no­vejši programi brez težav zdru­žiti v posnetek HDR. Kljub vsem tem omejitvam je Spark zelo za­nimiv za fotografe, predvsem za­radi velikosti (je praktično neo­pazen) in možnosti pristajanja na dlani. To pomeni, da lahko z njim letimo praktično povsod, tudi v notranjih prostorih. DJI Mavic Pro Pred leti sta bila Gopro in DJI dobra prijatelja. Potem so se v Goproju spomnili, da so akcij­ske kamere vendarle preveč nišni izdelek, in so začeli razmišljati o lastnem letalniku. Zgodba se ne bi mogla končati slabše. GoPro je naredil svoj letalnik Karma, ki je kljub dobri zasnovi zaradi napa­ke množično padal z neba. Mora­li so izvesti popoln vpoklic in za lep čas ustaviti prodajo. No, ne­kaj tednov pred tem je DJI pred­stavil Mavica Pro, ki je tudi zara­di nesrečnega Karme postal ena večjih uspešnic v svetu letalnikov. Zložljivi nosilci za propelerje, kamera z ločljivostjo 4K, format RAW zapisa posnetkov, tipala za prepoznavanje objektov pred le­talnikom in pod njim, čas lete­nja 27 minut, vse to so uporab­niki z navdušenjem sprejeli. Ma­vic Pro z merami 83 × 83 × 198 mm v zloženem stanju in 33,5 cm diagonale brez propelerjev sodi med manjše leteče napra­ve. K temu dodajmo še težo 734 gramov skupaj z baterijo. Za pri­merjavo, Canonov profesional­ni zum objektiv 70–200mm f2.8 meri približno enako in je kar dvakrat težji. V zelo majhnem paketu dobijo uporabniki zelo veliko, s tem da so tokrat prišli na račun tudi fotografi. Že ome­njeni zapis RAW je v formatu DNG, kar pomeni, da ga prepo­zna vsak urejevalnik. Tu se prav­zaprav pričnejo fotografske ra­dosti. Tako kot Spark zmore tudi Mavic Pro posneti različne pano­ramske posnetke, posnetke HDR zna sestaviti že sam, poleg tega lahko z njim delamo tudi nočne posnetke, saj je najdaljši čas ek­spozicije lahko do 8 sekund pri občutljivosti ISO 1600. Podobno kot Spark ima tudi Mavic posebno vpetje za kame­ro, ki deluje triosno in še doda­tno zmanjša tresljaje, ki jih pov­zroča letalnik, zato si tudi lah­ko privošči tako dolge ekspozi­cijske čase. Za razliko od manj­šega modela ima ta v osnovnem kompletu krmilnik, a se paket »Fly more combo« kljub temu splača vzeti, že zaradi dodatnih baterij in torbice. Lahko ga kr­milimo tudi brez krmilnika, prek telefona, upravljanja s kretnjami pa ni. Preizkusili smo upravljanje prek telefona, a vam to toplo odsve­tujemo, oziroma priporočamo čim večji zaslon, drugače boste bolj kot ne obupano zrli v prste, ki prekrivajo večji del slike. • • • DJI je naredil dva zelo spo­dobna letalnika, manjšega za amatersko rabo, večjega za re­snejše zadeve. Če smo čisto is­kreni, s fotografskega vidika bi bil že Spark čisto do­volj, če bi le imel format RAW, in tega se DJI dobro zaveda. Upo­rabni domet manjšega brenča­ča se je izkazal za okoli 500 me­trov, v naseljih zna biti ta števil­ka še nižja. Mavic Pro brez težav doseže razdaljo dober kilometer in pol, kar je že davno zunaj vi­dnega polja, zato polete na tako razdaljo odsvetujemo. Četudi sta oba letalnika narejena tako, da se samodejno vrneta v lastniko­vo naročje. Vsekakor pa sta za­nimiv dodatek, tako fotograf­ski kot video. Preden planete po nakupih, pa vendarle razmislite, koliko ga boste v resnici lahko izkoristili. . Slogan mojega prijatelja, ki mu kot navdušen fo­tograf zadnje čase zelo prikimavam. Alan Orlič F DJI Spark DJI Mavic Pro osnovna cena 499 € 1199 € ločljivost kamere 12 M 12 M goriščna razdalja 25 mm 28 mm vpetje kamere 2 osno 3 osno zapis slike JPEG RAW, JPEG zapis videa 1080p 4K teža 300 g 734 g velikost po diagonali 17 cm 33,5 cm domet (navedeno in preizkušeno) 2 km (500 m) 7 km (1,5 km) hitrost letenja 50 km/h 65 km/h čas leta 16 minut 27 minut prodaja www.avtera.si www.avtera.si Kaj pravi zakonodaja? V Sloveniji imamo od leta 2016 zakonodajo o brezpilotnih letalnikih, ki natančno opredeljuje, kje lahko letimo in pod kakšnimi pogoji. Za za­četek so droni razporejeni v tri skupine: do 5 kg, med 5 in 25 kg ter nad 25 do 150 kg. Potem so tu še štiri območja, od neposeljenih do mestnih središč. Najmanj, kar potrebujete, je pisna izjava, da ste seznanjeni s pravili letenja, nato pa še izjavo za izvajanje letalskih dejavnosti s siste­mi brezpilotnih zrakoplovov s potrdilom Javne agencije za civilno letal­stvo. Seveda mora biti letalnik ustrezno usposobljen, pregledan in va­ren za letenje. Potem so tu še druge omejitve, najvišja višina letenja 150 metrov, nad ljudmi vsaj 30 metrov, prepoved letenja v bližini letališč (oziroma največ 50 metrov s posebnim dovoljenjem) ter letenje največ 500 metrov od operaterja. Za več informacij si oglejte http://www.dronbonton.si APPLE Watch 3 Zapestno jabolko Pametna ura, namenjena pred­vsem ljubiteljem aktivnega ži­vljenja. Kdo: www.apple.com Cena: 400 EUR (različica 42 mm). X Obilica programov, povezanih s ti­stimi na telefonu, merilnik utripa, vodoodpornost, deluje kot telefon. Z Visoka cena, deluje le s telefoni iPhone. anašnje pametne ure merijo na uporabnike z aktivnim življenjem. Na tiste, ki se športno udejstvuje­jo, tiste, ki skrbno bdijo nad svo­jim zdravjem, in tiste, ki ne mo­rejo brez povezave z digitalnim svetom. Za vse druge, ki meni­jo, da so ure uporabne zgolj za spremljanje časa in da za zgoraj naštete dejavnosti ne potrebuje­jo dodatnih naprav, so ti izdelki najbrž povsem odveč. Takim sve­tujem, da ta članek preskočijo. Za vse druge pa velja, da je Apple Watch, čeprav se je v kon­kurenco pametnih zapestnih na­prav uvrstil razmeroma pozno, najbrž največ, kar lahko priča­kujemo od teh izdelkov ta hip. To priča tudi tržni delež, kjer je Apple Watch daleč pred vsemi drugimi tekmeci, ne glede na to, ali govorimo o polnih pametnih urah ali enostavnejših) športnih zapestnicah. Med urami ima Apple Watch po zadnjih štetjih 41 % trga, na drugem mestu ima Samsung 10,4 %. Tudi če pri­štejemo bistveno cenejše pame­tne zapestnice (razmerje cene je tu lahko tudi 1 : 3 ali 1 : 4), ima Apple 23 % trga, še vedno malo več kot, recimo, Xiaomi (21 %) in Fitbit (20 %). Te številke omenjamo zato, ker je Apple Watch dosegel vi­soko priljubljenost, ne glede na to, da sodi hkrati med najdraž­je izdelke na tem mladem tr­žnem segmentu. Štiri evrske sto­take je sicer visoka cifra, a v re­snici ne izstopa iz cenovnega ob­močja neposrednih tekmecev. Samsungove, Garminove in Fit­bitove ure s podobnimi lastnost­mi stanejo tipično le nekaj dese­takov manj. Če pomislimo, da je tudi za kvalitetno tradicionalno uro treba odšteti kar nekaj de­narja, vrednost glede na ceno hi­tro naraste. Videz in zasnova Medtem ko se večina drugih izdelovalcev (razen pametnih zapestnic) na vse kriplje trudi, da bi bila njihova pametna ura navzven videti podobna klasič­nim uram, le da imajo digitalne, po možnosti okrogle zaslone, je Apple ubral povsem drugo pot. Namesto da bi posnemal vi­dez drugih ur, je ostal zvest svojemu esencialnemu obli­kovalskemu jeziku, ki po­nuja oglate proporce, a hkrati mehko zaobljene robove. Kot da bi na zape­stju nosili pomanjšan iPho­ne z zaslonom do robov. Apple Watch na zapestju zagotovo ne zbuja pozornosti. Videz je po­drejen uporabnosti. Apple je potreboval kar nekaj časa, da je našel pravo obliko in tehnologije, od tod tudi zamu­da za prihod na trg. Toda opra­vljeno delo je bilo po njihovem mnenju, seveda pa tudi odzivu trga, takšno, da tudi tretja gene­racija ure Watch ohranja domala enak videz in proporce kot origi­nalna ura. Ta je, mimogrede, ob občutno znižani ceni še naprej naprodaj. Za preprosto zunanjostjo se skriva zelo kakovostna tehnolo­gija. Zaslon je narejen v tehnolo­giji OLED, seveda je občutljiv za dotik, podpira pa celo dva nivo­ja moči pritiska. Včasih se je kar treba spomniti, da je dodatna možnost v programu, če močneje pritisnemo nanj. Na voljo sta dve izvedbi ure Apple Watch, taka z diagonalo zaslona 38 mm in ne­koliko večja z diagonalo 42 mm. Razlika je namenjena predvsem različnim velikostim zapestij in okusom uporabnika glede veli­kosti ure. Vse drugo je enako. Apple je še posebej veliko po­zornosti namenil mehanizmom, ki omogočajo upravljanje ure. Poleg zaslona najdemo še tipko in vrtljiv gumb, imenovan kro­na (crown). Krono bi lahko ime­novali tudi »krmilna palica«, saj omogoča izbiro vrednosti z me­nujev, izbiro programov, s priti­skom pa tudi prikličemo menuje. Druga tipka je v bistvu namenje­na predvsem preklopu med pro­grami na uri (task switcher). A to niso edine možnosti za upravljanje ure. Različne zaslo­ne v programih prikličemo s kre­tnjami po zaslonu, na primer po­tegom prek levega ali desnega roba. Poteg od zgoraj navzdol nam prikaže neprebrana obve­stila (notifikacije), od spodaj navzgor pa dobimo hitri menu z nastavitvami in stanji, na pri­mer stanjem akumulatorja, za­klepanjem zaslona, vklopom/izklopom vmesnikov. Skratka, ustreznik tega, kar naredi enaka kretnja na iPhonu ali iPadu. V nekaterih programih, na pri­mer bralniku kratkih sporočil, lahko odgovore pišemo z risa­njem črk po zaslonu. Stvar sicer deluje, a je delo nerodno in za­mudno, zato to raje počnemo le v sili. Precej bolj zanimiva je mo­žnost, da je na telefonu na voljo tudi pomočnica Siri, ki jo prikliči­mo z daljšim pritiskom na krono. Razpoznava je zelo dobra, seveda le v angleščini z lepo izgovarjavo. Vgrajeni zvočnik daje odgovore, ki jih povsem normalno slišimo v ne preveč hrupnem okolju. Ura je lahko telefon Ena največjih, zagotovo pa najbolj oglaševanih novosti tre­tje generacije ure Apple Watch je možnost, da lahko imamo v uri tudi brezžično povezavo LTE. Slednja lastnost pomeni, da lah­ko ura neposredno komunicira z internetnimi storitvami, na pri­mer brezžično pretočno prena­ša glasbo iz storitve Apple Music. V resnici pa ta hip tudi malo kaj drugega. Za izbiro LTE, ki upo­rablja virtualne kartice e-SIM in je zato dosegljiva samo v izbra­nih državah (ne pri nas), mora­mo odšteti še dodatnih 80 evrov, brezžične komunikacije pa zago­tovo vplivajo na porabo energije iz skromnega akumulatorja. Toda zato lahko telefon pusti­mo doma in smo kljub temu še vedno vsaj delno povezani z di­gitalnim svetom. Glede na to, da tudi največji ljubitelji fitne­sa redno nosijo s seboj telefon, je vprašanje, ali ta prednost od­tehta pomanjkljivosti. Kajti resni­ci na ljubo, Apple Watch ne more živeti brez povezave na telefon iPhone. Naj bo jasno – mora biti prav iPhone. Apple Watch ne de­luje s tablico iPad, s telefoni dru­gih znamk pa sploh ne. Ko imamo uro povezano s te­lefonom, pride ta povezava zelo prav. V tretji generaciji Apple Watch namreč deluje tudi kot priložnostni telefon. Ko, denimo, pridem domov, telefon navadno odložim v predsobi in ga ne pre­našam nenehno s seboj. Telefon­ske klice pa sprejmem neposre­dno na uro. Stvar deluje presene­tljivo dobro, če sem seveda v de­lovnem območju povezave Blu­etooth, prek katere sta povezani napravi. Možno je tudi nasprotno. Iz ure lahko preprosto pokličemo določen stik. Kar nekaj načinov je, kako to naredimo, najboljši pa je ta, da za pomoč prikličimo po­močnico Siri. Apple je ta posto­pek dobro dodelal in obe možno­sti sta uporabni. Še beseda o strojni zasno­vi ure. Tretja generacija Apple Watch ima bistveno zmogljivejši (70 % hitrejši) procesor od pred­hodnih generacij. Izhaja iz druži­ne procesorjev ARM (Apple Axx) in ima dve jedri. Koliko ta pohi­tritev dejansko pomeni, težko sodimo, lahko pa le potrdimo, da vse na uri deluje tekoče brez opaznih zamikov. Osnovna ura ima vgrajen 8 GB shrambe, mo­del z vmesnikom LTE pa 16 GB. Ta pomnilniški prostor moramo jemati z zadržkom, saj do njega nimamo neposrednega dostopa, uporabljajo ga le programi. Apple Watch z enim polnje­njem akumulatorja brez težav deluje dva do tri dni. Če smo varčnejši, lahko tudi malce več, ob izdatni uporabi tipal, zlasti pa telefoniranju prek ure, pa lahko tudi bistveno manj. A manj kot en dan zagotovo ne. Uro polni­mo prek priloženega polnilca za brezžično polnjenje. Sam pro­ces polnjenja je kar dolgotrajen, tedaj pa moramo uro sneti. Naj­bolje, da to počnemo ponoči, če seveda tedaj ne želimo ure upo­rabljati za spremljanje kakovosti spanja. Ima pa ura vgrajenih nekaj pa­metnih mehanizmov za varčeva­nje z energijo. Vgrajeni senzor­ji, denimo, vklopijo zaslon le te­daj, ko mislijo, da smo zapestje obrnili proti očem. Če pa se kdaj zaslon pomotoma vključi, ga preprosto izklopimo tako, da ga za kratek čas pokrijemo z dlanjo. Svet tipal Pametne ure bi bile pol manj uporabne, če ne bi imele vgraje­ne kopice tipal. Apple Watch tu zagotovo izstopa, napovedujejo pa tudi, da bodo prihodnje ure imele še več takih pripomočkov. Na prvem mestu izstopa vgra­jeni merilnik srčnega utripa, ki je v Applovi izvedbi zelo natan­čen, tudi če ga primerjamo s kla­sičnimi merilniki utripa. Meril­nik nenehno meri utrip, ko ima­mo uro na roki in to tudi ko s to roko počnemo kaj športnega, de­nimo tečemo ali tolčemo s teni­škim loparjem. No skoraj, saj to počne na diskretne intervale. Na zahtevo lahko izvajamo tudi re­snično nenehno meritev, vendar bo v tem primeru poraba energi­je nekoliko večja. Kako natančen je merilnik utripa, priča sodelovanje s Stan­fordovo univerzo, kjer Apple Watch uporabljajo za analizo vzorcev srčne aritmije in drugih nepravilnosti bitja srca. Cilj je zgodnje odkrivanje nepravilno­sti delovanja srca in sodelovanje že kaže lepe sadove. Apple ne skriva, da je zanj dol­goročno prav področje zdravstva tisto, v katero bodo največ vlaga­li. Trenutno se ukvarjajo z zamisli­jo, da bi uro (morda v kombinaci­ji s posebnim paskom) uporablja­li kot priložnostni merilnik EKG. Še bolj ambiciozen pa je načrt, po katerem bomo ob pomoči ure ne­kega dne prebirali tudi vsebnost sladkorja v krvi. A za zdaj še ni ka­kovostnih tipal za kaj takega. Apple Watch ima od druge ge­neracije ur vgrajen tudi vmesnik GPS, kar pomeni, da natančno spremlja uporabnikovo gibanje tudi brez posredovanja telefona. Še več, uro lahko uporabljamo tudi kot navigacijsko napravo, kjer nam sporoča, kam se mora­mo usmeriti, da pridemo do ci­lja. Ta hip moramo za to upora­bljati Apple Maps. Zanimivo, da je Google že imel svoj program Maps na uri, a ga je umaknil iz spletne trgovine. Menda pripra­vljajo novo različico, ki jo bodo objavili, ko bo nared. Seveda so v uro vgrajeni tudi žiroskop, merilnik pospeškov, ti­palo svetlobe v prostoru, tretja generacija pa prinaša tudi kako­vosten barometer za meritve vi­šine. Apple Watch je vodoodpo­ren do globine 50 metrov, v novi različici Watch OS 4.1 pa pod­pira tudi beleženje zamahov in opravljenih dolžin pri plavanju. Omenimo lahko tudi to, da ura podpira brezžično digitalno plače­vanje Apple Pay. Toda zaradi po­manjkanja podpore bank v našem okolju za ta standard je ta mo­žnost bolj ali manj neuporabna. Programi so ključ za uspeh Kot že velikokrat doslej ugo­tavljamo, da je kakovost in koli­čina programov za določeno na­pravo ključnega pomena za njen uspeh. Pravzaprav je kar prese­nečenje, vsaj glede na druge plat­forme, koliko programov za tele­fone iPhone ima svoje mobilne različice za Apple Watch. Kombi­nacija teh dveh pa deluje odlično. Za nameščanje programov uporabljamo priloženi program Watch v sistemu iOS, drugače pa je privzeto, da se aplikacije za uro namestijo samodejno, ko v telefon namestimo določen pro­gram. Pozor, kmalu bo menu na uri s tem postal prepoln progra­mov. Izbor je res širok, tako da lah­ko le bežno naštejem, kaj upo­rabljam sam. Najprej pride seve­da na vrsto program Activity, ki spremlja in spodbuja uporabnika k dnevni aktivnosti (manj sede­nja, več gibanja, več porabljenih kalorij). Sledi program Workout, ki zna spremljati večino športnih dejavnosti: hojo, tek, plavanje, kolesarjenje, veslanje, fitness. K tem sem dodal Tenis Plus, ki zna šteti število, hitrost in vrsto udar­cev pri tenisu. Program Slopes pa beleži dosežke pri smučanju. Prepričan sem, da so na voljo na­menski programi tudi za druge športe, denimo golf. Na voljo so tudi bolj dodelani programi, kot so Runtastic, Runeeper in Stra­va. Progam Lifesum uporabljam za spremljanje porabe kalorij pri prehrani, Water Reminder me opozarja na potrebe po pi­tju več vode. Program Medisafe me opozarja, kdaj moram vzeti tableto, s programom Sleep++ pa analiziram, kako mirno spim vsako noč. Vsi našteti športni in zdravstveni programi si podatke izmenjujejo z Applovo aplikacijo Apple Health, ki na enem mestu zbere vse dejavnosti in uporab­niku pokaže, kako skrbi za svo­je dobro počutje in zdravje. Pa še marsikaj drugega. S programom Evernote prebi­ram in včasih pišem beležke na uri, Wunderlist pa me opozar­ja na naloge, ki jih imam v načr­tu. Za komunikacije uporabljam vgrajeni bralnik kratkih sporočil ter sporočila v programih What­sap in Viber. Z uro sem precej hi­treje pozoren nanje, kot bi bil pri rabi zgolj na telefonu. Ob pomo­či programa na uri lahko krmi­lim predstavitve v PowerPointu na drugi napravi. Accuweather mi daje podatke o vremenu, uro pa uporabljam tudi kot daljinski sprožilec za slikanje prek telefo­na. To pa je le manjši del tega, kar programi za uro Apple Watch znajo. Brez težav lahko rečem, da je na voljo aplikacija za sko­raj vsako potrebo. Če je še ni, pa najbrž hitro še bo. Ne glede na to, da je Apple na tem področju korak pred konku­renco, pa vidim še veliko prilo­žnosti za izboljšave. Applov sis­tem spremljanja aktivnosti in zdravstvenih podatkov ponuja, recimo, zgolj osnovna poročila z malo možnosti, da bi dobil ven vse, kar želimo. Nekateri progra­mi za telefone, na primer Skype, za zdaj še nimajo podpore na uri. Mislim, da nekateri scenariji rabe ure še niso povsem podprti, čeprav se sama po sebi poraja za­misel, da bi bil Apple Watch ide­alna platforma za to. Kot rečeno na začetku, je pre­soja, ali nekdo želi ali potrebu­je pametno uro, zelo osebna od­ločitev. Lahko pa potrdim, da po nekajtedenski rabi postajam ve­čji privrženec računalnika na za­pestju, kot sem bil pred tem.. Računalniške naprave, ki si jih lahko nadene­mo, so ena izmed novej­ših platform, v katerih iščemo ali vidimo priho­dnost računalništva. Če­prav so pametne ure po začetnem uspehu izgubi­le začetni zagon, Apple Watch v tretji generaciji dokazuje, da je segment še kako živ. Toda, ali se izplača odšteti lep kup denarja za nekaj, kar ima majhen zaslon? Vladimir Djurdjič D s Namesto da bi posne­mal videz drugih ur, je Apple ostal zvest svojemu esencialnemu oblikovalskemu jeziku. . Apple Watch ima razmeroma širok nabor ozadij z uro (watch face), vendar le od Appla, tretjih ponudnikov ni. Nekatere, kot je Micky Mouse, so animirane in ob pritisku zvočno obvestijo o trenutnem času. . Programov za Apple Watch je zelo veliko, Apple pa je izbral tak način upodobitve glavnega menuja na uri. S pomočjo tipk, zlasti krone, je preklop med programi hiter in nemoteč. . Vgrajeni program Workout skupaj s tipali podpira cel niz športov, med drugim merjenje zamahov in dolžin pri plavanju. . Uporabnike ure Apple Watch nenehno »priganjajo« trije obroči z aktivnostmi. Cilj je, da naredimo za svoje telo vsaj toliko, še raje pa več, kot smo si zadali. . Če imamo Applove brezžične slušalke, lahko prek telefona poslušamo internetne radijske postaje ali glasbo Apple Music. Tudi brez telefona. . Povezava s programi za vodenje nalog, kot je Wunderlist, je ena od tipičnih koristnih funkcij pametnih ur. . Uro lahko uporabimo tudi kot navigacijsko napravo, tako pri vožnji, kot pri hoji. . Če želimo narediti hiter zapisek v programu Evernote, je najbolje besedilo kar narekovati. Dela zelo dobro, a žal samo v angleščini. . Že na samo uri dobimo obilico informacij o srčnem utripu, še več lahko analiziramo na telefonu. . Pri vnosu krajših besedil si lahko pomagamo z vgrajenim razpoznavalnikom pisave, oziroma bolje rečeno črk. s Kako natančen je merilnik utripa, priča sodelovanje s Stan­fordovo univerzo, kjer Apple Watch uporabljajo za analizo vzorcev srčne aritmije. al tega še ne znajo, nove tehnologije pač prinašajo tudi nove težave. Pame­tne ure za svojo »pamet« potrebu­jejo hitre procesorje, pomnilnik in barvne zaslone, vse to pa potre­buje zmogljive baterije. Rezultat – pametne ure so polne kompro­misov in nikjer ne blestijo ravno. Zares vodoodporne so, deni­mo, postale šele v zadnjem času, enako so šele pred kratkim po­stale zmožne prikazovati uro ne­prestano, podobno kot najzmo­gljivejši telefoni. Še vedno pa jih moramo polniti na dan ali dva, na večletno delovanje, ki smo ga bili vajeni pri »neumnih« digital­nih urah, lahko kar pozabimo. Po drugi strani »pamet« pri­naša možnost prikazovanja opo­mnikov s telefona, množico špor­tnih zadev, kot je merjenje števi­la korakov (in celo plavalnih za­mahov), merjenje utripa, zazna­vanje hitrosti in položaja in seve­da – možnost nameščanja neod­visnih aplikacij. Med pametnimi urami imamo trenutno tri konkurente – najbo­lje se prodaja Apple Watch, sle­di Samsung s svojimi urami Gear in operacijskim sistemom Tizen in kar nekaj izdelovalcev, ki (še) sledijo Googlovemu sistemu An­droid Wear. Prednost slednjih je večja zbirka aplikacij, ki so na vo­ljo, saj je Samsungova trgovina za aplikacije Tizen, milo rečeno, uboga. Kaj pravi Samsung Najnovejša Samsungova ura Gear Sport poskuša teža­vo zgoraj omenjenih kompromi­sov omiliti s tem, da se deklari­ra kot športna ura. V primerjavi z lanskim modelom Gear S3 je tako tudi manjša in lažja, pri­vzeto pa je nameščena tako, da meri število korakov, število pre­hojenih nadstropij (?), po potre­bi položaj (GPS) in višino (vgra­jen barometrski merilec), je po­polnoma vodoodporna in na­menjena tudi plavalcem. Vse iz­merjeno sinhronizira z aplikaci­jo S-Health na pametnem telefo­nu, ki je lahko katerikoli Andro­id, ne nujno Samsung. Za razli­ko od modela S3 nima vgrajene­ga vmesnika LTE, tako da je do neke mere samostojna (brez po­vezave s telefonom) le v doma­čem okolju, kjer se samodejno povezuje v omrežje Wifi. Ura nima vgrajenega zvočni­ka (glasbo lahko poslušamo prek slušalk bluetooth) in mikrofona, tako da z njo ne moremo telefo­nirati, ima pa res odličen barvni zaslon OLED, ki je lahko, kot re­čeno, stalno prižgan. V tem na­činu uro prikazuje s kar najmanj spremembami (nima, recimo, sekundnega kazalca), da kar naj­bolj varčuje z energijo, še vedno pa smo jo med testom na prilože­nem brezžičnem polnilcu polni­li na vsaka dva dni. Če vklopimo varčevanje z energijo (ta predpo­stavlja, da je zaslon privzeto uga­snjen), zdrži okoli 6 dni, če na­stavimo, naj prikazuje zgolj in samo uro (s čimer postane »neu­mna«), pa menda 32 dni. Vmesnik blesti V praksi pri uri najbolj izsto­pa uporabniški vmesnik, ki smo ga pohvalili že pri Gear S3 – vr­teče se obrobje ure v kombinaci­ji s prstnimi dotiki omogoča zelo enostavno prehajanje med zaslo­ni in hitro izbiro aplikacij. Ker je tudi ura zelo hitra (napredek v primerjavi s prvimi urami je res astronomski), je delo z njo v uži­tek. Še posebej, če zelo natančno izberemo, katera telefonska opo­zorila želimo prejemati in kate­rih ne, in če nas opozorila o špor­tnih dosežkih zanimajo (če ste kupili uro »Šport«, vas verjetno zanimajo, ali ne?) ali pa smo jih izklopili. V nasprotnem prime­ru zna biti stalno brnenje ure na roki tudi moteče. Samodejno in redno merjenje srčnega utripa je zabavno, mal­ce manj pa uporabno, saj med »športanjem« ponavadi ne de­luje. Ura pač ni dovolj pri miru, da bi ji uspelo razbrati utripajoče žile na zapestju. Navdušeni smo bili, da se lahko s pametno uro končno tudi prhamo, a smo se morali privaditi, da jo pred tem preklo­pimo v »zaklenjeni« način, dru­gače so vodne kapljice na zaslo­nu povzročale »dotike« in spre­menile vse mogoče nastavitve. Še najbolj pa nas je motilo to, da je izbira aplikacij v Samsun­govi trgovini zelo borna. Tako kot je nekoč veljalo za Micro­softovo trgovino za telefone Windows Phone, velja tudi tu – najti nekaj uporabnega, je kar težko. Za začetek bi si želeli vsaj podpore velikih (Google, deni­mo?), ne pa, da je najboljši pri­bližek Googlovih Zemljevidov, ki smo ga našli, nekakšen poliz­delek nadobudnega programer­skega samouka. Da ne govori­mo o (ne)podpori velikih špor­tnih aplikacij, kot sta Runtastic ali Endomondo, zaradi česa mo­ramo biti športniki nujno pove­zani le z omejeno in osamljeno Samsungovo aplikacijo S-He­alth … • • • Samsung Gear Sport je ena najboljših pametnih ur, o tem ni dvoma. Lahka, prijetna za no­šnjo, zmogljiva. Programska podpora je slaba, a zadostuje. Odločiti se morate le, ali jo po­trebujete in ali ste pripravljeni ži­veti s kompromisi, ki jih tehnolo­giji (še) ni uspelo premagati. In seveda, ali ste za to pripravljeni odšteti 350 evrov.. SAMSUNG Gear Sport Za športnike Pametna ura Cena: 350 EUR. Kje: www.samsung.si X Majhna in lahka ura z odličnim uporabniškim vmesnikom. Brezžič­no polnjenje, odličen zaslon z mo­žnostjo »always on«, GPS, Wifi, ba­rometrski višinomer. Z Slaba programska podpora (beri: Samsungova trgovina), merjenje srčnega utripa med športanjem ne deluje. Pametne ure so se po­javile v trenutku, ko je svet na ročne že skoraj­da pozabil. Zato ne čudi, da imajo kar nekaj težav s prepričevanjem upo­rabnikov, saj bi morale ponuditi vse, kar so zna­le stare ročne ure, in še veliko več. Matej Šmid Ž . Ura samodejno meri srčni utrip, vendar ji to uspeva le, če je roka pri miru. TANIX TX3 Mini Medijski predvajalnik za varčne Medijski predvajalnik Cena: 27 EUR. Kje: www.gearbest.com X Cena! Odlična podpora vsem ločlji­vostim in prostorskemu zvoku. Z Uporabniški vmesnik Kodi je neko­liko počasen. asi vzpona medijskih predvajalnikov (Pop­corn Hour, WD Live), s katerimi je bilo mogoče na »neu­mnih« televizorjih predvajati vi­deo vsebine (ponavadi piratske, bodimo pošteni), so minili, to je dejstvo. Današnji televizorji ima­jo v sebi dovolj »pameti«, da lah­ko na njih poganjamo aplikaci­je za pretočne filmske storitve, imajo pa tudi aplikacije, ki zna­jo predvajati video vsebine, ki so na ključkih USB ali kjerkoli v omrežju. In vendar je trg za t. i. »andro­id boxe« ali že kar »kodi boxe«, ki jih kitajske, pa tudi naše trgovine prodajajo od 20 evrov naprej. Če bi zelo poenostavili, bi rekli, da gre za zelo poceni pametni tele­fon z Androidom, ki nima zaslo­na, ima pa video izhod HDMI in nekaj vhodov USB. Če smo na­tančnejši, pa je to računalnik s procesorjem arhitekture ARM, na katerem je nameščen prilago­jeni Android in, največkrat, od­prtokodni medijski predvajalnik Kodi (včasih imenovan XBMC). Android poskrbi za ustrezno podstat in prijazen uporabni­ški vmesnik, Kodi pa za gladko predvajanje tudi najzahtevnej­ših vsebin 4K (in HDR), kjer si pomaga z vgrajenim dekodirnim vezjem. Rezultat je z dodatno »pametjo« nadgrajeni televizor, ki zna medijske vsebine predva­jati iz krajevne shrambe, z zu­nanjih diskov USB in s česarko­li, kar že imamo v omrežju (de­nimo omrežni disk NAS). Poplava vsebin(e) Če se poglobimo v to ponud­bo, ki je v kitajskih spletnih trgo­vinah res izjemno bogata, lahko razberemo, da se te naprave lo­čijo po zunanjosti, strojni opre­mi in ceni. V »android boxih« je po nava­di vgrajen nekakšen »telefonski« procesor, v najcenejših modelih ta danes temelji na varčnejših, po­časnejših in cenejših jedrih Cor­tex-A53, dražji modeli imajo tudi hitrejša jedra Cortex-A72. Cenej­ši modeli imajo 1 GB pomnilnika, zaradi česar se zna uporabniški vmesnik kdaj tudi zatikati, draž­ji modeli imajo 2 GB ali tudi več. Enako je od cene odvisna tudi ko­ličina notranje shrambe, ki jo lah­ko uporabimo za hranjenje video vsebin, čeprav tu vendarle bolj priporočamo uporabo zunanjih ključkov ali, še bolje, diskov USB. Vsi »boxi« imajo v okviru proce­sorskega vezja (SoC) vgrajeno tudi strojno podporo dekodiranju videa, za kar je običajen procesor pač prešibak. Za 27 evrov! Za borih 27 evrov smo iz ki­tajske trgovine Gearbest naro­čili škatlico Tanix Tx3 Mini, ki se hvali, da ima vse potrebno za predvajanje filmov v ločljivosti 4K, seveda s podporo prostor­skemu zvoku. Poganja ga SoC Amlogic S905W s štirimi jedri A53 (1,2 GHz), 2 GB pomnilni­ka in 16 GB shrambe, ozaljšan je z modrim LCDjem, ki prikazu­je uro, vse skupaj (z daljincem) pa je bilo zapakirano v brezimno kartonasto škatlico, ki je do nas pripotovala neposredno v nabi­ralnik. Tanix filme popolnoma teko­če prikazuje tudi v ločljivosti 4K. Resda le take, ki so kodirani s 30 slik na sekundo, a takih s 60 sli­kami v resnici ni prav veliko, mar ne? Nameščen je Android 7.1, s pravo trgovino Play, zato lah­ko na Tanix namestite karko­li, le zavedati se morate, da bo­ste za upravljanje morali upo­rabljati priloženi daljinec, kate­remu Android pač nikoli ni bil prilagojen (Kodi boste pa tako ali tako upravljali z daljincem/aplikacijo, mar ne?). Prilagojeni začetni zaslon ponuja množico aplikacij, med katerimi izstopa­jo Kodi (preimenovan v TV Cen­ter), Youtube in Netflix. Slednji je tu po nepotrebnem, saj zara­di birokracije z zaščito medijskih vsebin, ki se je »kitajci« niso ho­teli iti, omogoča le predvajanje v kakovosti SD (katastrofa!), med­tem ko Kodi deluje odlično. Vidi se, da Kodijev uporabni­ški vmesnik izrisuje sam proce­sor, ki je zato malce »kratek«, zaradi tega premikanje ni po­polnoma zvezno, po kliku na film pa predvajanje prevza­me specializirano vezje, ki delo opravi popolno in gladko. Moti le občasna nestabilnost – v treh tednih nam je napravica trikrat zamrznila, enkrat pa je odpo­vedal vmesnik HDMI in je slika postala vijolična. Brez težav pa deluje prostorski zvok, ki smo ga do zvočnikov speljali po op­tičnem kablu. Za 27 evrov smo nad Tanixom navdušeni, natančnejšim bral­cem pa kljub temu polagamo na dušo še dvoje – vgrajen je le 100-megabitni omrežni vmesnik (kopiranje medijskih datotek iz omrežja in vanj, če jih boste hra­nili lokalno, bi znalo trajati) in le Wifi 802.11n, ki se izkaže za pre­počasen za predvajanje vsebin v ločljivosti 4K. No, z ločljivostjo 1080p pa Wifi ni imel težav. . Pretočnih filmskih sto­ritev, ki so na voljo tudi pri nas, je že kar nekaj. Kaj pa, če nad njimi ni­smo navdušeni in bi me­dijske vsebine predvajali s krajevnih nosilcev? Re­šitev je medijski predva­jalnik. Matej Šmid Č . Naprava ob vklopu prikaže prilagojen androidni zaganjalnik, prek katerega imamo dostop do vsega. Z daljincem. VKLOP NA KRATKO NA KRATKO VKLOP U U 24 februar 2018 februar 2018 25 Zapišimo si! Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Gospod sodnik • MonitorTV – LG V30 • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDF in še 3 GB najrazličnejših programov! Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. e vedno uporabljate list­ke in nalepke, s katerimi si podaljšujete spomin? Napaka, računalniki so za to veli­ko primernejši, še posebej od ta­krat, ko smo tudi njih podaljša­li, s pametnimi telefoni. Na raču­nalniku na hitro natipkamo na­kupovalni »listek«, v trgovini ga čez pet minut brez težav prebe­remo na telefonu. Tako prepro­sto je to. V resnici preprosteje, kot izbrati pravi program/stori­tev, ki to omogoča. . Microsoft OneNote je Microsoftov odgovor za trg zapi­snikarskih aplikacij. Ker je pod­jetje uspelo po zaslugi namiznih pisarniških aplikacij (poleg ope­racijskih sistemov), ne čudi, da je OneNote videti kot nekakšen Microsoft Word na steroidih. V resnici je tudi del paketa Office, čeprav si ga lahko namestimo tudi mimo njega. Omogoča pol­no »wordovsko« delo z besedi­li, dodajanje slik, video posnet­kov, predstavitev in prostoročnih opomb, vse skupaj pa sinhronizi­ra prek Microsoftovega »oblaka« OneDrive. In je seveda na voljo tako kot namizni program, kot spletna storitev in aplikacija za pametne telefone. Program je zelo zmogljiv, a ga pestijo težave s sinhronizacijo, ki tu in tam odpove – ponavadi rav­no takrat, ko si tega najmanj že­limo. Microsoft OneNote Kdo: Microsoft Kje: www.onenote.com onenote.exe Cena: Zastonj. . Simplenote. Če si pod za­piski predstavljate le popol­noma navadno besedilo, bo Simplenote kakor nalašč. Nobe­nega oblikovanja besedil, nobe­nih fotografij, nobene glasbe, le navadno besedilo. Skratka, TXT. Simpletnote je na voljo za bolj ali manj vsako napravo z zaslo­nom in seveda za splet, za razli­ko od drugih tu omenjenih reši­tev pa uporabnika ne omejuje s prostorom, ki mu je na voljo. Ra­zumljivo, besedilo je z njim res varčno. Simplenote Kdo: Automattic Kje: www.simplenote.com Simplenote-windows-1.1.2.exe Cena: Zastonj. . CintaNotes. Zanimiva nad­gradnja prej predstavljene »zgolj besedilne« storitve Simplenote je CintaNotes. Gre za okenski pro­gram (celo spletne različice ni), ki omogoča hranjenje navadnih besedil, pa tudi uvažanje bese­dil iz, denimo, Wordovih dato­tek. Poleg tega omogoča pripe­njanje priponk, ki pa postane­jo »vidne« šele, ko jih dvojno kli­knemo. Zanimivo, da lahko pro­gramu vpišemo uporabniško ime in geslo za storitev Simplenote in vse skupaj sinhroniziramo tja. Iz varnostnih razlogov, seveda. CintaNotes Kdo: Cinta Kje: www.cintanotes.com CintaNotes_3_11_Setup.exe Cena: Osnovna različica zastonj. . Turtlapp. Če ste obsedeni z varnostjo, bi morda veljalo preiz­kusiti Turtleapp, ki se hvali prav s tem. Prek res zelo lepega upo­rabniškega vmesnika omogo­ča hranjenje besedil, fotografij, drugih datotek, bližnjic do sple­tnih strani in – gesel. Slednja so še posebej zašifrirana, avtorji pa menijo, da je za varnost poskr­bljeno tudi s tem, da program ne omogoča povrnitve izgubljene­ga dostopnega gesla. Da, če bo­ste izgubili geslo za dostop do, hm, vaših gesel, boste ob vse, kar ste v teh letih ustvarili v digital­nem svetu. Turtlapp Kdo: Lyon Bros. Kje: turtlapp.com turtl-windows-0.6.4.exe Cena: Zaenkrat zastonj. . Google Keep. Počasi končaj­mo z rešitvami, ki so se že sko­raj povsem oddaljile od oseb­nih računalnikov in v celoti ži­vijo »v oblaku«. Googlov »zapi­snikar« Keep je eden prvih, ki je v celoti zakorakal v to smer. Gre za spletno storitev, ki je dostopna prek spletnega brskalnika, a je na voljo tudi kot aplikacija na pa­metnih telefonih. In še – če imate na računalniku Chrome, se sicer spletna aplikacija obnaša skoraj­da enako kot običajen program za Windows. Velika prednost Keepa v pri­merjavi s konkurenti je v tem, da je majhen, preprost in hiter. Omogoča veliko manj, a to poč­ne učinkovito. Predvsem smo navdušeni, da sinhronizacija med spletom in mobilnimi na­pravami res deluje, in to vedno in trenutno. Poleg tega Goo­gle Keepu sčasoma dodaja nove zmogljivosti, tako da zna danes hraniti tudi fotografije in je upo­raben tudi kot opomnik. Google Keep Kdo: Google. Kje: www.google.com/keep Spletna aplikacija. Cena: Zastonj. . Papyrus (Dropbox Paper). Še korak naprej od Google Keep je Google Docs, ki je popolna spletna pisarna, a to je že zunaj okvira tokratnega prispevka. Ne­kje na pol poti med njima pa je Dropboxov sistem Paper. Na vo­ljo je sicer le kot spletna aplika­cija, a so nadobudni programer­ji spisali vse potrebno, da se pre­levi tudi v okenski program. Za­stonjska aplikacija Papyrus sple­tno različico »zapakira« v okno, da je videti kot polnokrvna oken­ska aplikacija. Pisarna Dropbox Paper za zdaj premore zgolj urejevalnik bese­dila, preglednic in izdelovanja predstavitev pa ne. Enako ome­jen je tudi nabor zmožnosti – je osnoven, a pregleden in učinko­vit, za izdelavo zapiskov prav do­volj. Dokumente lahko izdeluje­mo neposredno ali pa jih uvozi­mo iz Wordovih datotek. Ključno je seveda, da prek storitve Drop­box omogoča sodelovalno delo na njih. Papyrus (Dropbox Paper) Kdo: Moritz Kröger Kje: github.com/morkro/papyrus Papyrus-windows-1.0.2.zip Cena: Zastonj. Š . Evernote je legenda med programi za izdelovanje zapi­skov. Na trgu je bil med prvimi, neprestano se razvija in – je zastonj. Odličen recept za uspeh, torej. In vendar, od zastonj­skih programov je težko živeti, še posebej, če plačljiva razli­čica ponuja le malce (pre)več, zato je Evernote od lanskega leta bolj omejen – zastonj ga lahko uporabljamo le na dveh napravah. Program je izredno hiter in zmogljiv obenem (enako tudi pripadajoča spletna storitev). Besedila lahko (v popolnosti) oblikujemo, jim dodajamo slike, zvok, video in prostoročne zapiske, jih kategoriziramo, vse skupaj pa je povezano z res hitrim in učinkovitim iskalnikom. Nenazadnje si lahko upo­rabniki med seboj delimo ustvarjene zapiske/dokumente, jih hkrati urejamo in se o njih pogovarjamo. Evernote Kdo: Evernote Kje: www.evernote.com Evernote_6.8.7.6387.exe Cena: Zastonj, z omejitvami. D D 26 februar 2018 februar 2018 27 MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc . ProtonVPN - Unlimited Free VPN made by ProtonMail je brez­plačna storitev VPN z neomejeno po­rabo podatkov, visoko stopnjo varno­sti in podporo omrežju Tor. . Remindee - Create remin­ders from any app! je program za ustvarjanje obvestil, vezanih na na­meščene aplikacije, ki med drugim po­skrbi, da nikoli ne bomo pozabili na pozabljeni video spletišča YouTube. . Scheduled — Schedule your text messages. Za prijatelje si je tre­ba vedno vzeti čas ali pa jim posla­ti vnaprej načrtovano sporočilo s pro­gramom Scheduled. . Mirror Emoji Keyboard. Zani­miva tipkovnica med smeški ponudi digitalne nalepke, ki jih samodejno iz­dela iz shranjenih sebčkov na napravi. . Datally: mobile data-saving & WiFi app by Google. Nova Googlo­va aplikacija je namenjena preproste­mu sledenju porabe podatkov, iskanju brezžičnih točk ter spremljanju prilju­bljenosti nameščenih aplikacij. . UC Browser Mini for Andro­id Go. Najnovejši spletni brskalnik UC Browser Mini je namenjen predvsem uporabnikom naprav z lažjo različico Androida, a si ga lahko omisli vsak z Googlovim operacijskim sistemom. . Upthere Home - Cloud Stora­ge je oblačna shramba podjetja We­stern Digital, ki omogoča, da v oblak shranimo najrazličnejše datoteke po ugodnih cenah. . Haven: Keep Watch (BETA) je program najbolj znanega žvižgača na svetu. Edward Snowden je izdelal aplikacijo, ki telefon prelevi v zmoglji­vo varnostno napravo, občutljivo za premike in zvok. . Nwsty - Headlines & Daily Bre­aking News Summaries je novičar­ska aplikacija za uporabnike z malo časa, ki si kljub temu želijo prebrati kaj več od zgolj naslovov o aktualnih dogodkih po svetu. .. Bitcoin, Ethereum, IOTA Ripple Price & Crypto News. Čeprav je ja­nuar postregel z rdečimi številkami, navdušenje nad kriptovalutami ne je­nja, zato si omislimo čisto svežo aplika­cijo z novicami vzhajajočega področja. .. Finice – Money Tracker. Kdor v današnjem času ne vlaga v kripto­valute, bržkone varčuje kako druga­če. Osamljenemu posamezniku je na­menjen pripomoček za sledenje de­narju Finice. .. Storyboard je Googlov program­ski izdelek, ki izbrane video posnetke spremeni v strip in jih deli s svetom. .. Selfissimo!. Googlov pripomoček za izdelovanje sebčkov z umetno in­teligenco samodejno ugotovi, kdaj je uporabnik (ali uporabnica) pripravljen na idealno fotografijo. .. Record Bird - Never Miss a Music Release. Brezplačna aplikaci­ja Record Bird je pripomoček za glas­bene navdušence, ki spremlja novosti na področju, ne glede na njihovo pri­ljubljenost. .. VUE: video editor & camcor­der. Ko se naveličamo obdelovanja fotografij in Instagrama, je čas, da nadgradimo znanje s snemanjem vi­deo posnetkov in urejevalnikom VUE. .. Smiling Mind. Avstralski psiholo­gi predstavljajo popolnoma brezplač­no aplikacijo, namenjeno meditaciji in zmanjševanju stresa. .. Dunk Hoop. Da bo košarkarska manija v Sloveniji živela naprej, bo med drugim poskrbela malce drugač­na igra, v kateri s košem lovimo žoge. .. Fit. Igra čudovitega videza in pre­prostega imena Fit kravžlja možgane z zvitimi ugankami in tekmovalno na­ravnanostjo. .. Prizefighters je boksarska igra re­tro videza z odlično igralno mehaniko, ki spominja na priljubljeni Punch-Out. .. Gibbets: Bow Master (Unrele­ased). Jeznim ptičem podobna loko­strelska igra bo mobilnega Robin Ho­oda dobro namučila pri reševanju lju­di z vislic. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA ANDROIDU MOBILNO . . . . . Varovanje Androida Varovanje podatkov na telefonu je nujno opravilo v več primerih, prav pride ob menjavi naprave, omogočanju korenskega dostopa, izdelavi kopije digitalnih spominov in še kje. Pravijo, da brez korenskega dostopa Androida ni mogoče učinkovito varovati. Najzahtevnejše zmožnosti so resda prihranjene za lastnike odklenjenih naprav, a bo osnovno varovanje naslednjih programskih izdelkov zadoščalo prav vsakomur. Boris Šavc uper Backup&Restore . je do uporabnika pri­jazen in zmogljiv pro­gram za varovanje podatkov na slehernem telefonu z operacij­skim sistemom Android, ki za osnovno delovanje ne potrebu­je korenskega dostopa. Program po želji shrani na varno mesto raznovrstno robo, od namešče­nih aplikacij, fotografij do stikov, sporočil in zgodovine klicev. Va­rujemo lahko vse naenkrat ali po določenih delih. Priporočljivo je, da za izdelavo varnostne kopi­je uporabimo pomnilniško karti­co microSD, saj tako ob povrnitvi na tovarniške nastavitve telefona shranjenih podatkov ne bomo iz­gubili. Privzeto pot spremenimo v nastavitvah programa. Živimo v času oblačnih stori­tev, zato zamisel, da bi podatke s telefona preselili v oblak, ni na­pačna. Udejanji jo program G Cloud Backup ., ki med dru­gim varuje tudi video posnetke. Za delovanje zahteva uporabni­ški račun, uporabimo lahko Goo­glovega. Po prvem zagonu nam na zaslonu prikaže različne sku­pine gradiva za shranjevanje in predvideno velikost prenesenih datotek, na podlagi katere se od­ločimo, ali so izbranci dovolj po­membni, da zanje porabimo gi­gabajt brezplačnega prostora. Če slednjega potrebujemo več, nam je na voljo letna naročnina v viši­ni štirideset evrov. Aplikacija Helium - App Sync and Backup . streže uporabni­kom naprav brez korenskega do­stopa s posebnim namiznim od­jemalcem, ki poskrbi, da so jim na voljo vse možnosti varovanja in obnavljanja, med katerimi ne manjka niti načrtovanje urnika shranjevanja podatkov s telefona ali tablice. Backup Your Mobile . je po­polnoma brezplačna aplikacija, namenjena tako uporabnikom naprav s korenskim dostopom kot tistim brez njega. Varuje sti­ke, sporočila, zgodovino, aplika­cije in nekatere nastavitve. Upo­rabniki s korenskim dostopom so deležni še shranjevanja zaščite­nih podatkov, na primer gesel za znana brezžična omrežja. Varno­stno kopijo program shrani kra­jevno ali v eno izmed priljublje­nih oblačnih shramb. Starosta med programi za iz­delavo varnostnih kopij na na­pravah z operacijskim sistemom Android se imenuje Titani­um Backup .. Gre za zmogljiv programski izdelek, ki je name­njen zgolj lastnikom naprav z omogočenim korenskim dosto­pom. Brezplačna različica nam med drugim omogoča varovanje in obnavljanje nameščenih apli­kacij, naredi varnostno kopijo stikov, SMSov in drugih osebnih podatkov ter omogoča avtoma­tizacijo pogostih opravil. Plačlji­va različica spodobnemu nabo­ru doda kopico dodatnih funk­cij, med katerimi ne manjkajo oblačno shranjevanje, selektiv­no varovanje in prenos varno­stnih kopij na pomnilniško karti­co microSD. . S MOBILNO NOVO NA IPHONU Naš izbor na iPhonu Jure Forstnerič . Brain.fm. Zanimiva in koristna aplikacija, v kateri si izberemo vrsto glasbe za različne potrebe – za spro­stitev, zbranost itd. . Binaural. Še ena aplikacija za predvajanje preproste glasbe in zvo­kov, kjer si izberemo tempo glasbe glede na želje, denimo za meditacijo ali lažje uspavanje. . Sorted. Minimalistična, a zmoglji­va aplikacija za urejanje dnevnih ob­veznosti in opravil, od zahtevnih pro­jektov do nakupovalnih seznamov. . Dawn Chorus. Zelo lepa aplika­cija, ki je enostavna in prijetna alter­nativa klasičnemu alarmu, saj nas tu zbudijo zvoki različnih ptic. . Tayasui Doodle Book. Zmoglji­va aplikacija za risanje in slikanje, v kateri je zbranih tudi veliko pametnih orodij in izvirnih vzorcev. . Ultralight – Photo Editor. Prila­godljiva aplikacija z veliko funkcijami, spozna se na popravljanje tako foto­grafij kot videa. . Video Star. Enostavni Video Star je namenjen preprosti izdelavi glasbe­nih spotov z velikanskim številom fil­trov in učinkov. . Jimdo Creator. Aplikacija, s ka­tero si lahko na pametnem telefonu sestavimo spletno stran brez sleher­nega tehničnega znanja. . Bitcoin – Calculator. Pregleden kalkulator, s katerim lahko izračuna­mo, koliko zaslužka si lahko obetamo glede na vloženi denar in predvideno gibanje tečajnic. .. Blocktracker. Zmogljiva aplikaci­ja za sledenje našim naložbam v krip­tovalutah, lahko jo povežemo z različ­nimi spletnimi borzami za samodej­no sledenje. .. Skrill. Aplikacija za hitro in eno­stavno pošiljanje denarja med prija­telji in sorodniki, podpira 40 različnih valut v več kot 200 državah. .. Wall of Music združuje iskanje glasbe s pametnimi priporočili gle­de na naš okus, poveže se lahko tudi z računom v Apple Music. .. Hootsuite. Odlično orodje za vse, ki imajo veliko dela z različnimi pro­fili v družabnih spletnih omrežjih, saj lahko v eni aplikaciji pripravimo ob­jave in spremljamo odgovore iz več omrežij. .. Deepsea Farm. Prijetna in na­lezljiva igra, v kateri ustvarimo svo­jo podvodno kmetijo, udomačimo raz­lične podvodne živali in opravljamo dnevne naloge pri razvoju kmetije. .. Blocky racing. Zabavna, barvita igra z dirkalniki, sestavljenimi iz kock, ki ob zaletavanju začnejo razpadati, do cilja pa moramo priti vsaj približno v enem kosu. .. Silly Sailing. Preprosta igra dir­kanja z jadrnicami, kjer moramo čim bolje izkoristiti pravi veter za zmago. S časom odklenemo dodatne, še bolj nenavadne ladje. .. Stormbound. Potezna taktič­na igra boja s prelepo grafiko, v kateri zbiramo karte, ki nam izboljšajo naše bojevnike oziroma ekipo. .. CATS: Crash Arena Turbo Stars. Zabavna in samosvoja igra, v kateri sestavimo bojno vozilo iz raz­ličnih delov in ga pošljemo v borbeno areno proti drugim igralcem. .. DATA Wing. Minimalistična in iz­redno lepa igra dirkanja, kjer predsta­vljamo nosilec podatkov, ki jih mora čim hitreje dostaviti na različne konce računalnika. .. Desert Golfing. Ena izmed naj­bolj priljubljenih iger na iOS, nadvse preprosta in minimalistična igra ne­skončne partije golfa v puščavi. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA IPHONU MOBILNO . . . . . Hujšamo s telefonom iPhone Bliža se konec zime in čas je, da se znebimo odvečnih kilogramov, ki so se nabrali čez zaspani del leta. Motivira, spremlja in nadzira nas lahko kar Applov pametni telefon iPhone. Ustreznih aplikacij je na tržnici App Store precej, zato nam ne preostane drugega, kot da zavihamo rokave in se lotimo znojenja. Boris Šavc ilogrami se s slabimi prehranjevalnimi nava­dami hitro nabirajo, ve­liko teže jih je izgubiti. Zdrav ži­vljenjski slog se začne pri pazlji­vem vnosu hrane v telo, števci kalorij nam trud olajšajo. MyFi­tnessPal . spada med bolj iz­popolnjene programe za štetje kalorij. Ponaša se z zbirko več kot pet milijonov živil, ki se iz dneva v dan veča. Aplikacija nas informira o sestavi posamezne­ga živila in sledi vnosu kalorij, maščob, holesterola, ogljikovih hidratov, sladkorja in vlaknin. Uporabniški vmesnik je pregle­den in ne zahteva preveč po­zornosti. Program se povezuje z drugimi storitvami in programi, ki njegov nabor zmožnosti do­polnijo s sorodno funkcionalno­stjo, na primer sledenjem špor­tne aktivnosti. Največja težava hujšanja je di­sciplina. Program My Diet Co­ach - Weight Loss . nam po­maga določiti želeni cilj in izde­lati načrt, po katerem ga bomo dosegli. Da ne odtavamo od za­črtane poti, nam bo vsak dan pošiljal motivacijske slike in nas bodril s sporočili o napredku ter oddaljenosti ciljne črte. Izku­šnjo nadgradijo nasveti strokov­njakov in povezava z uro Apple Watch za hitrejši vnos. Iz dnevne sobe v naravo nas bo premaknila aplikacija Couch to 5K .. Z njeno pomočjo ne bomo samo shujšali, temveč po­stali izkušeni tekač. Program nas bo spravil v pogon trikrat na te­den, pri čemer posamezne teka­ške seanse ne bodo daljše od pol ure. Če bomo navodilom pridno sledili, bomo v dveh mesecih pri­pravljeni tekmovalno preteči pet kilometrov. Sworkit: Workouts & Plans . je aplikacija s široko izbiro najrazličnejših vaj, ki segajo od joge in kondicijskih treningov do vadbe za moč. Vadba je pri­lagodljiva, sami določimo čas in cilj. Gre za priljubljeno izbiro te­lovadnih navdušencev po vsem svetu, ki jo uporablja že več kot dvajset milijonov ljudi. Vodena vadba ali trening z osebnim trenerjem sta odlična načina manjšanja telesne teže, a hkrati zahtevata precej časa in še več denarja. Brezplačnega di­gitalnega spremljevalca za telo­vadbo ponuja aplikacija Daily Cardio Workout - Fitness .. Program nas bo vsak dan spod­bujal k vadbi, si izmišljal vaje, ki bodo trajale od pet do deset minut, in tudi v povezavi z uro Apple Watch spremljal porablje­ne kalorije. Video navodila se bodo na zaslonu prikazovala ne glede na stanje internetne pove­zave.. K TEHNOLOŠKI SPODRSLJAJI FOKUS FOKUS TEHNOLOŠKI SPODRSLJAJI X X februar 2018 31 32 februar 2018 FOKUS TEHNOLOŠKI SPODRSLJAJI X Napake, ranljivosti, prevare in goljufije Številni izdelovalci strojne ali programske opreme so se že zapletli v škandale, marsikateri so epilog doživeli tudi na sodišču. Kolektivne tožbe so posebej priljubljene onkraj velike luže, kjer so tehnološke gigante doletele zaradi najrazličnejših napak, ranljivosti, goljufij in prevar. Minuli mesec odkrita dve desetletji stara razpoka v Intelovih procesorjih je zgolj zadnji v dolgi vrsti primerov. Osvetlili bomo najzanimivejše, najdrznejše ali najdražje škandale. Matej Huš 30 februar 2018 Hrošč FDIV v Intelovih procesorjih Tudi brez zadnjega fiaska, ki ni omejen na Intel in o katerem v tokratnem Monitorju tudi pi­šemo, ima Intel dolgo zgodovino hroščev v svojih procesorjev. In­tel ni slab izdelovalec, a ker ima podjetje dolgo zgodovino, ker je največji izdelovalec procesorjev na svetu in ker so procesorji zelo zapleteni, je tudi količina hroščev razumljiva. Do letošnje razpoke je imel rekord v publiciteti izvirni Pentium iz leta 1994, za katerega se je izkazalo, da v redkih prime­rih ne zna pravilno deliti. Profesor matematike Thomas Nicely s kolidža Lynchburg je leta 1994 iskal praštevila in ugo­tovil, da rezultati na nekaterih računalnikih niso pravilni. Na­paka se je pojavila, ko je v skupi­no dodal procesorje Pentium in je ni bilo mogoče izslediti v pro­gramski kodi. Ker ni našel dru­ge razlage, je oktobra 1994 pisal Intelu, da je v njihovih procesor­jih očitno nekaj narobe. Intel, če­prav tega takrat ni priznal, je že od maja vedel, da ima koproce­sor (FPU) v novih procesorjih te­žave z deljenjem števil s plavajo­čo vejico. V zelo redkih primerih se lahko zgodi, da je rezultat na četrti decimalki napačen. Hrošča se je prijelo ime FDIV (floating­-point division). Intel je ocenjeval, da bi pov­prečen uporabnik računalnik na težavo naletel enkrat v 27.000 letih uporabe, konkurenca pa je napako prikazovala kot bistve­no resnejšo. Stanje je ušlo izpod nadzora, hrošč pa je prispel na prve strani časopisov in celo na CNN. Intel je sprva ponudil me­njavo procesorja vsakomur, ki bi lahko pokazal, da ima napaka vpliv na njegovo rabo. Toda zara­di pritiska javnosti se je Intel de­cembra istega leta odločil, da bo zamenjal vse prizadete procesor­je. Celotna operacija je stala 475 milijonov dolarjev, Intel pa jo je odnesel brez tožb. Kasneje so pojasnili, da je bil hrošč, ki je prizadel deset različ­nih modelov Pentiumov prve ge­neracije, posledica manjkajočih vnosov v tabeli (look-up table), ki jo je uporabljalo vezje za deljenje števil s plavajočo vejico. Odprava zato ni terjala večjih sprememb, temveč so procesorje popravili v naslednji rutinski reviziji čipa. Težave v Sandy Bridgeu Naslednji problem je imel In­tel leta 2011 v veznih naborih Cougar Point (P67/H67 za San­dy Bridge). Intel je 31. januar­ja 2011 zaustavil prodajo, ker so odkrili napako, ki bi sčasoma lahko povzročila odpoved pri­ključkov SATA. Ocenili so, da bi lahko v treh letih težave opazi­li na 5–15 odstotkih plošč s tem veznim naborom, kar je seveda preveč. Intel je ukrepal. Kasnejša analiza je pokazala, da je krivec tranzistor MOSFET z zelo tankim slojem oksida, na ka­terega je Intel pritisnil previsoko napetost, zato je bil zaporni tok prevelik. Sčasoma bi to lahko po­menilo, da bi 3-gigabitni priključ­ki SATA, ki jih je nadzoroval, lah­ko odpovedali. Intel se je za zau­stavitev prodaje, popravilo vezne­ga nabora in zamenjavo matičnih plošč odločil tudi zato, ker veznih naborov ne prodaja končnim upo­rabnikom kakor procesorje. Ve­zne nabore uporabljajo izdeloval­ci matičnih plošč, zato bi kasnejše odpovedi in menjave povzročile pravo logistično zmešnjavo. K sreči Intelu ni bilo treba po­polnoma prenoviti oblikovanja, saj je problematični tranzistor v resnici nepotreben. V naslednji re­viziji (stepping) so ga preprosto odstranili in izdelovalcem matič­nih plošč poslali nove vezne nabo­re. Intel je stroške konservativno ocenil na 700 milijonov dolarjev. Kljub temu je Intel povzro­čil veliko sivih las prodajalcem, saj je novico objavil 31. januar­ja, tik pred kitajskim novim le­tom, zaradi česar so številni Ki­tajci in Tajvanci ostali brez dopu­sta. O nenavadnem delovanju so bili obveščeni že novembra, ko so izdelovalci plošč testirali refe­renčne dizajne, dokončno pa so jo prepoznali januarja, ko so ve­zni nabori že šli v proizvodnjo in so jih osem milijonov že dobavili. Dejansko prodanih plošč s temi defektnimi čipi pa je bilo zgolj kakšnih 100.000. Prav tako je Intel pokril le stro­ške novih veznih naborov in dis­tribucijo, ne pa tudi nižje proda­je oziroma oportunitete izgube, ki so jo imeli izdelovalci in pro­dajalci pri čakanju na popravljen vezni nabor. Intel onemogočil TSX Avgusta 2014 so bili na udaru procesorji Haswell, Haswell-E/EP in Broadwell-Y, ki so podpi­rali TSX (Transactional Synchro­nization Extensions). Gre za raz­širitev z novimi ukazi, ki pospe­šijo izvajanje programov, saj od­pravljajo zaklepe predpomnilni­ka, ki jih zahteva jedro v večjedr­nem sistemu. S TSX se programi, ki izkoriščajo večnitenje, izvajajo hitreje. Toda izkazalo se je, da so imeli omenjeni procesorji napa­ko v izvedbi TSX, zaradi katere je bilo delovanje nestabilno. In­tel se je zato odločil posodobitev mikrokode TSX v teh procesorjih kar izključiti. TSX so znova omo­gočili v popravljeni različici pro­cesorjev, ki je izšla decembra. Ta hrošč Intelu ni povzročil vi­sokih stroškov, je pa zanimiv zato, ker se je Intel odločil za izklop funkcije. V vsakem procesorju je veliko napak (Intel jim pravi erra­ta), ki jih sploh ne opazimo. Za to je poskrbljeno na več ravneh, in sicer od popravkov mikrokode in izogibanja (workaround) do reši­tev na ravni BIOSa (zdaj UEFI) ali operacijskega sistema. Koliko jeder je imel AMD Bulldozer Precej bolj nenavadna pa je tož­ba, ki je AMD doletela leta 2015. V skupinski tožbi so mu tožniki očitali, da je zavajal z oglaševa­njem števila jeder v procesorjih Opteron in FX. V oglasih je AMD zapisal, da imajo različni modeli 4, 6, 8 ali 16 jeder, v resnici pa naj bi jih imeli samo pol toliko. Ker či­pov res ne moremo narobe pre­šteti, se lahko vprašamo, v kate­rem grmu tiči zajec. Spor je povzročilo oblikovanje čipa. V njem so bila jedra zdru­žena po dve skupaj v en modul. Jedra v istem modulu so bila po­dobna siamskim dvojčkom, saj so si precej sestavnih delov deli­la, denimo enoto za računanje s plavajočo vejico, krmilnik pred­pomnilnika ipd. Druge sestavi­ne pa so bile ločene, na primer enota za računanje s celimi šte­vili. Jedri sta bili dve in hitrejši od enega samega, a hkrati poča­snejši od dveh popolnoma loče­nih polnokrvnih jeder. Sodišče je leto pozneje tožbo zavrglo. Kdo je želel kupiti AMD Lllano Se je pa AMD lani poravnal v tožbi iz leta 2014, v kateri so mu delničarji očitali, da jih je zava­jal s podatki o povpraševanju in pričakovani prodaji čipa Llano. Čip (APU), ki bi moral iziti leta 2009, je izšel leta 2011 in se tako slabo prodajal, da je moral AMD oktobra 2012 odpisati 100 mi­lijonov dolarjev neprodanih za­log. AMDjeva delnica je tedaj pa­dla za tri četrtine, delničarji pa so podjetju zamerili, da jim je vse do odpisa lagalo, kako visoko je povpraševanje po Llanu. AMD jim je po poravnavi plačal 30 mi­lijonov dolarjev odškodnine in seveda ni priznal, da je storil kar­koli narobe, kar je pri teh porav­navah običajno. Upočasnjevanje iPhonov … Očitek je star, kolikor so stari pametni telefoni, ali pa še starejši. Sčasoma začne naprava delovati počasneje, kot bi pričakovali gle­de na njene specifikacije, običaj­no ob izidu naslednika. Ljudje so iz tega sklepali, da jih očitno izde­lovalec želi na silo prepričati v na­kup novega izdelka. Strokovnjaki so trdili, da gre za prazne marnje … Lani pa je Apple priznal, da se telefoni sčasoma res upočasnijo. Decembra so se po internetu začeli širiti rezultati testa hitro­sti na iPhonu 6. Naprava čude­žno oživi in začne delovati hitre­je, če ji zamenjamo staro baterijo z novo, kar ni logično. Po tednu dni špekulacij je Apple priznal, da je to res vse od iOS 10.2.1. V iPhonih 6 in novejših program­ska oprema začne upočasnjevati procesor in druge komponente, ko se baterija stara. Apple je za­čel pojasnjevati, da to počne za­radi uporabnikov – slabša bateri­ja bi skrajšala avtonomijo napra­ve, ki ne bi več zdržala ves dan. Drugi razlog je konična raba, saj so imeli pred programsko poso­dobitvijo, ki je prinesla tako upo­časnjevanje, nekateri telefoni te­žave z nenadnim ugašanjem. Če so komponente zahtevale preveč energije, baterija sunka ni zmo­gla, in telefon se je ugasnil. Apple je sprva nonšalantno tr­dil, da so s tem v resnici poma­gali in da kdor želi spet prvo­tno hitrost, lahko nese telefon na servis, kjer mu bodo za 80 evrov zamenjali baterijo. Po pritisku javnosti je Apple najprej napo­vedal pocenitev menjave baterije na 30 dolarjev (pri nas 43 evrov) in programsko nadgradnjo, ki bo uporabniku dala več informacij o bateriji in ukrepih. Problem tega početja je več­plasten. Apple bi bil moral upo­rabnike zgolj opozoriti, da je ba­terija slabša in da bo telefon zato deloval počasneje, pa bi se večini slabe volje izognil. Nihče namreč ob počasnem delovanju telefona ne posumi, da je razlog stara ba­terija, zato je ta očitek upravičen. Drugi problem je oblikovanje same naprave. Da se baterije sta­rajo, ni nič novega, zato je izdela­va naprave, kjer bodo energetske potrebe na zgornji meji nove ba­terije, milo rečeno, neumna. Apple je zaradi tega početja do­letelo tudi nekaj tožb. V Franci­ji ga preiskujejo zaradi suma na­mernega načrtovanja zastarelosti naprave (planned obsolescence), v ZDA trenutno tečejo tri skupin­ske tožbe zaradi tega, obeta pa se jih še 26! Odgovore zahteva tudi ameriški senat. Tim Cook oblju­blja, da bo nov iOS povedal več o stanju baterije, priporočil zame­njavo in omogočil izklop upoča­snjevanja. [jebiga, nova informacija] … in gorenje Galaxyjev A počasen telefon je kljub temu boljši od zoglenelega. Samsungov paradni konj Ga­laxy Note7 je izšel avgusta 2016. Kmalu po izidu so se začela po­javljati poročila o vžigih baterij v telefonu, zaradi česar so sep­tembra odredili vpoklic vseh te­lefonov in jim zamenjali baterijo. Toda tudi nove baterije drugega izdelovalca so, resda iz drugih razlogov, povzročale iste teža­ve. Zaradi vsesplošne panike, saj so se opekli tudi nekateri upo­rabniki, telefoni pa so se vžigali tudi na letalih, je Samsung okto­bra ustavil proizvodnjo in odpo­klical vse prodane naprave, lju­dem pa vrnil denar. Ker vsi niso želeli zamenjati naprav, je Sam­sung naposled izdal popravek, ki je onemogočil polnjenje naprav, kupcem pa dodal še popust pri nakupu drugega Samsungove­ga telefona. Samsung je ocenil, da so imeli zaradi odpoklica te­lefonov okrog 2–3 milijarde do­larjev stroškov in oportunitetne izgube. Sonyjevo prisluškovanje Sony BMG si je leta 2005 kar sam zakuhal največji škandal v svoji zgodovini, ki ni imel le fi­nančnih posledic za podjetje, temveč je tudi spremenil odnos javnosti do sistemov za zaščito avtorskih vsebin (DRM). Sony je namreč na milijone zgoščenk z glasbo namestil programa XCP (Extended Copy Protection) in MediaMax CD-3, da bi preprečil kopiranje na računalnikih. Mark Russinovich iz podjetja Winternals je 31. oktobra 2005 na svojem blogu opozoril, da je program XCP s Sonyjevih zgo­ščenk po funkcionalnosti v bi­stvu rootkit (prikrit, zlonameren program za pridobitev upravlja­vskega dostopa). Pogoji uporabe (EULA) ga sploh ne omenjajo, a se XCP prikrito namesti v raču­nalnik. Zaradi načina delova­nja ga tudi številni protivirusni programi prepoznajo kot root­kit. Obenem ustvari varnostne razpoke, ki jih lahko (in so tudi jih) izkoriščali zlonamerni pro­grami iz divjine, teče neprestano in nima funkcije za odstranitev. XCP je na zgoščenkah dobilo dva milijona uporabnikov, Media­MAX CD-3 (ki se je namestil, če­tudi je uporabnik zavrnil EULA) pa kar 20 milijonov. Sonyjev prvi odziv je bil kata­strofalen: »Večina uporabnikov sploh ne ve, kaj je rootkit, zakaj bi jih torej skrbelo zanj?« Kasne­je je Sony uvidel zmoto in ponu­dil »orodje« za odstranitev z ra­čunalnikov. Toda analiza je po­kazala, da v resnici orodje zgolj skrije datoteke, in jih ne odstra­ni. Šele kasneje je Sony zamenjal prodane in neprodane zgoščen­ke in ponudil delujoče orodje za odstranitev. Sledile so tožbe. Sony je izgubil skupinsko tož­bo v Teksasu, v New Yorku in Ka­liforniji pa se je poravnal. Prav tako je moral Sony doseči porav­navo z ministrstvom za pravo­sodje in zvezno komisijo za trgo­vino. Skupno je Sony plačal 5,7 milijona dolarjev v poravnavah, prav tako je lahko vsak kupec od Sonyja terjal povračilo stroškov, ki jih je imel z razkuževanjem svojega računalnika, v višini do 175 dolarjev. Zasledovanje v Hewlett-Packardu Še bolj bizarna je zgodba iz Hewlett-Packarda. Leta 2006 je predsednica Patricia Dunn naje­la skupino strokovnjakov za var­nost, ki so prikrito preiskovali več novinarjev New York Timesa, Wall Street Journala in CNETa ter članov uprave Hewlett-Pac­karda, da bi odkrili vir odteka­nja notranjih informacij. Ti stro­kovnjaki so potem najeli detek­tive, ki so uporabljali nezakoni­te metode, med drugim lažno predstavljanje, da so dobili izpi­ske telefonskih pogovorov. Ko je Newsweek razkril to početje, je završalo. Glavni problem seve­da ni bil član uprave, od katere­ga so odtekale informacije, tem­več nezakonit nadzor nad novi­narji in člani uprave, ki ga je od­redil HP. Dunnova je tri tedne po razkritju odstopila, kmalu je sle­dila še glavna pravnica podjetja. Dunnova je bila kasneje obto­žena več kaznivih dejanj, a je ka­lifornijsko sodišče obtožnico za­vrglo. Podobna usoda je dolete­la tudi preiskovalce, ki so upo­rabljali nezakonite metode. Leta 2012 pa je zvezno sodišče glav­nega preiskovalca, ki ga je leta 2006 najel Hewlett-Packard, ob­sodilo na trimesečno zaporno kazen. Dogovarjanje o cenah Končajmo s klasiko, ki je do­živela že številne sodne epiloge, še več pa je nedokazanih očitkov. Dogovarjanje o cenah je povsod prepovedano, a to izdelovalcev v preteklosti ni ustavilo. Med letoma 1995 in 2000 so se glasbeni založniki povezali in se dogovorili o cenah CDjev, s či­mer so se borili proti diskontnim prodajalnam (v ZDA Target in Best Buy). Zaradi tega so morali Sony, Warner, Bertelsmann, EMI in Universal plačati 67 milijonov dolarjev globe in v dobrodelne namene prispevati za 76 milijo­nov dolarjev CDjev. Leta 2002 je postalo jasno, da so spletkarili tudi izdelovalci di­namičnega pomnilnika (DRAM). Hynix, Infineon, Micron, Sam­sung, Hitachi, Toshiba, Elpida in drugi so priznali, da so umetno zadrževali cene pomnilnika na previsokih ravneh. Dogovarjanje je teklo v letih 1998–2002, konč­ni epilog pa je dobilo šele s po­ravnavo leta 2014. Ker so bile za­radi dogovarjanja cene elektron­skih naprav (računalniki, pred­vajalniki MP3, tiskalniki, dlanč­niki, grafične kartice itd.) previ­soke, so morala podjetja plačati 310 milijonov dolarjev, od tega je šlo 200 milijonov odškodovanim strankam. Nečednih poslov so bili krivi tudi izdelovalci LCDjev. Evrop­ska unija je leta 2010 Sam­sung, LG, AU Optronics, Chimei, Chunghwa in HannStar oglobila s 649 milijoni evrov, ker so v le­tih 2001–2006 spletkarili glede cen »panelov«. V ZDA so podje­tja plačala 1,6 milijarde dolarjev kazni, nekaj vodilnih pa je mora­lo v zapor. Častne omembe Seznam različnih neprevidno­sti, napak, hroščev, izigravanj, prevar in goljufij je še dolg, a ne­kje moramo končati. Še nekaj ča­stnih omemb zato zgolj telegraf­sko. Dell je moral leta 2006 za­menjati Sonyjeve baterije v 4 mi­lijonih prenosnikov. Vpoklicev baterij, resda manjših, je bilo v zgodovini še precej. V prazgo­dovini, leta 1998, je bila Iome­ga na tapeti zaradi slabe kakovo­stih svojih pogonov Zip, ki so po vrsti odpovedovali, in se je leta 2001 v tožbi poravnala. Amazon je leta 2009 uporabnikom na da­ljavo pobrisal e-knjige s Kindlov, ker spletna stran, ki jih je distri­buirala, ni imela pravic zanje. In­telovi diski serije Deskstar so se leta 2001 množično kvarili; In­tel se je v skupinski tožbi porav­nal, ker je kupce zavajal s podat­ki o zanesljivosti diskov. Nvidia se je zaradi zavajajočega oglaše­vanja količine pomnilnika v kar­ticah GTX 970 (3,5 GB namesto 4 GB) predlani poravnala v višini 30 dolarjev na prodano kartico. Proti Microsoftu še teče več tožb, ker je Windows 10 agresivno na­meščal v računalnike uporabni­kov prejšnjih različic. Za konec opomnimo le, da smo popolnoma izpustili dra­ge opomine, ki so jih bili Micro­soft, Intel, Samsung in podobni v preteklosti deležni zaradi krši­tev patentne zakonodaje ali zlo­rab prevladujočega tržnega polo­žaja. To sodi v neko drugo kate­gorijo. O hroščih Spectre in Melt­down v novih Intelovih, AMDje­vih, ARMjevih in Nvidiini proce­sorjih pa pišemo ločeno.. o ga podjetja grdo polomijo, vsakdo pomisli na tožbo, a to ni preprosto. Čeprav imamo zagotovljeno pravno varstvo, ima­jo potrošniki in vlagatelji pri uveljavljanju svojih pravic v indi­vidualnih sporih težave. Škode in s tem zahtevki so navadno tako nizki, da zaradi visokih stroškov postopka in dolgotrajnosti spori niso smisel­ni. Kadar je oškodovancev veliko, je skupna škoda visoka, s tem pa tudi dobiček nasprotne strani, če se oškodovanci ne odločijo za tožbe. Kolektivna pravna sredstva so pomembna, ker manj obremenjujejo tako posameznika kakor tudi sodišče. V ZDA je pogosta vrsta razredna tožba (class action), ki jo lahko brez soglasja preostalih članov razre­da potrošnikov vloži posamezen član v imenu celotne skupine, pravno­močnost pa pokriva vse člane razreda. Ker so odvetniki plačani v dele­žu prisojene odškodnine (contingency fees), obenem pa so kaznovalne odškodnine (punitive damages) do trikrat višje od dejanske škode, so te tožbe zelo pogoste. Taka ureditev vzpodbuja nepošteno pravdanje, zato je v evropskem pravnem redu ni. Glede na obliko združevanja poznamo zastopniške tožbe (representa­tive action), ki jih vlaga kvalificiran subjekt, na primer organizacija za varstvo pravic potrošnikov, in skupinske tožbe (group action), kakršno član skupine vloži v imenu celotne skupine. Še ena oblika so vzorčni postopki (test case), v okviru katerih se neki zahtevek preizkusi in po­stane precedens za prihodnje primere. Vse tožbe so lahko opustitvene, z njimi se zahteva prenehanje proti­pravnega ravnanja, sprejetje ukrepov, odprava kršitev in podobno, ali odškodninske, kjer upravičenci zahtevajo odškodnino za nastalo ško­do. Ureditev v EU je različna od članice do članice – ponekod tožbe av­tomatično vključujejo vse prizadete (opt-out), drugod se moramo pri­glasiti (opt-in). Evropska komisija je leta 2013 objavila le priporočilo o skupnih načelih za kolektivne tožbe, in ne zavezujoče direktive. Obstaja pa direktiva (2009/22/ES), ki ureja opustitvene tožbe. V EU približno polovica držav omogoča kolektivne tožbe v polnem po­menu. Najbolj razširjene so na Nizozemskem, Švedskem in v Belgiji. PRAVDANJE Kolektivni spori K . Nekatere defektne Pentiume so leta 1994 predelali v obeske za ključe. . AMD je po dve jedri združil v en modul, tako da sta imeli nekaj komponent skupnih. Tožba zaradi zavajanja je bila zavržena. . Samsungov Galaxy Note7 se je zaradi defektnih baterij lahko vnel. . Z novo baterijo pospešimo iPhone do prvotne zmogljivosti. odročje kolektivnih sporov bo v Sloveniji celovito uredil Zakon o kolektivnih tožbah, ki je bil sprejet 26. 9. 2017 in se bo za­čel uporabljati 21. 4. 2018. Doslej je pri nas obstajala le opu­stitvena tožba, ki jo je lahko vložila upravičena organizacija (na primer potrošniška organizacija). Z njo je lahko zahtevala prenehanje ravnanj, s katerimi se kršijo pravice potrošnikov. Takšna tožba učinkuje vnaprej, ne more pa se z njo zahtevati odškodnine za škodo. Tudi ob nadalj­njih kršitvah se potrošnik ne more sklicevati na tožbo, ker je ta izdana v pravdi med podjetjem in potrošniško organizacijo. Poleg tega so te tož­be omejene le na potrošniške pravice. Če bi potrošniška organizacija zahtevala odškodnino v imenu potrošni­kov, bi sodišče tako tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja procesne legiti­macije. Zakon o pravdnem postopku sicer omogoča skupno uveljavlja­nje tožbenih zahtevkov (sosporništvo) ali združitev pravd, a je to smi­selno le, ko je tožnikov manj, ko vedo drug za drugega in ko tožbe vlo­žijo v istem časovnem obdobju. Od leta 2008 deluje tudi institut vzorč­nega postopka, a je omejen na primer, ko so tožbe že vložene in sodi­šče izbere eno v obravnavo. Zakon o kolektivnih tožbah širi to področje, saj definira kolektivne opu­stitvene in odškodninske tožbe. Sodišče bo vodilo register vseh vlože­nih kolektivnih tožb. Tožbe ne bodo omejene na potrošniške pravice, tako da bodo lahko sodelovale tudi pravne osebe. Sodišče bo najprej presodilo, ali je tožnik reprezentativen za zastopanje oškodovancev. Po­tem se bodo ti odločili, ali želijo biti del tožbe (opt-in). Če bo sprejeta poravnava, jo bo moralo preučiti in potrditi sodišče, sicer pa bo o tožbi odločilo sodišče. Sodba bo izvršilni naslov za vsakega posameznika (z njo je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve). V sistem so vgrajene nekatere varovalke, da se ne bi izrodil v anglosaško množično vlaganje tožb: ne obstajajo kaznovalne odškodnine, stroške nosi stranka, ki izgubi, tožb ne sme financirati konkurenčno podjetje, so­dišče bo moralo preizkusiti in odobriti kolektivno tožbo pred začetkom. PRAVDANJE Skupinske tožbe v Sloveniji P . Na Sonyjevih zgoščenkah je v drobnem tisku pisalo, da vsebujejo XCP, a nihče ni vedel, kaj vse to prinaša. Slika: EFF. FOKUS TEHNOLOŠKI SPODRSLJAJI TEHNOLOŠKI SPODRSLJAJI FOKUS X X 34 februar 2018 februar 2018 35 ačunalniki so zelo neu­mne naprave, ki v resni­ci ne znajo početi druge­ga, kot premetavati ničle in eni­ce. Uporabni so zato, ker to poč­no zelo hitro. Srce vsakega ra­čunalnika predstavlja centralni procesor (CPU), ki v današnjih modelih deluje s hitrostjo 2–4 GHz. Premislimo, kaj to pomeni v praksi – posamezen cikel traja manj kot nanosekundo. To ni hi­tro le za človeške razmere, to je hitro tudi za elektroniko. Proce­sor lahko podatke obdeluje tako hitro le, če jih ima na voljo. Na­nosekundni pomnilnik bi bil ne­predstavljivo drag, dostopni čas na klasičnem disku pa se meri v milisekundah (milijonkrat več torej). Elegantni rešitvi tega pro­blema, ki se imenujeta špeku­lativno izvajanje ukazov in po­mnilniška hierarhija, sta zakuha­li največjo ranljivost procesorjev v zgodovini. Hierarhija pomnilnika Ob procesorju so registri, ki so dostopni tako hitro kakor tikta­ka procesor. So najmanjša enota v pomnilniški hierarhiji, saj obi­čajno vsebujejo le vhodne in iz­hodne podatke trenutnih ope­racij. Nekoliko večji, a počasnej­ši je prvonivojski (L1) predpo­mnilnik. Obstajata še dva nivo­ja predpomnilnika (L2 in L3). Vsak naslednji je večji in cenej­ši, a počasnejši. Sledi glavni po­mnilnik (RAM), najpočasnej­ši in največji pa je trajni prostor na disku. Čeprav se zdijo vsi do­stopni časi s človeške perspektive hitri, se razlikujejo za več veliko­stnih razredov (od nanosekund do milisekund). Če bi to preraču­nali v človeške enote, bi bili po­datki v registru to, kar vemo na pamet, za dostop do informacij v pomnilniku pa bi se morali pelja­ti v uro oddaljeno knjižnico. Procesorji so pametni in po­datke, do katerih so nazadnje ali pogosto dostopali, shranjuje­jo v predpomnilnik. Tako skraj­šajo odzivni čas pri vnovičnem dostopu, a po drugi strani to od­pira nekaj možnosti za napade po stranskem kanalu (side chan­nel attack). Tako imenujemo na­pade, ki izkoriščajo fizično iz­vedbo računalnika in ne kakšne programske ranljivosti. Če bi jim uspelo prisluškovati omrežnemu prometu z merjenjem elektro­magnetnega valovanja okrog ka­bla UTP, bi bil to napad po stran­skem kanalu. Špekulativno izvajanje Procesorji so tako hitri, da vča­sih prehitijo kar sami sebe. Mo­derne procesorje sestavljajo ce­vovodi, kjer se v vsaki stopnji iz­vaja neki ukaz, koda pa se sko­znje pomika kot skozi cevni reak­tor. Ker različne operacije trajajo različno dolgo, procesorji uka­zov ne izvajajo strogo v zapored­ju, kot je zapisano v kodi. Med­tem ko procesor čaka na kakšne podatke iz centralnega pomnil­nika, lahko obdela vrsto drugih ukazov (out-of-order execution). Kadar v kodi naleti na razvejitev ali pogoj, za katerega rezulta­ta še ne pozna, vezje predposta­vi najverjetnejši izid (branch pre­diction) in začne izvajati ukaze. Če se kasneje, ko se pogoj dejan­sko preveri, izkaže, da je proce­sor uganil pravilno, smo prihra­nili veliko časa. Če se je zmotil, se izračuni zavržejo, rezultat pa je enak, kot če bi procesor pre­prosto čakal na rezultat pogoja. Temu se pravi špekulativno izva­janje (speculative execution) in iz­datno pospeši izvajanje kode. Navidezni pomnilnik in pravice V modernih operacijskih siste­mih se uporabniški programi že dolgo časa ne pogovarjajo več s strojno opremo neposredno. Po­enostavljeno povedano, se vsak program počuti, kot da ima ves računalnik in s tem pomnilnik na voljo le zase. Program vidi navi­dezne naslove, operacijski sistem (oziroma v normalnih razmerah TLB (translation lookaside bu­ffer), ki je v predpomnilniku na procesorju) pa skrbi za pretvarja­nje med dejanskimi fizičnimi na­slovi, kjer so podatki shranjeni v pomnilniku, in navideznimi na­slovi, ki jih kliče program. Prav tako skrbi, da ima program do­stop le do dela fizičnega pomnil­nika, ki pripada njemu. Del pomnilnika, do katere­ga ima dostop le jedro (kernel memory), se prav tako presli­ka v navidezni pomnilnik, ki je na voljo programu. Toda dostop do njega ima le, kadar se izvaja z ustreznimi privilegiji, denimo pri sistemskih klicih. Privilegiji se preverjajo ob vsakem klicu. Isti pomnilnik jedra v fizičnem po­mnilniku se lahko preslika v na­videzni pomnilnik vsakega pro­grama posebej. Ranljivost Meltdown In že smo pri ranljivostih, ki so bili v procesorjih odkriti v janu­arju. Lažje razumljiva, resnejša, a tudi lažje odpravljiva je ranlji­vost Meltdown, ki zadeva le Inte­love procesorje in nekaj ARMje­vih. Prizadeti so vsi Intelovi pro­cesorji po letu 1995, razen Ita­niumov in Atomov izpred leta 2013, ter ARM Cortex-A15, A57, A72 in A73. Najprej pojasnimo s prispodo­bo. Predpostavimo, da gremo v službo z avtomobilom, če dežu­je, drugače pa s kolesom. Proce­sor bi se tega opravila lotil tako­le. Najprej bi vprašal zunanji po­mnilnik, kakšno je vreme. Ker mora na odgovor počakati in ker je zadnji teden deževalo, bi odprl garažo, pripeljal avto pred vhod in ga zagnal. Ko bi končno do­bil odgovor, da sije sonce, bi avto zapeljal nazaj v garažo in jo za­prl. Toda ker bi bil motor topel, avto pa malce drugače porav­nan, bi lahko ugotovili, da sije sonce zgolj s pregledom garaže, ne da bi stopili ven. V praksi Meltdown deluje ta­kole. Naprej definiramo pomo­žno polje (probe_array). Na­padalec želi dostopiti do pomnil­niškega naslova A (kernel_address), ki pripada jedru, in prebrati njegovo vrednost. Pro­cesor izvede ta ukaz, hkrati pa pošlje poizvedbo, ali ima pro­gram sploh pravice za dostop do tja (nima jih). Tu bi se mora­la zgodba končati, a se ne, ker Intelov procesor nadaljuje, pre­den dobi informacijo o pravicah. Nato koda želi prebrati naslov B v pomnilniku, do katerega pro­ces ima dostop. Ključno je, da je koda napisana tako, da je naslov B odvisen od vrednosti na naslo­vu A (probe_array[final_kernel_memory]). Procesor to izvede in naslov B shrani v pred­pomnilnik. Šele sedaj dobi pro­cesor informacijo, da dostop do A ni dovoljen, zato vse operaci­je razveljavi, program pa ne dobi nobene informacije. Toda vse­bina iz naslova B je še vedno v predpomnilniku. Zdaj program prebere vseh 256 možnosti za naslov B (celotne polje probe_array), saj dostop do B ima, in preveri, kateri naslov se je pre­bral bistveno hitreje. Iz tega dobi informacijo, kaj je pisalo na na­slovu A (kernel_address). Tako je mogoče prečesati celoten pomnilnik. Srž problema je vrstni red iz­vajanja ukazov. Ker procesor ne preveri, ali ima program pravico dostopa do naslova, preden ga prebere in s tem vpliva na stanje predpomnilnika, je mogoča zlo­raba. Popravek se imenuje KPTI (kernel page table isolation) in pomnilnika jedra ne preslika več v isti navidezni pomnilnik kakor program, temveč v ločen prostor. Klici vanj so nekoliko počasnejši, zato popravki za Meltdown upo­časnijo procesor. Ranljivost Spectre Bistveno subtilnejša je ranlji­vost Spectre, ki je prisotna v pro­cesorjih vseh večjih izdeloval­cev. Medtem ko Meltdown na­stane zaradi hrošča v Intelovi iz­vedbi procesorjev, za katerega ni pametnega razloga, je Spectre posledica logike in konstrukcije procesorjev, zaradi česar je zašči­ta bistveno zagonetnejša. Napad Spectre ima dve različici, ki sta si podobni. Z obema program, ki se izvaja v uporabniškem nači­nu, pretenta procesor za dostop do pomnilnika, ki pripada dru­gemu programu (in ne jedru). Pri ranljivosti Spectre 1 (boun­ds check bypass) ne gre za eskala­cijo privilegijev, temveč moramo procesor pretentati v napačno na­poved, kateri ukaz naj začne iz­vajati. Recimo, da ima napadalec nadzor nad spremenljivko x, ar­ray1_size pa ni v predpomnil­niku, medtem ko array1 je. Če procesor napačno predpostavi, da prvi pogoj v kodi velja, se bo izvedel nadaljnji ukaz, ki bo vpli­val na stanje predpomnilnika. Procesor bo kasneje pravilno ugo­tovil, da pogoj ni izpolnjen in da program nima dostopa, in bo za­vrgel vse rezultate, a predpomnil­nik bo čutil spremembo. Pametne rešitve tega proble­ma ni. Da je iz stanja predpo­mnilnika mogoče sklepati o tem, kateri pomnilniški naslovi so bili nazadnje uporabljeni, ni novo. Povsem novo pa je odkritje, kako to izkoristiti za dostop do po­mnilnika v uporabniškem pro­storu, do kamor program nima dostopa. Edina rešitev je statič­na analiza kode, odkrivanje od­lomkov, ki vplivajo na izid špe­kulativnega izvajanja ukazov, in vstavitev ukazov za serializaci­jo (torej čakanje, da se izvedejo vsi ukazi do točke razvejitve). To vpliva na hitrost. Ranljivost Spectre 2 (branch target injection) je podobna, le da tu napadalec zastrupi proce­sorjevo enoto za predvidevanje razvejitev in ga s tem ukani v iz­vajanje ukazov, ki jih sicer ne bi nikoli predvidel. Tudi v tem pri­meru potem iz stanja predpo­mnilnika rekonstruira vsebi­na pomnilnika. Rešitve za Spec­tre 2 ni, in sicer so ločene razvi­li Google, AMD in Intel, vključu­je pa tudi nadgradnjo mikroko­de procesorja. Izkoriščanje ran­ljivost Spectre je bistveno tež­je kakor Meltdown (tudi popol­na razlaga bi bila precej daljša), a po drugi strani tudi ni enostav­ne zaščite zanj. Odziv O obstoju ranljivosti je bila šir­ša javnost seznanjena 3. januar­ja. Google, ki je bil eden izmed odkriteljev ranljivosti, je načrto­val javno objavo za 9. januarja, a so špekulacije v internetu, ki jih je povzročil tudi nedokumenti­ran in nekomentiran popravek za Linuxovo jedro, izdelovalce prisilile v hitrejše razkritje. Spr­va je kazalo, da je ranljivost ome­jena na Intelove procesorje in da bo AMD imel fantastično leto, a to ni res. Popravki za Meltdown so na ravni operacijskih sistemov. Microsoft jih je izdal 3. januar­ja, a hitro ugotovil, da so neka­teri protivirusni programi ne­združljivi z novo obravnavo po­mnilnika jedra in povzročajo se­suvanje sistema. Zato je Micro­soft začel popravek namešča­ti le v računalnike, ki imajo potrjeno združljiv (to se prever­ja prek ključa v registru operacij­skega sistema) protivirusni pro­gram. Kdor takega protivirusne­ga programa nima, mora v regi­stru sam omogočiti namestitev popravka. Kasneje se je izkaza­lo, da se računalniki s starejšimi AMDjevimi procesorji po name­stitvi popravka ne zaženejo več. Microsoft je prekinil distribucijo popravka zanje in jo nadaljeval šele s popravljeno različico ka­sneje. Popravek za Linux je že v novi različici jedra. Apple je prav tako že posodobil svoje operacij­ske sisteme. Za Spectre je stanje težavnej­še. Intel je izdal popravljeno mi­krokodo za nekatere procesor­je, a je ta pri več modelih (Broa­dwell, Haswell, Ivy Bridge, San­dy Bridge, Skylake, Kaby Lake) povzročala nepričakovane vno­vične zagone, kar še rešujejo. Od leta 1995 je izšlo veliko proce­sorjev in Intel trdi, da je januarja zakrpal 95 odstotkov vseh mlaj­ših od pet let. Kaj bo s starejšimi, bomo videli. AMD je prav tako napovedal popravke za nekatere procesorje Ryzen in EPYC za za­ščito pred Spectre 2. Ker so za napad Spectre 1 naj­bolj občutljivi brskalniki, so vsi večji izdelovalci že izdali popra­vljene različice, ki vsebuje va­rovalke proti napadu. Večina popravkov je zgolj najnujnejši obliž, zato v nadaljevanju priča­kujemo nove popravke na vseh ravneh (mikrokoda, BIOS/UEFI, operacijski sistem, programska oprema). Namestite jih. Posledice Daljnosežna posledica bo ve­čja ali manjša sprememba v arhi­tekturi procesorjev. Meltdown je posledica napačnega oblikovanja procesorja, Spectre pa je posledi­ca pravilnega in želenega obna­šanja procesorja. Zaradi cevo­voda, zunajserijskega izvajanja ukazov in predvidevanja ob raz­vejitvah so današnji procesorji bistveno hitrejši, kot bi bili sicer. Kratkoročne posledice so upo­časnitve zaradi sprememb, ki so jih prinesli popravki. Prve kata­strofične napovedi o 50-odstotni upočasnitvi se k sreči niso ude­janjile, a razlike so merljive in v številnih primerih občutne. Največ preglavic imajo ponu­dniki oblačnih storitev, podat­kovnih centrov in gostovanja. Ti nimajo druge izbire kakor na­mestiti popravke, saj morajo za­gotoviti, da si uporabniki istih fi­zičnih strojev, vsak v svojem navi­deznem računalniku, ne gledajo v pomnilnik. Ti sistemi so obliko­vani glede na pričakovane obre­menitve in maksimalno učinko­vitost, zato se vsako konsistentno zmanjšanje zmogljivosti pozna. Za domače uporabnike je sta­nje boljše, če niso morda stakni­li popravka, ki jim je onesposo­bil računalnik. Windows 10 na novejših procesorjih je do 10 od­stotkov počasnejši, na starejših (Haswell) pa tudi do 20 odstot­kov. Na Windows 7 in 8 se razli­ke poznajo še bolj. Zlasti občutne upočasnitve zaznajo sintetični te­sti ter pri uporabi v okoljih, kjer je veliko dostopov I/O oz. dostopov v jedro (omrežje, diski). Poleg nižje hitrosti opazimo tudi višjo obremenitev procesorja.. Trije zlobni mušketirji V računalništvu se redko zgodi, da kakšna odkrita ranljivost pesti vse modele naprav, ki so izšli v zadnjih dveh desetletjih. Še redkeje se zgodi, da spremeni razmišljanje, zgradbo in način, kako računalnike izdelujemo in kako delujejo. V začetku januarja razkrite ranljivosti v modernih procesorjih so povzročile prav to. Novi procesorji ne bodo nikoli več takšni, kot so bili. Stari procesorji pa bodo počasnejši. Matej Huš R . Shema cevovoda. Moderni procesorji imajo daljše in kompleksnejše. . Pomnilniška hierarhija v modernih računalnikih je kompromis med hitrostjo in velikostjo (ceno). . KPTI ščiti pred ranljivostjo Meltdown. Shema: Matt Klein s Ranljivi so vsi Intelovi procesorji po letu 1995 in moderni AMDjevi, ARMjevi in Nvdiini čipi. Koda za Meltdown 1. uint8_t* probe_array = new uint8_t[256 * 4096]; 2. uint8_t kernel_memory = *(uint8_t*)(kernel_address); 3. uint64_t final_kernel_memory = kernel_memory * 4096; 4. uint8_t dummy = probe_array[final_kernel_memory]; Koda za Spectre 1 if (x < array1_size) { y = array2[array1[x] * 256]; } Nadaljnje branje Horn, J. Reading privileged me­mory with a side-channel. Google Projet Zero, 2018. Lipp, M. et al. Meltdown. Ar­Xiv, 2018. Kocher, P. et al. Spectre Attacks: Exploiting Speculative Execution. ArXiv, 2018. Gruss, D. et al. KASLR is Dead: Long Live KASLR. International Symposium on Engineering Secu­re Software and Systems, 2017. anljivosti Spectre in Meltdown je skoraj hkrati odkrilo več razi­skovalnih skupin. V drugi polovici leta 2017 so za prvo ali dru­go neodvisno izvedeli v Google Project Zero (Jann Horn), v Cy­berus Technology (Werner Hass in Thomas Prescher), na Tehniški univer­zi Gradec (Daniel Gruss, Moritz Lipp, Stefan Mangard, Michael Schwarz) in Paul Kocher v sodelovanju z Univerzo Pensilvanija (Daniel Genkin), Rambusom (Mike Hamburg) in Univerzo v Adelajdi (Yuval Yarom). Do neke mere je štirikratno odkritje ranljivosti naključje, po drugi stra­ni pa so raziskovalci sledili istim namigom in delnim odkritjem, ki so ob­stajali že prej. Prvi je napad odkril Jann Horn iz Googla že junija in o njem obvestil Intel, Kocher se je v pogovoru s Hamburgom septembra domislil preveriti isto ranljivost, v Cyberusu in v Gradcu pa so ranljivosti odkrili neodvisno in oboji v razmiku nekaj dni decembra obvestili Intel. To štirikratno neodvisno odkritje pa poraja neprijetno vprašanje. Ver­jetno je na svetu še kdo, ki ima sposobnosti in opremo za odkritje in zlorabo te ranljivosti. Ker je obstajala več kot dve desetletji, je čisto mogoče, da se je že dolgo izrabljala. To je še en argument, zakaj skriv­no kopičenje ranljivosti in njihovo skrivanje, ki se ga gredo obveščeval­ne službe po svetu, negativno vpliva na varnost. Zelo malo verjetno je, da so edine, ki jih poznajo. S skrivanjem preprečijo izdelavo popravkov, zato lahko tako one kot sposobni nepridipravi v miru rovarijo po naših računalnikih. RANLJIVOSTI Štirikratno odkritje R Meltdown Spectre 1 Spectre 2 CVE (Common Vulnerabilities and Exposures) 2017–5754 2017–5753 2017–5715 opisno ime Rogue Data Cache Load Bounds Check Bypass Branch Target Prediction izkorišča eskalacija privilegijev in špekulativno izvajanje predvidevanje razvejitve in špekulativno izvajanje predvidevanje razvejitve in špekulativno izvajanje nepooblaščen dostop do pomnilnika jedra | } } programski popravek KAISER/KPTI | } } nepooblaščen dostop do pomnilnika v uporabniškem delu | | | zloraba v praksi preprosta zapletena zapletena programski popravek učinkovit neučinkovit učinkovit spremembe ločitev pomnilniških tabel za jedro in uporabniški prostor spremembe prevajalnikov in nove različice programov izvajanje dodatnih ukazov, da se prepreči špekulativno izvajanje v sumljivih primerih potreben popravek procesorjeve mikrokode } } | običajna tarča pomnilnik jedra pomnilnik uporabniškega dela pomnilnik uporabniškega dela ranljivi procesorji Intel, nekateri ARM Intel, AMD, ARM, Nvidia Intel, AMD, ARM, Nvidia NAJBOLJŠI 38 februar 2018 februar 2018 39 FEBRUAR 2018 Kaj se uporablja za igre? V Monitorju pri preizkusih prenosnikov vedno omenimo tudi strojno zmogljivost in se poleg procesorja in količine pomnilnika dotaknemo tudi grafične kartice. V reviji pa občasno tudi preizkusimo novosti s tega področja, torej nove procesorje in grafične kartice. Kakšno pa je stanje strojne opreme pri uporabnikih? Jure Forstnerič zredno zanimiva so po­ročila, ki jih redno ob­javljajo v podjetju Val­ve. Podjetje namreč stoji za iz­redno priljubljeno platformo Steam, spletno trgovino raču­nalniških iger (in tudi progra­mov). Steam namreč ponuja na­kup iger (pogosto z večjimi po­pusti), povezovanje med igralci, deljenje skupno ustvarjenih do­datkov za igre, odkrivanje novih iger manjših, samostojnih razvi­jalcev itd. Steam obstaja že do­brih štirinajst let, tudi v Slove­niji so nakupi že dolga leta pod­prti (prek kreditnih kartic in PayPala). Valve vsak mesec izvede an­keto o sistemih svojih uporabni­kov. To je seveda povsem prosto­voljno, če se uporabnik strinja, pač poberejo (anonimne) podat­ke o njegovi strojni in program­ski opremi. Te ankete omogo­čajo zanimiv vpogled v sisteme igričarjev, saj ima Steam okoli 75 % tržni delež tega dela popu­lacije. Da, gre za igričarje, pogo­sto tiste, ki so si računalnik sesta­vili sami. Začnimo kar pri operacijskem sistemu – čeprav je Steam že dol­go na voljo tudi na MacOS in Li­nuxu, predstavljajo Okna daleč najbolj priljubljeno platformo. Pri tem je zanimivo, da na vodil­nem mestu še vztraja Windows 7 v 64-bitni različici – nameščen je v 70 % vseh zajetih sistemov. Sledi Windows 10 (spet v 64-bi­tni različici) s 25 %, vse drugo daleč zaostaja. Večina uporabnikov uporablja Intelove procesorje- Ti so imeli konec leta 91 % delež, preosta­li so pri AMDju. Menimo, da je delež v širši javnosti še občutno bolj na strani Intela, saj so igri­čarji pogosto tisti, ki posežejo po AMDjevih procesorjih, sploh v zadnji generaciji, ki ponuja za­nimive alternative z veliko je­dri. Najpogostejši takti so čez 3 GHz, to glede na profil uporab­nikov ne preseneča, v povprečju ima vsak uporabnik štiri proce­sorska jedra. Pri grafičnih karticah do­minira Nvidia, ki ima 85 % tr­žni delež, sledi AMD z 9 %, za­dnjih nekaj odstotkov ima In­tel. Slednji so verjetno predvsem v prenosnih računalnikih. Naj­bolj priljubljena grafična karti­ca je Nvidiina GeForce GTX 1060 (ki jo uporabljam tudi sam), saj predstavlja odlično razmerje med zmogljivostjo in ceno. Naj­bolj priljubljena ločljivost zaslo­na ostaja 1920 × 1080 pik, koli­čina pomnilnika pa je v povpre­čju 8 GB. Iz podanega lahko sestavi­mo »tipični« igričarski namizni računalnik. Ta uporablja Inte­lov štirijedrni procesor višjega cenovnega razreda (i5 ali i7), ima 8 GB pomnilnika in Nviidi­no GTX 1060. Na njem so Win­dows 7 v 64-bitni različici, mo­nitor ponuja klasično ločljivost FullHD, locirani pa smo na Ki­tajskem. Da, najpogostejši jezik operacijskega sistema je po Ste­amovi anketi namreč »Simplifi­ed Chinese« :-). I s Da, najpogostejši jezik operacijskega sistema je po Steamovi anketi »Simplified Chinese«. MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > TELEFONI Blackview S8 Blackview S8 je z imenom izjemno iskren, saj izdelovalca ni sram, da se zgleduje po Samsungovi galaksiji S8. Ima pa Blackview resne težave, saj se je posnemanja dosledno držal le pri poimenovanju in promocijskem gradivu. 40 PRENOSNIKI Dell XPS 15 9560 Dellovi XPSi so namenjeni predvsem zahtevnim, tudi poslovnim uporabnikom, ki cenijo prenosljivost in kakovost. XPS 15 je tanek, ličen in preprost poslovni prenosnik z izredno kakovostnim aluminijastim ohišjem. 44 NAJBOLJŠI TELEFONI TELEFONI NAJBOLJŠI > > 40 februar 2018 februar 2018 41 ? Ocenjevanje telefonov Pri preizkusu vse telefone, ki jih preizkusimo, razvrščamo na lestvi­co. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Ocenjujemo: hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost zaslo­na, kakovost zvoka, velikost in teža, zmogljivost akumulatorja, eko­sistem. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 68  TELEFONOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   31 cenejših telefonov • 37 dražjih telefonov S8 ni nujno S8 To, da cenejši kitajski proizvajalci nesramno kopirajo velike, je znano že dolgo. Vendar celo enako ime in enaki oglasni materiali ne pripomorejo k temu, da bi bil enak tudi telefon… . Blackview S8 je z imenom izjemno iskren telefon, saj izdelo­valca ni sram, da se zgleduje po Samsungovi galaksiji S8. Ima pa Blackview resne težave zato, ker se je posnemanja dosledno držal le pri poimenovanju in promocij­skem gradivu. Tam je namreč ta S8 zelo podoben pravemu S8. To se najbolj vidi po odsotnosti ro­bov okoli zaslona. Galaxy S8 je prepoznaven predvsem po za­slonu, ki se prelije čez robove, in tako je na slikah videti tudi Blackview S8. Prevara pa je oči­tna, ko telefon primemo v roke in vidimo, da ima zaslon levo in desno konkreten rob. Take razli­ke med slikami v spletu in dejan­skim izdelkom že kar nekaj časa nismo videli, tako da je opozorilo vsekakor na mestu: promocijsko gradivo za ta telefon debelo laže. To pa žal ni edino, kar je temu te­lefonu mogoče zameriti. Strojno je enak še trem telefo­nom, ki smo jih hkrati dobili na preizkus. Še dva Zoppa in Ulefo­ne Mix imajo namreč praktično enak Mediatekov osemjedrni pro­cesor (1,5 GHz A-53 jedra), šti­ri gigabajte pomnilnika in 64 gi­gabajte shrambe. Za S8 je teža­va v tem, da je bil to edini telefon, ki je naključno ubijal odprte apli­kacije. Nekatere (Twitterjev od­jemalec Fenix, recimo) so potre­bovale več sekund ali več doti­kov ikone, da so se sploh zagnale. Pocketcasts za poslušanje podka­stov se je vsakič ugasnil 15 sekund po tem, ko smo ugasnili zaslon. Ta različica oziroma distribucija An­droida (7.0) že tako ni najbolj pri­jazna (beri: okvir), a pri S8 so bile težave še bolj poudarjene. Fotoaparat ni nič posebnega. To v tem cenovnem razredu po­meni predvsem to, da je sposo­ben zadovoljive slike zajemati v najbolj idealnih razmerah. Za­slon pa je (če odmislimo robo­ve) zadovoljiv, a kaj dosti več za 1440 x 720 ločljivosti ne more­mo reči. Blackview na koncu osta­ne brez lastnosti, ki bi ga reši­la pred podpovprečnostjo. Obli­kovno je še nekako sprejemljiv, a predvsem zato, ker je malce slabše narisan Galaxy S8. Kljub temu je kombinacija slabe pro­gramske opreme in natega z za­slonom dovolj, da ga je nemogo­če priporočiti. Anže Tomić . Ulefone Mix je telefon, za­nimiv predvsem zaradi svojega oblikovanja. To se zgleduje po telefonu Xiaomi Mix, ki je imel prvi zaslon z zelo tankimi robo­vi in prednjo kamero v desnem spodnjem robu. Tako so se na­mreč odločili rešiti dilemo, ki na­stane, ko izdelovalci hočejo na vrhu zaslona imeti le – zaslon. iPhone in Essential phone ima­ta zarezi, kamor so dali senzorje in prednjo kamero. Xiaomi, Ule­fone (oziroma Dogee – blagovna znamka, pod katero je ta tele­fon izvirno izšel) pa so senzor­je in kamero dali na dno in re­zultat je oblikovno zelo všečen. Tudi na to, da bi znalo biti neko­liko nerodno slikati, če je kamera na dnu, ima Mix odgovor. Za sli­kanje s sprednjo kamero telefon enostavno obrnemo na glavo in aplikacija za slikanje sama pre­klopi na prednjo kamero. Tudi ohišje je všečno narejeno. Za­dnja stranica je iz svetleče pla­stike in spominja na zadnje HT­Cjeve telefone. Zaslon meri po diagonali 5,5 palca in ima ločlji­vost 1280 × 720 pik. Prav sve­tel ni in z ničimer zares ne nav­duši, a za telefon, ki stane okoli 200 evrov, je povsem spodoben. Strojno gre za enega iz falange telefonov z 1,5 GHz osemjedr­nim procesorjem, ki smo ji preiz­kušali ta mesec. Ima pa to pred­nost, da je Mixova različica An­droida 7.0 nekoliko drugačna od preostalih telefonov (glej okvir) in je dosti manj nadležna z opo­zorili. Androidni gumbi bolj spo­minjajo na goli Android, vsi dru­gi telefoni pa imajo gumbe obli­kovane tako kot Samsungova za­dnja preobleka. Tako kot vsi telefoni tega ce­novnega razreda ima tudi Mix povprečen fotoaparat, ki se za­res obnese le v svetlih razmerah. Prav tako je škoda, da niso dali bralnika prstnih odtisov na za­dnjo stran, a vemo, da nekaterim ljudem bolj ustreza na bradi za­slona. Ulefone Mix je med poplavo kitajskih znamk, ki bolj ali manj reciklirajo velike izdelovalce, ne­kaj posebnega. Ne gre za hiter telefon in fotoaparati bodo ve­dno hiba tega cenovnega razre­da. Kljub temu je Mix solidna kombinacija všečnega oblikova­nja, dostojne strojne opreme in dovolj stabilne programske opre­me, da je za 200 evrov soliden izdelek. Resda ne premaga tre­nutnega zmagovalca med poce­ni telefoni, Xiaomi A1, a mu pri­de dovolj blizu, da ga ni mogoče ignorirati. Anže Tomić . Zopo P5000 in Z5000 nima­ta ponesreči v imenu enake šte­vilke. Gre za nazoren zgled, kako izdelovalec vzame enako osnovo in jo potem z nekaj razlikami za­pakira v dve različni ohišji. P5000 so pri Zopu zapakira­li v bolj klasično lupino, ki tre­nutno prevladuje na androidni strani. Na zadnji stranici je bral­nik prstnih odtisov in fotoapa­rat z dvema tipaloma. Na prednji strani je šestpalčni zaslon, ki ima majhno brado in čelo. Uopo gre tu pohvaliti, saj deluje moder­no za leto 2018. Vse lansko leto smo gledali telefone, ki so se ote­pali robov. P5000 ni tako napre­den kot dražji modeli, a je lepo videti, da so se skušali temu pri­bližati. Z5000 ima popolnoma enako zadnjo stranico, z enakim foto­aparatom, a mu manjka bralnik prstnih odtisov. Ta je pri Z5000 na prednji strani, saj je pod za­slonom dovolj prostora za kon­kreten bralnik, ki deluje tudi kot gumb domov. Levo in desno sta tudi gumba na dotik za nazaj in zadnje odprte aplikacije, ki pa nista označena. Glede na to, da sta “napačno” postavljena, ker ne sledita zapovedim golega An­droida, je bilo privajanje kar na­dležno. Z5000 ima sicer enako zadnjo stranico, a se ta s pred­njim delom telefona zlije druga­če, ker ima oster rob. P5000 je v roki tako bolj prijetno držati, ker ima ohišje iz enega kosa. So pa pri Zopu privarčevali z gumbi, ki so na obeh telefonih enaki in svoje delo opravijo dobro. Strojna moč je pri obeh telefo­nih enaka, saj oba žene Mediate­kov osemjedrni procesor, ki smo ga ta mesec videli v več telefo­nih. 4 GB pomnilnika in 64 GB shrambe je očitno postal stan­dard in prav je tako. Oba tele­fona sta kar odzivna in ju zme­de šele kakšna zahtevnejša aplikacija. Kljub temu je prisotna kakšna upočasnitev, ki pa je pri telefonih tega ranga pričakova­na in že kar nekaj časa del stvar­nosti, ko se odločamo za cenej­še naprave. Fotoaparata sta pov­prečna in, tako kot smo zapisali ob vsakem telefonu v tem cenov­nem razredu, delata zadovolji­ve slike le v svetlih razmerah. Ta stavek se nam zapiše velikokrat, a ker vemo, kaj zmorejo najdraž­ji telefoni, je treba vedno znova ljudem spustiti pričakovanja, ko je govor o cenejših napravah. Z njimi enostavno ni mogoče dela­ti tako dobrih slik, kot jih vidimo pri najnovejših Galaksijah, iPho­nih in drugih dražjih telefonih. Pohvalno pri obeh telefonih je, da imata vmesnik USB C, ki se počasi prerinja tudi med ce­nejše naprave. Je pa to tudi edi­ni vhod, ki ga ima P5000, saj so mu umaknili vhod za slušalke. Pri Z5000 tega še najdemo in marsikoga zna to prepričati, saj ta vhod postaja ogrožena vrsta. Največja razlika med P in Z 5000 je zaslon. P5000 ima na­mreč zaslon IPS z ločljivostjo 1440 x 720, ki meri po diago­nali 5,9 palca. Videli smo že bolj svetle zaslone, a gre za solidno ploskev. Z5000 pa se lahko po­hvali z zaslonom AMOLED (5,5 palca) z ločljivostjo 1280 x 720. Tudi te smo že videli svetlejše, a pri Z5000 dobimo bolj žive bar­ve in višji kontrast. Oboje je že tako prednost zaslonov OLED in ta pri Z5000 ni izjema. Ločljivost je resda manjša, a se med rabo tega ne opazi. Oba telefona imata še eno po­stavko, ki resnično navduši – ba­terija je v obeh telefonih veli­ka 5000 mAh. Telefona sta sicer malce debelejša, a ne preveč in 5000 mA je konkreten dodatek, saj ima večina telefonov bateri­jo nekje okoli 3200 mAh. Zmo­gljivost miliamperskih ur je tako osrednji adut teh dveh telefonov, saj zdržita res dolgo. Oba telefona sta solidna, a če ne bi imela toliko večje bateri­je, bi bila veliko manj zanimiva. Za enak denar ali manj je zdaj mogoče dobiti telefone z bolj­šim procesorjem in novejšo raz­ličico Androida. Tu imamo seve­da v mislih telefone projekta An­droid One, ki jih s posodobitva­mi zalaga Google. Pred tem pro­jektom smo bili obsojeni na raz­ličice Androida, ki so bile starej­še in hroščate (beri: okvir), zdaj pa so tudi pri nas na voljo tele­foni, ki so programsko pred Z in P 5000. Je pa res, da imajo vsi manjšo baterijo. Anže Tomić . Zopo Flash X1 Zopo Flash X1 je poizkus izdelave izjemno poceni telefona, ki bi premagal mejo higienskega minimuma uporabnosti. Ti poizkusi prinese­jo s seboj konkretne kompromi­se, ki se na končnem izdelku ve­dno dovolj poznajo, da je te tele­fone težko priporočiti. Oblikovno je X1 všečen. Na za­dnji strani sta bral­nik prstnih odtisov (ki sicer ni med hi­trejšimi) in fotoapa­rat, ki se ni izkazal, a je vse ujeto v lepo ohiš­je. Zadnja stranica na­šega modela je bila sve­tleča modra, kot jo je le­tos populariziral HTC. Dobro so se izkazali tudi gumbi, ki so trdni in se vedno ve, kdaj se sproži­jo. To je pri poceni telefo­nih bolj redko. Najmanj se x1 izkaže s strojno opremo, ki ga žene. Štirijedrni 1,3 GHz procesor je enostavno premalo za leto 2018. Prav tako sta dva giga­bajata pomnilnika nekaj, za kar upamo, da bo čimprej pre­teklost. Ko k temu dodamo še nadležni (glej okvir) Android 7.0 in ko vemo, da so na voljo napra­ve Android One, ki jih žene An­droid 8.0 in pri katerih je stanje približno enako (General Mobii­le GM 5 d), za X1 zmanjka argu­mentov. Takšni telefoni so posledica želje izdelovalca, da bi zapol­nil vse cenovne postavke. Ko se približujemo najnižjim cenam, je vedno teže konkurirati, saj se varčuje predvsem pri stroj­ni opremi. Tako dobimo poča­snejše, starejše in s tem nedo­rasle procesorje. Ti težko že­nejo novejše različice ope­racijskega sistema Andro­id, tudi če gre za 7.0, in ne za 8.0. Zopo X1 Flash torej ne doseže tiste meje, ko bi z nečim toliko prepričal, da bi ga veljalo priporo­čiti med tistimi telefo­ni, ki stanejo okoli 150 evrov in so še vredni nakupa. Enostavno je na trgu vsaj ena al­ternativa, ki dostavi veliko več – General Mobiile GM 5 d. Anže Tomić BLACKVIEW S8 ULEFONE Mix Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 250 EUR. X Nič. Z Ni tak kot na slikah, hroščat opera­cijski sistem. HITROST DELOVANJA 6,5 Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 200 EUR. X Oblika, programska oprema. Z Fotoaparat. HITROST DELOVANJA 6,5 KAKOVOST IZDELAVE 7 KAKOVOST IZDELAVE 7,5 ZOPO P5000 ZOPO Z5000 Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 280 EUR. X Oblika, velika baterija. Z Za ta denar bi moral biti že Android 8.0. Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 260 EUR. X Zaslon, velika baterija. Z Za ta denar bi moral biti že Android 8.0. HITROST DELOVANJA HITROST DELOVANJA 6,5 6,5 KAKOVOST IZDELAVE KAKOVOST IZDELAVE 7 7 seh pet telefonov na teh straneh žene Android 7.0, ki po­sodobitve dobiva iz istega repositorija. Ta ni Googlov, tem­več gre za eno izmed podjetij, ki telefone zalagajo s svojo različico Androida. Tako smo morali pri vseh telefonih popraviti na­stavitve APN za omrežje A1. Nastavitve, ki jih je telefon dobil, ko je zaznal našo kartico SIM, so bile napačne. Lahko smo klicali, nismo pa mogli do spleta (razen prek WiFi). S pomočjo dobavitelja telefo­nov Blackview in Ulefone smo vpisali prave nastavitve in tako do­bili dostop do spleta. Te nastavitve bodo popravili v naslednjem po­pravku, a to moramo omeniti, ker se nam je zgodilo prvič. Je pa to le en pokazatelj, da so te distribucije Androida dostikrat bolj hroščate in nepopolne kot tista, za katero skrbi Google oziroma večji izdelovalci. Razvijalci te posodobitve so se, recimo, odločili, da bodo dali uporabniku na voljo možnost, da aplikacijam, ki se izva­jajo v ozadju, onemogočijo delovanje, saj tako privarčujejo bateri­jo. To se v praksi vidi tako, da na začetku rabe za vsako nameščeno aplikacijo dobimo obvestilo, če ji hočemo pustiti delovanje v ozadju. Obvestilo se sproži šele takrat, ko gre aplikacija prvič v ozadje. Ne­kaj dni tako nenehno potrjujemo te nastavitve in tudi ko smo za ka­kšno aplikacijo že potrdili dovoljenje, se obvestilo spet prikaže. Gre za, milo rečeno, »neelegantno« rešitev. Potem pa je tu še golo dejstvo, da nekatere aplikacije slabo de­lujejo s to različico Androida. Najbolj akutno je bilo to pri telefonu Blackview, a tudi pri P5000 se nam je zgodilo, da se je kakšna apli­kacija ugasnila »kar tako«. Pri Xiaomi A1 se nam to ni dogajalo, pa gre za telefon enakega cenovnega razreda. Razlika je pač v Androi­du, za katerega tam skrbi Google. DISTRIBUCIJE Android 7.0 in hrošči V ZOPO Flash X1 Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 150 EUR. X Oblika. Z Strojna podhranjenost. HITROST DELOVANJA 6,5 KAKOVOST IZDELAVE 7,5 PRENOSNI RAČUNALNIKI NAJBOLJŠI NAJBOLJŠI PRENOSNI RAČUNALNIKI > > 44 februar 2018 februar 2018 45 ? Ocenjevanje prenosnikov Pri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na sloven­skem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: zgradbo in opremo, kakovost in ločljivost zaslona, kakovost tipkovnice in sledilne ploščice, hitrost delovanja, čas trajanja akumula­torja, velikost in maso prenosnika, ceno in garancijske pogoje. Ocenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri ce­nejših prenosnikih igra cena večjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so od­visne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spreme­njenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 41  PRENOSNIH RAČUNALNIKOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   13 lahkih • 12 cenejših • 16 dražjih. Tanki in prilagodljivi Današnji prenosniki so tanki in lepi. Vsaj če stanejo več kot 1000 evrov ali pa jih poganjajo cenejši in varčni Atomi. . Dell XPS 15 9560. Dell ima v svojem prodajnem programu kar nekaj različnih linij. Napra­ve XPS so namenjene predvsem zahtevnim, tudi poslovnim upo­rabnikom, ki cenijo prenoslji­vost in kakovost. Tako smo preiz­kusili vrhunski model XPS 15 (z oznako 9560). Gre za tanek, li­čen in preprost poslovni preno­snik z izredno kakovostnim alu­minijastim ohišjem. Debelina ohišja se začne pri enem centi­metru na sprednji strani in se po­veča do 1,7 centimetra, tudi teža dveh kilogramov je za pet­najstpalčni prenosnik so­liden dosežek. Zaslon je odličen, okoli njega je presenetljivo malo roba. V rabi je matrika IPS, ločljivost je visokih 3840 × 2160 pik, zaslon je tudi občutljiv za dotik. Zanimi­va funkcija se imenuje Dell Pre­mierColor, kjer si lahko vnaprej pripravimo različne barvne pro­file zaslona, med drugim omo­goča tudi prilagoditve tempe­rature beline. Zaslon se sicer ne zavrti, torej ne gre za hibridno napravo. Tipkovnica je nizka, vpeta dovolj trdno, sledilna plo­ščica je velika in natančna, oko­li nje je izredno prijeten materi­al (karbonska vlakna). Tipkovni­ca je osvetljena od zadaj. Vmesnikov je dovolj, sploh če pomislimo na kak tanek Applov prenosnik. Tu imamo dva vme­snika USB (oba po standardu 3.0) in enega USB-C (ta podpi­ra tudi standard Thunderbolt 3), izhod HDMI in bralnik pomnil­niških kartic. Seveda sta vgrajena tudi brezžični omre­žni vmesnik in Bluetooth. Tudi po strojni opremi gre za zelo dober prenosnik. Procesor je Intelov i7-7700HQ, v preizku­šenem modelu je bilo kar 32 GB pomnilnika (seveda so na voljo tudi sestave z manj pomnilnika). Vgrajen pogon SSD ponuja kar 1 TB prostora, pri grafiki so do­dali Nvidiino GTX 1050. Gre za zelo solidno grafično kartico, ki ima 4 GB lastnega pomnilnika, po zmogljivosti je pred starejšo GTX 960M. Še vedno bo tu ome­jitev tanko ohišje oziroma ome­jeno hlajenje, a bomo lahko s tem prenosnikom kljub temu od­igrali tudi kako zahtevnejšo igro. Novi XPS 15 je v tej sestavi res zmogljiv in prilagodljiv preno­snik, a se to pozna tudi na res vi­soki ceni. Kljub temu je to odlič­na naprava, ki jo lahko priporo­čamo tudi v nekoliko bolj zadr­žani sestavi, denimo z manj po­mnilnika in manjšim pogonom. Jure Forstnerič . Dell Inspiron 17 7773. Del­lov Inspiron 17 (s podoznako 7773) je nekoliko nenavaden prenosnik. Na prvi vtis deluje kot vsak drug sedemnajstpalčni prenosnik srednjega cenovnega razreda. Ohišje je klasično sivo, odeto v aluminij, in naredi dober vtis. Vogali so prijetno zaobljeni, kakovost izdelave solidna. Pre­seneti pa, ko prenosnik odpre­mo – tečaji, ki držijo zaslon, na­mreč omogočajo zasuk, da po­stane naprava tablica s tipkovni­co, obrnjeno navzdol (ta je seve­da v tem primeru samodejno iz­ključena). Zamisel se je razširila z manj­ših prenosnikov, pri tako veli­kem je še nismo videli. Goto­vo bo komu ravno ta unikatna poteza všeč – imeti res veliko, prenosljivo tablico, ki je večino časa povsem klasični velik pre­nosnik. A moramo priznati, da gre vendarle za preveliko, pre­težko in preokorno napravo za tako delovanje – navsezadnje tehta skoraj tri kilograme. Strojna oprema je dovolj soli­dna – osnovno predstavlja Inte­lov procesor najnovejše genera­cije, i7-8550U. Črka »U« ozna­čuje nekoliko varčnejše delo­vanje, a se prenosnik kljub vse­mu ni pretirano izkazal pri pre­izkusu zdržljivosti akumulator­ja. Zraven je danes vse bolj kla­sičnih 16 GB pomnilnika, podat­ke za operacijski sistem in pro­grame je vgrajen SSD velikosti 128 GB, za podatke je še klasič­ni HDD velikosti 1 TB. Na voljo je sicer tudi sestava, pri kateri sta oba pogona nadomeščena z ne­koliko večjim SSD, kar je po na­šem mnenju smiselno. Za grafi­ko poskrbi Nviidina kartica Ge­Force MX150 – gre za mobilno kartico, ki temelji na arhitektu­ri Pascal. Ta se po zmogljivostih uvršča pod model GTX 1050, a kljub temu ponuja dovolj, da lah­ko na prenosniku odigramo tudi kakšno igro. Je pa prenosnik raz­meroma tih. Zaslon je seveda občutljiv za dotik, ponuja pa ločljivost 1920 × 1080 pik. Ob tem ima tudi svetlečo prevleko. Tipkovnica je osvetljena od zadaj, tipke so niz­ke in ločene med seboj, vpetje bi lahko bilo nekoliko trše. Sledil­na ploščica je solidno velika in natančna. Na voljo imamo dva klasična vmesnika USB in ene­ga USB-C za izvoz videa HDMI, v omrežja se bomo priključevali le brezžično. Inspiron 17 je zanimiv, dovolj kakovosten prenosnik, ki ponuja velik zaslon v dovolj tankem ohišju. Možnost rabe kot tabli­ca mu doda konkurenčno pred­nost, čeprav je za tako rabo po našem mnenju vendarle preo­koren. Jure Forstnerič . Lenovo Miix 320. Lenovovi računalniki v seriji Miix so pravi­loma majhni, lahki, poceni pre­nosniki z igrivim značajem. Med drugim jih tržijo tudi kot dobro izbiro za otroke – kot prvi, neko­liko cenejši prenosnik, ki je lah­ko obenem tudi tablica. Miix 320 tako nadaljuje zgodbo pred­hodnika, modela 310, ki smo ga preizkusili pred poldrugim letom. Prenosnik je majhen, diago­nala zaslona meri le dobrih 10 palcev. V primerjavi z omenje­nim predhodnikom se je tu lo­čljivost zvišala na danes bolj razširjenih 1920 × 1080 pik (predhodnik je še shajal s 1280 × 800). Je seveda občutljiv za dotik, ima svetleč premaz, v rabi je matrika IPS z dobri­mi vidnimi koti. Zaslon se na tipkovnico pripoji z do­volj močnimi zatiči, teži­šče, ki je tradicionalno problematično v teh modelih, pa je dovolj nizko, da je nelju­bega prevračanja nazaj razmeroma malo (še najbolj moramo biti pazlji­vi pri uporabi na kolenih). Kakovost izdelave je dovolj so­lidna, seveda pa gre za plastič­no ohišje. Nad vgrajeno strojno opre­mo smo bili nekoliko razočara­ni. V rabi je enak procesor kot pri predhodniku – Intelov Atom Z8350 s taktom 1,44 GHz (zve­ča se lahko do 1,92 GHz). To je dve leti star procesor s štirimi je­dri, namenjen predvsem varčne­mu delovanju – v tipičnih razme­rah naj bi uporabljal okoli 2 W moči. To se sicer pozitivno poka­že pri preizkusu vzdržljivosti akumulatorja, kjer je napra­va zdržala dobrih sedem ur (pri varčni rabi bi po našem mnenju zdržala več kot deset), a je toli­ko slabši po samih zmogljivostih. Nič ne pomaga, da je vgrajenih le 4 GB pomnilnika. Za podatke je na voljo pogon SSD velikosti 64 GB. Nameščeni so Windows 10, glede na specifikacije bi se bolj prilegel kak lahek Linux ali Googlov ChromeOS. Za priklop zunanjih naprav sta na voljo dva vmesnika USB in en USB-C, zraven je še mini HDMI za video. Tipkovnica je dovolj trdna, a zelo natrpana – to bo morda odgovarjalo otroškim pr­stom, našim vsekakor ni. Tudi drsna ploščica je med manjšimi in manj natančnimi, čeprav to odtehta zaslon, občutljiv za do­tik. Največje prednosti tega pre­nosnika tako ostajajo velikost, teža in nizka cena. Jure Forstnerič s Novi XPS 15 je res zmogljiv in prilagodljiv prenosnik, a se to pozna na ceni. DELL XPS 15 9560 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1129. Večpredstavni indeks SYSMark 2014 (Media Creation): 1107. Trajanje delovanja: 3 ure 47 minut. Mere: 35,7 × 23,5 × 1,7 cm., 2 kg. Značilnosti: Intel Core i7-7700HQ, 2,8 GHz, 32 GB RAM, 1 TB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth. Zaslon: 15,6-palčni, 3840 × 2160 pik. Operacijski sistem: Windows 10. Cena: 2710 EUR. Prodaja: www.avtera.si. X Zmogljivost, oblikovanje, velikost in teža, velikost pogona, količina po­mnilnika. Z Cena. ZGRADBA IN OPREMA 9 VELIKOST IN TEŽA 9 DELL Inspiron 17 7773 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1034. Večpredstavni indeks SYSMark 2014 (Media Creation): 1978. Trajanje delovanja: 3 ure 19 minut. Mere: 41,2 × 27,8 × 2,3 cm., 2,8 kg. Značilnosti: Intel Core i7-8550U, 1,8 GHz, 16 GB RAM, 128 GB SSD + 1 TB HDD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Blu­etooth. Zaslon: 17,3-palčni, 1920 × 1080 pik. Operacijski sistem: Windows 10. Cena: 1200 EUR. Prodaja: www.avtera.si. X Tankost, možnost uporabe kot ta­blica ... Z ... za to pa je prevelik in pretežek, cena. ZGRADBA IN OPREMA 7 VELIKOST IN TEŽA 7 LENOVO Miix 320 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 571. Večpredstavni indeks SYSMark 2014 (Media Creation): 489. Trajanje delovanja: 7 ur 22 minut. Mere: 24,9 × 17,8 × 1,7 cm., 1 kg. Značilnosti: Intel Atom Z8350, 1,44 GHz, 4 GB RAM, 64 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n, Bluetooth. Zaslon: 10,1-palčni, 1920 × 1080 pik. Operacijski sistem: Windows 10. Cena: 333 EUR. Prodaja: www.alterna.si, www.mikropis.si, www.diss.si. X Velikost in teža, cena. Z Zmogljivost, velikost pogona SSD. ZGRADBA IN OPREMA 4 VELIKOST IN TEŽA 10 MALI TEST BARVNI VEČNAMENSKI TISKALNIKI BARVNI VEČNAMENSKI TISKALNIKI MALI TEST M M 46 februar 2018 februar 2018 47 Barvne troživke Čeprav svet vedno bolj brede v digitalne poslovne vode, so laserski tiskalniki za večino podjetji izredno pomemben člen v poslovni verigi. Jure Forstnerič e leta pišemo o vzpo­nu digitalnih tehno­logij, ki omogoča­jo, da znižamo odvi­snost in potrebo po tisku. Obe­nem tudi ves ta čas pišemo o tem, da se premik dogaja razme­roma počasi in je v večini podje­tij še vedno veliko zaposlenih, ki si svoje delo težko predstavljajo brez pomoči tiskalnika. Največ­krat delajo v računovodstvu in tajništvu, kjer kljub vzponu inte­griranih dokumentnih sistemov hitro potrebujemo dokumente v fizični obliki. Ti digitalni sistemi so resda vedno zmogljivejši, z njimi se ukvarjajo tudi izdelovalci tiskal­nikov, saj so slednji pač eden iz­med členov v verigi ustvaritve in obdelave dokumentov. Zmoglji­vejši tiskalniki, namenjeni pod­jetjem, ponujajo veliko možnosti za priklop v obstoječe sisteme in za optimizacijo delovnih tokov. V nekaterih primerih omogoča­jo tudi resnejše posege prek na­mensko razvitih aplikacij in vme­snikov za delo z obstoječimi po­slovnimi aplikacijami. Med drugim ti tiskalniki omo­gočajo priklop in upravljanje prek uveljavljenih sistemov – denimo LDAP ali Microsoftove­ga Active Directory ter dostop in upravljanje dokumentov prek protokolov, kot sta WebDAV in SOAP, poleg vseh drugih možno­sti priklopa in dela z omrežji in protokoli. V praksi lahko tako na dalja­vo upravljamo tiskalnike, nasta­vljamo določene pravice za upo­rabnike, dostop do lokacij v na­šem omrežju in dostop do kon­kretnih dokumentov. Tiskalni­ke (in v primeru teh večopravil­nih naprav tudi vgrajene optične bralnike) lahko povežemo z ob­stoječimi aplikacijami, denimo računovodskimi aplikacijami, aplikacijami za upravljanje za­log in sistemi za upravljanje do­kumentov in datotek. Pri tiskal­nikih tako delo še olajšajo vedno večji barvni zasloni, občutljivi za dotik, ki so v zadnjih letih veči­noma nadomestili majhne, črno­-bele zaslone stanja na starejših napravah. Opažamo sicer, da se prodaja tiskalnikov kljub vsemu nekoliko upočasnjuje. Najbolj pri domačih uporabnikih, kjer se vidi le vpliv tako pametnih telefonov kot ve­dno bolj razširjenih spletnih sto­ritev. Če smo nekoč le kdaj pa kdaj natisnili kakšne fotografi­je (denimo za delitev s starejši­mi družinskimi člani), danes te fotografije počivajo na spletnih dverih (v katere so se pogosto včlanili tudi prej omenjeni starej­ši družinski člani). Podobnih primerov je res veli­ko, tudi razni seznami, karte za prireditve, navodila in vse drugo, kar smo včasih natisnili, smo se zdaj navadili shranjevati v pame­tni telefon. Pogosto potrebo po ti­sku imajo sicer gospodinjstva s šolajočimi se otroki. V nekaterih primerih se tudi šolski sistem seli v digitalno dobo in učenci svo­je delo oddajo po spletnih poteh (predvsem elektronski pošti), a pogosta je tudi zahteva po oddaji nalog v natisnjeni obliki. V poslovnem svetu Pri podjetjih je zgodba neko­liko drugačna. Kot rečeno, tam pogosto ni druge izbire kot upo­raba tiskalnika. Opisani doku­mentni sistemi sicer pomagajo, da je nekoliko manj odvečnega tiska, a se na marsikaterem po­dročju stvari kljub vsemu premi­kajo počasneje. Opisani sistemi pa tudi ne koristijo manjšim pod­jetjem, ki nimajo opravka s tako velikim številom dokumentov, in takih sistemov enostavno ne potrebujejo ali jih stroškovno ne morejo opravičiti. Se je pa med poslovnimi upo­rabniki v zadnjih letih poveča­la priljubljenost najema tiskal­nikov in sklepanje vzdrževalnih pogodb. To se dogaja tako pri ve­likih podjetjih kot pri manjših z le nekaj zaposlenimi. Ponudni­kov je kar veliko, na voljo je tudi širok nabor različnih tiskalnikov. Logika je preprosta – najemni­ku ni treba vnaprej plačati stro­ška naprave, še pomembneje pa je, da se mu ni treba praktično nič ukvarjati s samo napravo. Ka­korkoli sodijo tiskalniki med naj­počasneje napredujoče naprave, še vedno terjajo kar nekaj dela in pozornosti. Od samih nastavi­tev in ukvarjanja z gonilniki pa do morebitnih fizičnih težav je ko­ristno, če imamo nekoga, na ko­gar se lahko pri tem obrnemo. Ve­čja podjetja imajo sicer tudi svojo podporo IT, a je pogosto bolj smo­trno, da se s tiskalniki (in optični­mi bralniki v primeru večopravil­nih naprav) ukvarjajo tisti, ki se na te naprave res spoznajo. Stro­šek izposoje se tako hitro pokrije s privarčevanim časom in energijo. Tudi na drugi strani je logi­ka jasna – podjetja, ki izposoja­jo tiskalnike, se na delo z njimi spoznajo. Imajo dober dostop do uvoznikov in distributerjev, včasih je vloga distribucije in iz­posoje celo ena in ista. Tudi pri samih napravah je izbira v ta­kem primeru drugačna – podje­tje, ki kupi tiskalnik z namenom oddaje naprej, bo imelo manjše pomisleke pri začetni ceni naku­pa same naprave, a bo strmelo k čim nižji ceni izpisov. Če razmišljamo o izposoji ti­skalnika, se izplača narediti izra­čun, ali se nam to dejansko obre­stuje ali ne. Kot rečeno, bomo v tem primeru resda privarčevali čas in si prihranili morebitne te­žave, a to je manj otipljivo. Ponu­dnikov na tem področju je tudi pri nas kar nekaj. Brizgalna alternativa Občasno nas še vedno kdo vpraša, ali si nemara ni smotr­neje omisliti cenejšega brizgal­nega tiskalnika. Ti so praktično zgolj večopravilni, torej ponujajo tudi optično branje in kopiranje, obenem pa so cene naprav obču­tno nižje od laserskih modelov (sploh barvnih). Po našem mne­nju se laserski modeli bistveno bolje obnesejo, saj je z njimi manj težav (sploh na malo daljši rok), imajo daljšo življenjsko dobo in boljše gonilnike. Izjema so mor­da le gospodinjstva, ki bi si kdaj želela tudi natisniti kakšne foto­grafije in se jim zdi cena nakupa tiskalnika kljub vsemu pomemb­nejša od preostalih dejavnikov.. Ž s V praksi lahko na daljavo upravljamo tiskalnike, nastavljamo določene pravice za uporabnike, dostop do lokacij v omrežju in dokumentov. Kaj smo preizkusili Tokrat smo se lotili manjšega pregleda večopravilnih barvnih laserskih tiskalnikov. Gre za naj­bolj fleksibilne naprave, ki lahko v eni enoti pokrijejo veliko števi­lo potreb. Četudi bi v osnovi po­trebovali le črno-beli tiskalnik, se hitro zgodi, da si kdaj pa kdaj le zaželemo tudi barvnega izpi­sa (to lahko sicer pogosto tudi omejimo glede na uporabnika). Hkrati je možnost optičnega bra­nja in kopiranja pogosto enako pomembna kot samo tiskanje. Naprave načeloma ločimo v dve skupini po ceni – za cenej­še imamo tiste, ki stanejo do 600 evrov, dražje od tega pa ozna­čujemo za dražje naprave. Res je sicer, da je mogoče pri prak­tično vseh teh modelih doda­ti še kak predal in vmesnik. To seveda dvigne ceno naprave, a v primeru preizkusa praviloma operiramo le z osnovno napra­vo, torej brez dodatnih vmesni­kov, predalov in drugih razširi­tvenih modulov. Hkrati podje­tja pogosto ponujajo več mode­lov, ki so praktično enaki, a se lo­čijo le po eni ali dveh funkcional­nostih – recimo, da nimajo barv­nega zaslona, občutljivega za do­tik, temveč manjši, črno-beli za­slon, ki ga upravljamo z okoliški­mi tipkami. Ti večopravilni tiskalniki so vsi razmeroma veliki in težki, vsi po­nujajo samodejne podajalnike za potrebe optičnega branja in kopiranja. Hkrati ponujajo tudi faks. Ta je sicer že v resnem za­tonu, a zna biti za koga ven­darle tudi še uporaben. Draž­ji, zmogljivejši modeli so pravi­loma tudi fizično nekoliko ve­čji, a res ne moremo za nobeno izmed preizkušenih naprav trdi­ti, da je majhna. Enako velja pri teži, najtežji preizkušeni model, Canonov ImageRunner Advance C256i, je z 49 kilogrami že terjal več spoštovanja in pazljivosti pri premikanju. Omenjeni Canon je bil tokrat tudi edini, ki je imel predal za več kot 250 listov, kolikor je oči­tno standardno. V osnovi ima namreč predal za 550 listov. Se­veda imamo pri vseh preizkuše­nih tiskalnikih tudi možnost raz­širitve z dodatnimi predali. Po en dodatni predal (za 250 listov) lahko dodamo pri HPjevem La­serJetu M477fdw in Kyocerini M5526cdw, rekorderja sta pri tem Brotherjev MFC-L9570 in Canonov C256i. Prvi ima skupno zmogljivost do 2380 listov, dru­gi pa do 2300 listov. V takih pri­merih gre seveda za povsem sa­mostojni napravi, brez dodatnih predalov pa lahko vse preizku­šene naprave načeloma postavi­mo na pisalno mizo, le prostora bodo terjale razmeroma veliko, več, kot smo vajeni pri osnovnej­ših domačih modelih. Pri vmesnikih ni bilo večjih presenečenj, vse preizkuše­ne naprave ponujajo tako kla­sični vmesnik USB kot tudi žič­ni omrežni vmesnik. Ti vse bolj podpirajo tudi gigabitne hitro­sti prenosov, a to po našem mne­nju ni ključnega pomena. Razen HPjevega M477fdw ponujajo vsi tudi gostiteljski USB, na katere­ga lahko priključimo dodatne naprave, denimo ključe USB, zu­nanje diske in bralnike pomnil­niških kartic. Na te podatkov­ne nosilce lahko shranimo op­tično prebrane dokumente, lah­ko pa tudi tiskamo dokumente neposredno z njih. V tem prime­ru so podprti najpogostejši dato­tečni zapisi, denimo .doc, .pdf in .jpg. Dražji modeli imajo tudi že po dva taka vmesnika, tokrat je to veljalo za Kyocerino M6535ci­dn in Canonov C256i. Že leta je v tiskalnikih vedno pogostejši tudi brezžični omre­žni vmesnik. Ta omogoča dva načina delovanja – prvega kot odjemalec, torej se lahko tiskal­nik prek njega priključi v brez­žično omrežje. Drugi način pa je kot dostopna točka, v tem prime­ru se lahko druge naprave (pred­vsem je to mišljeno za pametne telefone, tablice in tanke preno­snike) priklopijo neposredno na tiskalnik. Med preizkušenimi mode­li so bili brez brezžičnega vme­snika Okijeva MC573dn in MC363dn ter Kyocerin M6535ci­dn, a je pri vseh mogoče ta vme­snik dokupiti (oziroma je na vo­ljo enak tiskalnik z že vgrajenim brezžičnim vmesnikom). Kyoce­rin M5526cdw sicer ponuja tudi bralnik pomnilniških kartic SD, to ima tudi Ricohov MPC307SPF. Slednji vsebuje tudi modul za bližnjo brezžično komunikaci­jo NFC. To si lahko kot dodatek omislimo tudi pri Canonovem C256i in Brotherjevem MFC­-L9570CDW, pri obeh ponujajo tudi možnost vzporednega vme­snika IEEE 1284 (kot dodatek je to na voljo tudi pri Ricohovem MPC307SPF). Razen Okijevega cenejšega MC363dn so vsi preiz­kušeni tiskalniki na sprednji stra­ni imeli barvni zaslon, občutljiv za dotik, omenjeni Oki je imel bolj klasični, črno-beli zaslon. Tudi pri hitrostih ni bilo pre­senečenj. Izdelovalci se pri laser­skih tiskalnikih že leta držijo raz­meroma natančnih nazivnih hi­trosti in odstopanj je praviloma zelo malo. Tudi resnega poudar­janja hitrosti ni več, saj je veči­na laserskih tiskalnikov danes že povsem dovolj hitrih. Razpon na tokratnem preizkusu je bil od 21 strani na minuto pa do dobrih 35 strani na minuto. Te večopravilne naprave so praviloma sicer nekoliko poča­snejše od samostojnih laserskih modelov po enaki ali podobni ceni. To je seveda razumljivo, saj gre tu del cene še za optični bral­nik in drugo. A kot rečeno, je tudi dobrih dvajset strani na minu­to že dovolj spoštljiva hitrost. Ti­stim, ki imajo kljub vsemu večjo količino daljših dokumentov, pri­poročamo izbor nekoliko hitrejše­ga modela, a je res, da se hitrost praviloma dviguje tudi s pripo­ročenim številom mesečnih izpi­sov. Povedano drugače, tiskalnik, ki zmore večjo količino izpisov na mesec, bo obenem tudi hitrejši. Pomembnejše od same hitrosti je to, da se današnji tiskalniki ne ustrašijo tudi zahtevnejših doku­mentov. Včasih je bila velika raz­lika pri hitrosti izpisa med klasič­no besedilno datoteko in neko bi­tno sliko (denimo fotografije) ali vektorsko grafiko (poslovni grafi in podobno). Danes ni tako – ti­skalniki imajo dovolj zmogljive procesorje in dovolj pomnilnika, da so hitrosti praktično enake. Hkrati so v tem cenovnem okvi­ru praktično enako hitri tako pri barvnem kot črno-belem izpisu. Najpočasnejši na tem pre­izkusu je bil sicer Ricohov SPC262SFNW, najhitrejša pa Kyocerina M6535cidn. Kot re­čeno, so odstopanja med naziv­no hitrostjo in našimi meritvami zelo majhna. Podobno lahko za­pišemo tudi pri hitrosti optične­ga branja in kopiranja. Naprave se med seboj zelo malo razlikuje­jo, kot rečeno, so tudi med barv­nim in črno-belim izpisom razli­ke majhne. Na izpis prve strani čakamo nekje od sedem do de­set sekund. Uporaba enote za samodejno tiskanje na obe strani upočasni tiskanje v povprečju za 30 do 50 odstotkov. Čez tiskalnik pač po­tegnemo polovico toliko papirja, a je treba vsak kos dvakrat loče­no natisniti (torej se po tisku ene strani papir obrne in znova po­šlje čez tiskalno pot). Vsekakor je uporaba omenjene enote (s ka­tero so bili opremljeni vsi tiskal­niki) učinkovitejša kot morebitni hitrejši izpis. Nekoliko večje razlike opazi­mo pri cenah izpisov, so pa obra­tno sorazmerne ceni naprave – čim dražja je naprava, tem ce­nejši je izpis. Res so tudi manj­ša odstopanja – najdražji izpis je imel tokrat HPjev M477fdw. Sledijo Okijev MC363dn, Kyo­cerin M5526cdw in Ricohov SP­C262SFNW pri cenejših tiskal­nikih. To velja za črno-beli izpis, pri barvnem pa se slika nekoliko obrne, tam je Okijev MC363dn dražji od HPjevega modela. Tudi pri dražjih velja, da ima­jo dražji modeli cenejši iz­pis. Iz povprečja štrli le Cano­nov C256i, ki ima z velikim na­skokom najcenejši izpis na tokratnem preizkusu. Po vrsti sicer gredo od Okijevega MC­573dn, ki ima najdražji izpis, a gre za najcenejšo napravo, sle­dijo Kyocerina M6535cidn, Brotherjev MFC-L9570CDW in Ricohov MPC307SPF (ob že omenjenem Canonu). Preizkus je pokazal, da so raz­like med napravami vezane na samo ceno naprave. Vse ima­jo vse tiste osnovne funkcije, ki jih potrebujemo, torej samodej­ni podajalnik, tisk na obe strani in podobno, vse ponujajo poleg USBja tudi omrežni vmesnik in še kaj zraven (brezžični vmesnik, USB host itd.). Pri nobeni nismo imeli težav z gonilniki, v vseh primerih smo jih sicer brez težav prenesli iz spleta (tudi če smo jih dobili na priloženem CDju). Z dvigom cene se zvečajo hitro­sti in znižajo stroški izpisa, obe­nem se tudi dvigne priporočena mesečna obremenitev. Ob tem ni naprave, ki bi kakorkoli štrlela iz povprečja. Zato smo se tokrat od­ločili, da ne podelimo nagrade zlati Monitor, saj je vsaka napra­va po svoje povsem solidna. Tistim, ki bolj redko potrebu­jejo tak tiskalnik, lahko mirno priporočimo najcenejšo napra­vo s tokratnega preizkusa, Oki­jev MC363dn. Če bi si želeli že vgrajeno povezavo WiFi, je za nekaj deset evrov tudi Kyocerin M5526cdw odlična izbira. Z viš­jimi cenami pridemo predvsem do cenejšega izpisa. Pri dražjih modelih se je, vsaj po naših oce­nah, najbolje izkazala Kyocerina M6535cidn, a tudi tu so razlike majhne.. . Oki MC363dn . Kyocera M5526cdw . Kyocera M6535cidn Dražji modeli Brother MFC-L9570CDW Canon imageRunner AdvanceC256i Kyocera Mita Ecosys M6535cidn Oki MC573dn Ricoh MPC307SPF navedena hitrost tiskanja ČB/barvno (strani A4/minuto) 31/31 25/25 35/35 30/30 30/30 navedena čas tiskanja prve strani (s) 15 7 7 7,5 7 zmogljivost podajalnika (listov) 250 (predal) + podajalnik za 50 listov 550 (predal) + podajalnik za 100 listov 250 (predal) + podajalnik za 100 listov 250 (predal) + podajalnik za 100 listov 250 (predal) + podajalnik za 50 listov zmogljivost odlagalnika (listov) 150 250 250 150 150 dodatek za dvostranski tisk | | | | | vgrajeni vmesniki USB, omrežni, USB Host, WiFi USB, omrežni, 2× USB Host, WiFi USB, omrežni, 2× USB Host USB, omrežni, USB host USB, omrežni, USB Host, SD bralnik, NFC, WiFi (802.11bgn) dodatni vmesniki IEEE 1284, NFC, Bluetooth, NFC IEEE 1284, NFC, Bluetooth WiFi WiFi IEEE 1284, dodatni omrežni, WiFi (802.11agn) mere (mm) 495 × 526 × 549 511 × 651 × 639 475 × 558 × 616 427 × 576 × 472 498 × 585 × 510 masa (kg) 30 49 35 31 46 cena (EUR) 1.348 1.366 975 732 1.250 cena besedilne strani (centov) 1,3 0,3 1,6 1,8 1,3 cena barvne strani (centov) 11,7 2,5 8,9 13,3 11,7 spletni naslov prodajalca www.birotehna.si www.avtera.si www.xenon-forte.si www.mikroing.si www.vibor.si za Cena izpisa, vmesniki. Cena izpisa. Cena izpisa, hitrost. Hitrost, cena naprave. Cena izpisa. proti Cena naprave. Cena naprave, hitrost glede na ceno. Cena naprave. Cena izpisa. Cena naprave. Osnovni modeli Hewlett Packard LaserJet M477fdw Kyocera Mita M5526cdw Oki MC363dn Ricoh SPC262SFNw navedena hitrost tiskanja ČB/barvno (strani A4/minuto) 27/27 26/26 30/26 21/21 navedena čas tiskanja prve strani (s) 9 9,5 7 7,5 zmogljivost podajalnika (listov) 250 (predal) + podajalnik za 50 listov 250 (predal) + podajalnik za 50 listov 250 (predal) + podajalnik za 100 listov 250 (predal) + podajalnik za posamezne liste zmogljivost odlagalnika (listov) 150 (lice zgoraj) 150 250 150 dodatek za dvostranski tisk | | | | vgrajeni vmesniki USB, omrežni, WiFi USB, omrežni, WiFi, USB host, SD reader USB, omrežni, USB Host omrežni, USB, WiFi, USB host dodatni vmesniki / / WiFi / mere (mm) 472 × 416 × 400 495 × 417 × 429 427 × 509 × 444 400 × 450 × 320 masa (kg) 23 26 29 24 cena (EUR) 480 401 375 600 cena besedilne strani (centov) 2,2 1,8 2,1 1,7 cena barvne strani (centov) 13,0 12,7 16,8 10,6 spletni naslov prodajalca www.hp.com/si/retailpartnerji www.xenon-forte.si www.mikroing.si www.vibor.si za Cena naprave. Cena izpisa, cena naprave. Cena naprave, hitrost. Cena barvnega izpisa. proti Cena barvnega izpisa. Povprečna hitrost. Nima zaslona na dotik, cena barvnega izpisa. Cena naprave, hitrost. DOSJE KRIPTOVALUTE KRIPTOVALUTE DOSJE P P 52 februar 2018 februar 2018 53 Merila izbire Ker je alternativnih kripto­valut na tisoče, je iskanje nasle­dnjega bitcoina podobno iskanju igle v senu. Priporočljivo je sledi­ti modrim napotkom, ki pravijo, da je pri odločanju pred vlaga­njem ključno raziskovanje. Pred­vsem je dobro spoznati ekipo, ki pooseblja izbrano kriptovaluto. Od kod prihajajo? Imajo izkušnje v svetu kriptovalut? Kdo jih pod­pira? Najuspešnejši altcoini ima­jo poleg velikega tržnega dele­ža v ekipi najbolj zveneča imena. Naslednja pomembna informa­cija je cilj celotnega projekta. Je določena kriptovaluta uporab­na? Kakšne težave rešuje? Števil­ni altcoini se pod drobnogledom izkažejo za naravnost smešne. Raziskovalno delo nadaljuje­mo s pregledom stanja projekta. Na kateri stopnji razvoja je krip­tovaluta? Kako napreduje delo ekipe? So posodobitve redne? Ne smemo pozabiti na oceno vrednosti, prenekateri altcoini se cenijo previsoko, to pa kar kliče po katastrofi. Vedeti je treba, da je trg kriptovalut zelo nestabilen in predstavlja veliko tveganje. Raziskovalno delo je nuja, vlaga­nje omejeno na denar, ki ga lah­ko izgubimo. Le z navedenimi napotki se odpravimo naprej in preverimo kriptozvezde priho­dnosti. . Ethereum. Najverje­tnejši kandidat za prestol je ethereum, kriptovaluta, ki je v zadnjih dveh letih iz enega evra naredila več kot tisoč evrop­skih kovancev. Decentralizirana kriptovaluta ima odlične razvoj­nike in sestavo ekipe, ki skrbi za reden dotok informacij o poten­cialu projekta. Uporaba pame­tnih pogodb (angl. smart con­tracts) med drugim onemogoča napake, prevare in cenzuro. Be­seda, ki ethereum najbolje opiše, je zanesljivost. . Ripple je popol­no nasprotje skorajda vseh drugih kriptovalut. Medtem ko tekmeci tekmujejo v dirki, kdo se bo prej rešil bančnih spon, se Ripple te decentralizaci­je otepa. Namenjen je hitrejšim bančnim transakcijam. Z veri­ženjem blokov pohitri prenaša­nje denarja in nadomesti ostare­li in okorni sistem SWIFT. Ban­ke in plačilni posredniki so nav­dušeni nad njim, iz dneva v dan je v novicah več poročil o sme­lih načrtih v poslovnem svetu. Temu primerna je vrednost valu­te XRP. Ripplova kriptovaluta je že danes povsem pri vrhu po tr­žnem deležu. To pomeni, da nje­na cena bržkone ne bo segla do višine enega bitcoina. Poznaval­ci kljub temu trdijo, da Ripple še zdaleč ni rekel zadnje besede in je prostora za napredek precej. . Litecoin. Charlie Lee, nekdanji Googlov uslužbenec, je alterna­tivo bitcoinu ustanovil leta 2011. Izboljšal je transakcijski čas in poenostavil rudarjenje. Litecoin je namenil ljudem, da bi z njim vsak dan kupovali najrazličnejše dobrine. S kriptovaluto, ki je na­menjena predvsem plačevanju, je Charlie Lee zaslovel in postal eden izmed zvezdnikov kripto­scene. Med poznavalci velja, da je bitcoin sodobno zlato, liteco­in pa srebro. . Monero je anoni­mni bitcoin. Res že sle­dnji omogoča visoko stopnjo zasebnosti, a popolnoma anonimen kljub vsemu ni. Tran­sakcije so javne in prejemnik na­šega bitcoin naslova bo imel do­stop do vseh nakupov in prodaj. Črni trg prodajalcev orožja in prekupčevalcev drog se je prila­godil z mešanjem kovancev, raz­vili so programsko opremo, ki z združevanjem transakcij maskira njihov izvor. Monero ima ta sis­tem privzeto vgrajen. Odprtoko­dno rešitev so na črnem trgu ta­koj posvojili in jo izstrelili med zvezde z največjim pospeškom. Zagotavljanje anonimnosti raz­vijalcem ni prineslo bogastva, saj za razliko od snovalcev dru­gih alternativ zase niso obdržali niti enega monera in živijo zgolj od donacij. . Ardor. Osrednja prednost Ardorja v primerjavi s tekmeci je prilagodljivost. Tehnologi­jo veriženja blokov so razvijal­ci nadgradili z uporabo podre­jenih verig, ki predstavljajo po­samezno podjetje, organizacijo ali skupino z lastnim ekosiste­mom. Tako se lahko Ardor upo­rabi po najrazličnejših scenari­jih, kjer so vsi ločeni ekosistemi deležni krovnih posodobitev in zmožnosti. Ker podjetja mrzlič­no iščejo rešitve v kriptosvetu, je zelo verjetno, da jim bo padel v oko ravno Ardor. Namesto da bi pri delu uporabili vnaprej kro­jeno rešitev, kjer bi poslovanje prilagajali kriptovaluti, se bodo bržčas raje odločili za svobodo podrejenih verig, kjer bodo ve­riženje blokov prilagodili speci­fičnim potrebam in varnostnim zahtevam. . Siacoin je kripto­valuta, ki želi predru­gačiti oblačni prostor. Danes uveljavljene oblačne shrambe, kakršna je Dropbox, uporabniko­ve podatke shranjujejo v strežni­kih, kjer so izpostavljeni neprije­tnostim v obliki najrazličnejših zlorab, izgube in vdorov. Sia in­formacije šifrira, razbije na tiso­če delcev in shrani v računalni­ke številnih gostiteljev. Zaradi iz­jemne redundance je izguba po­datkov praktično nemogoča, zlo­raba zatrta v kali. V ekosistemu lahko sodeluje vsakdo in je za udejstvovanje plačan. Gostitelj in uporabnik oblaka ob prvem stiku skleneta (pametno) pogod­bo, ki omogoča, da prvi prejme denar od drugega v zameno za ponujeni diskovni prostor. Siaco­in je po prepričanju strokovnja­kov podcenjen, saj ponuja upo­rabno vrednost, o kateri lahko številni tekmeci zgolj sanjajo. . Golem je pro­jekt, ki temelji na tehnologiji veriženja blokov kriptovalute ethereum. Vodi­jo ga poljski programerji, ki že­lijo ustvariti največji decentrali­ziran superračunalnik na sve­tu. Superračunalnik bo v priho­dnosti namenjen vrsti najrazlič­nejših nalog, od reševanja znan­stvenih problemov do izrisovanja zahtevnih risanih filmov, dostop do njegove procesorske moči bodo imeli vsi uporabniki. Lah­ko bo prebavil velikanske količi­ne podatkov in ugotavljal pod­nebne spremembe, iskal zdra­vila za danes neozdravljive bo­lezni in predvidel dogajanje na borzi. Uporabniki, ki bodo k pro­jektu prispevali lastne račun­ske vire, bodo nagrajeni z žetoni GNT. Tehnologija je še v povojih, a obeta veliko. Ko se bo projek­tu superračunalnika lahko pri­družila še množica ljudi s telefo­ni in tablicami, naj bi združena moč presegala meje doslej vide­nega in ponesla kriptovaluto go­lem v višave. . Basic Attention Token ali BAT ima vse sestavine za to, da po­stane uspešen. Zasnova projekta je fantastična, gre za tržno plat­formo, ki povezuje naročnika z izvajalcem brez potrebe po po­sredniku. Tržniki s kriptovaluto plačujejo za njihovo pozornost. Tako oglaševanje ima zgolj po­zitivne učinke, tržniki dobijo po­zorno občinstvo, uporabniki pa denar. Sposobno ekipo vodi oče javascripta in soustanovitelj Mo­zille in Firefoxa, Brendan Eich, ki se je povezal s številnimi bogati­mi podjetji, med drugim s Foun­ders Fund, Foundation Capital, Propel Venture Partners, Pante­ra Capital, DCG, Danhua Capital in Huiyin Blockchain Venture. Našteti skupaj s sposobnimi raz­vijalci zagotavljajo svetlo priho­dnost projektu pripadajoče krip­tovalute BAT. Trgovalne platforme . Civic je varna plat­forma, ki z veriženjem blokov skrbi za iden­tifikacijo uporabnikov. Osre­dnji cilj razvijalcev je preverja­nje pristnosti brez uporabniških imen, gesel, strojnih pripomoč­kov in drugih programskih reši­tev. Vsi podatki so privzeto šifri­rani, tako da do njih lahko do­stopa zgolj posameznik sam. Capo di banda projekta Civic je Vinny Lingham, ustanovitelj uspešne spletne storitve Gyft. Ekipa razvijalcev trdo dela na aplikaciji in pridobivanju stra­teških partnerjev. Med slednji­mi je za zdaj največja skupnost wikiHow. . FunFair. Samookli­cana največja in najhi­trejša igralniška plat­forma, ki temelji na tehnologi­ji Ethereum, omogoča, da igralci v igralnici namesto žetonov upo­rabljajo kriptovaluto FunFair. Gre za prvo delujočo rešitev, ki odpravi večino težav, ki jih ima­jo druge namenske kriptovalute. Potencial je velikanski, razvoj­na ekipa dela s polno paro, da bi projekt čimprej končala. Ko/Če se to zgodi, bo vrednost FunFai­ra poletela v nebo. . Binance Coin. Med bolj priljubljenimi me­njalnicami z bogato ponudbo alternativnih kriptoko­vancev je kitajska storitev Binan­ce. V zadnjem času je njena rast neustavljiva. Četrt milijona no­vih uporabnikov na dan je upra­vitelje prisililo, da so celo zača­sno ustavili registracije zelencev. Obenem se je povečalo zanima­nje za njeno kriptovaluto, binan­ce coin. Ker se vedno več vlaga­teljev odloča, da namesto v bit­coin vložijo prihranke v alter­nativno izbiro, je prihodnost ki­tajske menjalnice svetla. Stori­tev Binance je znana po hitro­sti transakcij in spodobnih pro­vizijah. Sistem je sposoben vsako sekundo izvesti kar 1,4 milijona naročil. Varna, uporabna in zmo­žna storitev je vodilna na svojem področju, zato je po mnenju ve­čine znalcev binance coin pame­tna naložba. Kako do alternativnih kriptovalut? Alternativnih kriptokovancev, razen treh večjih: ethereum, ri­pple, litecoin, običajno ne more­mo kupiti z evri, saj menjalnice z njimi ne sprejemajo bančnih na­kazil ali nakupov s kreditno kar­tico. Postopek je v vseh prime­rih enak, na Petrolu, Bitstampu ali menjalnici Coinbase kupimo bitcoine (ali ether, ker je provizi­ja med prenosi manjša) in jih po­šljemo na naslov izbrane spletne storitve, ki ponuja želeno kripto­valuto. Priporočamo uporabo ki­tajske spletne storitve Binance. Slednja se ponaša z dobrim upo­rabniškim vmesnikom, odzivno podporo in učinkovito mobilno aplikacijo, s katero ne bomo za­mudili niti enega padca cene. Prvi korak k alternativni krip­tovaluti je registracija na spleti­šču Binance.com. Ker zaradi pri­ljubljenosti kitajske menjalni­ce ribarjenja z lažnimi spleti­šči ni malo, dodatno preveri­mo obiskani naslov, da ga br­skalnik prepozna kot varnega, nato ga shranimo med zaznam­ke. Odpiranje svežega uporab­niškega računa sprožimo s priti­skom gumba Register, ki ga naj­demo v desnem zgornjem kotu spletne strani. V kratek obra­zec vpišemo elektronski naslov, želeno geslo, ki mora vsebova­ti vsaj eno veliko črko in števil­ko, ter morebitnega prijatelja, ki nam je storitev svetoval. Od vsake napotitve bo prejel dvaj­set odstotkov pobrane provizije v kriptovaluti, s katero bomo trgovali. V program napotitev smo avtomatsko vključeni tudi sami, osebna številka je pod pa­sico Binance Referral Program. Po krajši igri polaganja košč­ka sestavljanke na pravo mesto smo nagrajeni z elektronskim sporočilom, poslanim na vnese­ni naslov. V prejeti elektronski pošti je povezava, s katero potrdimo pra­vilnost elektronskega naslova. Prijavimo se v menjalnico, ki nas takoj pozove, da si nastavimo dvostopenjsko preverjanje gesla. Za dodatno varnost povežemo Googlovo aplikacijo Authentica­tor z Binance. Poslej bomo poleg elektronskega naslova in gesla za prijavo vnašali naključno ge­nerirano kodo, ki jo bo prikazal pametni telefon. Če nas varnost ne zanima in bi radi čimprej tr­govali z alternativnimi valutami, se opozorila znebimo z ukazom Skip for now. Naslov za pošiljanje bitcoi­na ali ethereuma s Petrola, Bit­stampa ali iz druge menjalni­ce, ki sprejema bančna nakazi­la oziroma kreditne kartice, naj­demo pod Funds/Deposits Wi­thdrawals. Na seznamu podpr­tih kriptovalut poiščemo BTC ali ETH, se z miško pomaknemo skrajno desno in kliknemo gumb Deposit. Razkrije se nam naslov, ki ga uporabimo pri prenašanju iz druge menjalnice ali unovči­tvi kupona s Petrola. Oboje smo podrobneje opisali v članku, ki je bil objavljen v prejšnji številki naše revije. Po daljšem čakanju (zara­di priljubljenosti kriptovalut so opisane transakcije precej po­časne) dobimo elektronsko spo­ročilo, da je nakazilo uspelo, in lahko se lotimo trgovanja. Na osnovni spletni strani izbe­remo Exchange/Basic in v de­snem zgornjem stolpcu klikne­mo BTC ali ETH, odvisno od va­lute, ki smo si jo prenakazali v menjalnico Binance. Med pari v istem stolpcu poiščemo žele­no alternativo, na primer XRP/ETH za menjavo ethereuma v ri­pple, ter v razdelku Buy XRP kli­knemo 100 % (če želimo v ri­pple pretvoriti vse razpoložljive ethereume). Nakup potrdimo z gumbom Buy XRP. Ripple tako kupimo po trenutnem menjal­nem tečaju. Če pred pritiskom gumba Buy XRP spremenimo ceno Price, bomo oddali zgolj naročilo, ki se bo izvedlo, če/ko se bo cena rippla zares znižala. Upoštevati velja zlato pravilo, ki pravi, da kupujemo, ko se cena znižuje, in prodajamo, ko raste. Po vsakem neverjetnem vzpo­nu cene bržčas sledi korekcija v obliki padca. Podoben postopek je pri proda­ji, ki se je lotimo, ko si želimo iz­plačati dobiček. Ker menjalnica Binance ne pozna izplačil na tekoče račune, moramo alternativno krip­tovaluto najprej pretvoriti v bitco­in ali ethereum in nato poslati v Coinbase ali Bitstamp. Ripple pro­damo pod razdelkom Sell XRP, ethereum pa s spletišča Binance pošljemo s Funds/Deposits With­drawals/ETH/Withdrawal.. Naslednji bitcoin Bitcoin je zgodba o uspehu, ki s(m)o jo mnogi zamudili. Zato se obračamo k alternativnim kriptovalutam in med njimi iščemo naslednjo veliko zvezdo, ki morda postane še večja. Preberite si vse o kupovanju tako imenovanih altcoinov. Boris Šavc . Menjalnico Binance lahko priporočamo prijateljem in pri tem zaslužimo s provizijo ob menjavi.. . Dodatno varnost z naključnimi številčnimi gesli omogoča Google Authenticator. . Nakupovanje altcoinov se skriva pod Exchange/Basic. Pred trgovanjem izberemo par, v katerem nastopata valuta, ki jo imamo, ter želeni alternativni kriptokovanec. . Naslov za prejem bitcoinov in ethereuma s Petrola ali drugih menjalnic najdemo pod Funds/Deposits Withdrawals. . Ker bančnega računa z menjalnico Binance ne moremo povezati, si dobiček v obliki bitcoina ali ethereuma nakažemo na Coinbase. rvi pomemben podatek je število transakcij, ki se izvajajo v omrežju. Zna­no je, da je od silovite rasti vre­dnosti bitcoina novembra in de­cembra omrežje zasičeno. Po­gled na stran blockchain.info po­kaže, da je omrežje bitcoin v teh dneh opravilo 3–5 transakcij na sekundo, zato bomo za naše po­trebe kot grob približek vzeli 4 transakcije na sekundo. Zgornja meja omrežja s trenutno tehno­logijo (brez Lightning Network, SegWit in drugih predlogov) je okrog sedem transakcij na se­kundo. Potrjevanje transakcij poteka z rudarjenjem blokov. Težavnost iskanja novega bloka se prilagaja obremenjenosti omrežja, tako da se nov blok narudari v povpre­čju vsakih 10 minut. Tu že vidi­mo prvi problem pri oceni, koli­ko energije se porabi za posame­zno transakcijo. Problem je slabo definiran. Po eni strani je število transakcij navzgor omejeno, po drugi strani pa računska moč za njihovo potrjevanje ni. Čim več ljudi rudari in temu primerno vpreže več računske moči, tem bolj bo omrežje zaostrilo težav­nost rudarjenja, tako da bo še ve­dno trajalo 10 minut, da bo nek­do našel nov blok. Čim več ener­gije vložimo v bitcoin, tem več je porabi, rezultat pa je enak. Najditelj novega bloka je na­grajen z novo ustvarjenimi bitcoi­ni (trenutno 12,5 na blok) in pro­vizijami, ki so določene v tran­sakcijah. Ker lahko rudarji sami izbirajo, katere čakajoče tran­sakcije bodo uvrstili v blok, vidi­mo, zakaj je zasičenost omrežja problem. Logično je, da bodo iz­brali tiste, kjer so uporabniki po­nudili najvišje provizije, preosta­le pa čakajo in čakajo. V začetku leta so provizije za hitro izvedbo transakcij presegle 20 evrov, za­radi česar je bitcoin postal neu­poraben za izvajanje mikroplačil. Na strani blockchain.info vi­dimo, da se vložena računska moč za rudarjenje bitcoinov ne­nehno povečuje, v začetku leta je bila okrog 15 EH/s ali 15 mili­jard milijard izračunanih zgošče­nih vrednosti (torej preizkušenih blokov) na sekundo, ko to bere­te, pa bo verjetno še nekaj deset odstotkov več. Rudarjenje pač poteka tako, da rudarji naključno vstavlja­jo objavljene (čakajoče na potr­ditev) transakcije v blok, pripi­šejo ustrezno naključno število (nonce) in še nekaj detajlov, po­tem pa izračunajo zgoščeno vre­dnost (po algoritmu SHA-256) takega bloka. Če je po srečnem naključju zgoščena vrednost, ki je vedno 256-bitna številka, do­volj nizka, da ustreza pogoju (te­žavnosti) omrežja, omrežje blok sprejme. Čim več zgoščenih vre­dnosti izračunamo, tem strožji pogoj bo postavilo omrežje. Za našo oceno je ključen po­datek, koliko vatov nas stane iz­račun ene zgoščene vrednosti. Na to vprašanje ni enotnega od­govora, saj je to zelo odvisno od tega, s čim jih računamo. Pora­ba energije na osrednjem proce­sorju bi bila grozovita in bi pre­segala nagrado in provizije, zato tega ne počne nihče. Tudi rudar­jenje na grafičnih karticah ni več dobičkonosno, čeprav so učin­kovitejše od procesorjev. Dan­danes se bitcoini rudarijo na na­menskih napravah, ki jim pravi­mo ASIC (application-specific in­tegrated circuit). Gre za silno hi­tra, a neumna vezja in čipe, ki ne znajo početi nič drugega, kakor zelo hitro in učinkovito izračuna­vati SHA-256. Brez velike škode lahko pred­postavimo, da se skoraj vsi bit­coini dandanes narudarijo tako. V reklamah in na forumih lah­ko preberemo, da današnji ASI­Ci porabijo okrog 0,1–0,3 J GH. Če predpostavimo, da rudar­ji pogosto posodabljajo svojo strojno opremo, in za konserva­tivno oceno vzamemo nižjo vre­dnost (0,1 J/GH), dobimo za po­rabo omrežja bitcoin 15 EH/s • 0,1 J/GH, to je 1,5 GW. Prera­čunano na letno raven bi bilo to 13 TWh. Nekaj številk za primerja­vo. Svetovna poraba električ­ne energije je bila leta 2015 22 PWh, preberemo na straneh International Energy Agency. Slovenija pa je leta 2016 po po­datkih Statističnega urada pora­bila – 13 TWh električne energi­je. Toliko kot bitcoin. Seveda lahko številke preme­tavamo naprej. Če bitcoin po­rabi 1,5 GW električne energi­je in opravi 4 transakcije na se­kundo, ena transakcija stane 104 kWh elektrike. Enotarif­ni odjem električne energije v Sloveniji stane 0,06 EUR/kWh, a ker je treba prišteti še razne omrežnine, je poštena ocena okrog 0,10 EUR/kWh. Če bi to­rej bitcoin rudarili v Sloveniji, bi za vsako transakcijo porabili 10 evrov elektrike! Seveda ga veči­noma rudarijo tam, kjer je ener­gija cenejša, na primer na Kitaj­skem. Ko bodo sčasoma naru­darjeni vsi bitcoini, se bodo ru­darji financirali le še iz provi­zij (ne bo več nagrade, ki je tre­nutno 12,5 bitcoina na blok), ki bodo morale pokriti vsaj porabo električne energije in amortiza­cijo opreme. Ali je 1,5 GW oziroma 13 TWh na leto veliko, je stvar perspek­tive. Leta 2008 je ameriški urad za energijo ocenil, da so Ameri­čani porabili 6,63 TWh samo za božično-novoletno razsvetljavo. Slovenci s 13 TWh poganjamo celotno državo. Jedrska elektrar­na Krško na leto proizvede okrog 5,4 TWh električne energije, to­rej bitcoin za svoje delovanje tre­nutno potrebuje dobri dve jedr­ski elektrarni. Po drugi pa je bistveno teže oceniti, koliko energije porabijo kartični plačilni sistemi za svoje delovanje. Visa je v letnem poro­čilu 2016 zapisala, da so tega leta izvedli 141 milijard transakcij, to je v povprečju 450 na sekundo, v konicah pa vsaj nekajkrat toliko. Primerjati porabo energije bit­coina in kartičnega omrežja pa je nepošteno in, če smo iskre­ni, tudi nemogoče. Za delova­nje plačilnih sistemov potrebu­jemo delujoče banke, bankoma­te, kartične terminale, procesne centre itd. Bitcoin pa tudi ne ob­staja v vakuumu, saj poleg ru­darjev potrebuje še delujočo in­ternetno infrastrukturo. Nič od tega ni zastonj.. Bitcoin porabi toliko elektrike kot Slovenija V zadnjih tednih in mesecih je bila ena izmed najpogostejših kritik bitcoina, posredno pa tudi drugih sorodnih kriptovalut, velikanska poraba energije. Nekatere ocene so energijo, ki je potrebna za obratovanje omrežja bitcoina, primerjale s porabo energije celotne države Danske ali Irske. Hkrati smo lahko prebrali, da bitcoin za to, da izvede eno transakcijo, porabi tisočkrat več energije od omrežja Vise. Poskusimo oceniti, koliko energije je bitcoin res porabil v začetku tega leta. Matej Huš P . Bitcoin trenutno potrebuje za svoje delovanje dobri dve jedrski elektrarni. s Težavnost iskanja novega bloka se prilagaja obremenjenosti omrežja, tako da nov blok narudari v povprečju vsakih 10 minut. DOSJE VIDEO, TAKO IN DRUGAČE P 58 februar 2018 februar 2018 59 a kamere tu in tam sicer še naletimo, a je podro­čje teh »consumer« mo­delov, ki so jih očetje nekoč vle­kli na nogometne tekme svojih otrok, praktično izumrlo. Kot re­čeno, so jih premagali telefoni, na drugi strani, torej pri zahtev­nejših uporabnikih, pa zmoglji­vejši fotoaparati (tako kompak­tni kot DSLRji oziroma aparati z izmenljivimi objektivi). V zadnjih letih se je sicer po­večala priljubljenost resnejših amaterskih snemalcev videa, saj predvsem v spletišču YouTu­be marsikdo vidi zanimivo pri­ložnost – tudi pri nas. Pravilo­ma začnejo s kakim zmogljivej­šim telefonom, kar ima seveda svoje prednosti, a znajo biti tudi klasične video kamere zelo do­bra izbira. Zanimiva alternativa so tudi majhne akcijske videokamere, o katerih smo sicer že večkrat pisali. Ta trg je nekako zakoličil GoPro, v zadnjih letih se je po­javilo tudi zelo veliko manj zna­nih podjetij, edini res znan kon­kurent je Sony. Ta že leta ponu­ja odlične akcijske kamere, ki v primerjavi s konkurenco omo­gočajo zelo dobro kakovost sli­ke (se vidi, da se v Sonyju pač spoznajo na tipala) in stabiliza­cijo slike. Akcijske kamere so v primerja­vi s klasičnimi kamerami seveda zelo omejene, najbolj pri samem objektivu, saj tu nimamo optič­nega zuma (ponujajo sicer nekaj stopenj digitalnega zuma). Veli­ke omejitve so tudi pri upravlja­nju, saj na majhnem ohišju res ni prostora za več kot prgišče tipk, enako velja za zaslon. Se pa zna­jo te kamere že leta povezati s te­lefonom. To olajša delo z njimi, telefon tako deluje kot zaslon in upravljalna enota. Velika prednost akcijskih ka­mer je seveda njihova majh­nost, saj jih lahko pritrdimo na res veliko nenavadnih mest. Po­leg čelad, smuči, okvirjev koles in streh avtomobilov smo videli že tudi posnetke, ko so bile te ka­mere pritrjene na spodnjo stran rolke, na konec trombona in na vse mogoče male letalnike. V tabeli smo naredili kratek pregled prednosti in slabosti po­sameznih naprav pri snemanju videa. Vključili smo danes naj­bolj priljubljene pametne telefo­ne, dodali zraven še klasične vi­deokamere, akcijske videoka­mere in fotoaparate z izmenlji­vimi objektivi. Lahko bi dodali še navadne žepne fotoaparate, a se ti med seboj preveč razliku­jejo. Dražji, denimo, omogočajo priklop zunanjih mikrofonov in vse ročne nastavitve, cenejši že­pni modeli pa tega nimajo. Sony Handycam HDR-CX900 Kamera Sonyjev Handycam HDR-CX900 je višjega cenovne­ga in zmogljivostnega razreda, namenjena zahtevnim amater­jem. Sony ima v prodajni paleti kar nekaj različnih modelov, od cenejših, bolj omejenih, do zmo­gljivejših, seveda tudi profesio­nalnih, HDR-CX900 pa je nekje na sredini te lestvice. Ko kamero prvič vzamemo v roke, prijetno navduši lega v roki – po letih rabe različnih dru­gih naprav za zajem videa je hi­tro jasno, s kakšnim namenom je bila ta naprava oblikovana. Ka­mera lepo leži v desni roki, jasno pomaga širok in udoben trak, ki olajša enoročno rabo. Na dosegu prstov desne roke je še nagibna tipka za upravljanje zuma, pod palcem je seveda tipka za zače­tek in prekinitev zajema. Kamera ima razmeroma ve­liko funkcijskih tipk in kolesc za hitro ročno upravljanje nastavi­tev. Osnovno kolo je postavljeno okoli objektiva, ob njem je fizični drsnik, s katerim izberemo nje­gov namen – ta je lahko za zum ali za ostrenje. Ob tipkah lahko uporabljamo tudi 3,5-palčni za­slon, občutljiv za dotik. Kamera omogoča tudi povezavo s tele­fonom (prek WiFi), v Sonyjevi aplikaciji lahko upravljamo z zu­mom in začnemo ali končamo snemanje, nimamo pa možnosti naprednih nastavitev. V rabi je tipalo, veliko en palec, primerljivo torej s tipali v nekoli­ko boljših kompaktnih aparatih. Največja ločljivost je FullHD (torej 1920 × 1080) pri 60 slikah na se­kundo, izberemo lahko tudi film­skih 24 slik na sekundo. Marsikdo si že želi ločljivost 4K, a po našem mnenju za amaterske uporabnike še ni resne potrebe po njej. Objektiv pokriva goriščnice od 29 do 348 milimetrov, seve­da prevedeno v klasični, 35 mm standard (12× zoom). Te video­kamere imajo tradicionalno raz­meroma slabe široke kote zaje­ma in ponujajo veliko zuma, to velja tudi v tem primeru. Večina žepnih fotoaparatov danes po­nuja širše kote zajema, konkre­tno 24 ali 25 milimetrov, po na­šem mnenju je to koristneje od daljših goriščnic. Dodana je tudi stabilizacija sli­ke, tako optična kot digitalna (ta sicer malenkost zniža ostrino). Največja zaslonka je f/2,8 pri ši­rokem kotu in f/4 pri najožjem, obe vrednosti sta nekje v povpre­čju glede na večino kamer tega razreda, a sta boljši kot pri veči­ni zumirnih objektivov pri klasič­nih fotoaparatih. Kamera ima vgrajen soliden mikrofon, ki je vsekakor boljši od mikrofonov pri fotoaparatih. Na voljo je tudi klasični, 3,5-milime­trski vhod za zunanji mikrofon, zraven je tudi izhod za slušalke. Sony prodaja tudi vmesnik, v ka­terega lahko priključimo mikro­fone XLR. Med koristnimi do­datki za snemanje videa je tudi vgrajeni sivinski filter, ki omogo­ča zatemnitev slike v treh kora­kih. To je koristno pri snemanju pri močnejši svetlobi. Sonyjev HDR-CX900 je zelo dobra videokamera, a dvomimo, da bo to dovolj, da bo res konku­rirala drugim snemalnim napra­vam, sploh če upoštevamo še vi­soko ceno – pri nas stane 1400 evrov. Sony RX0 Kot smo že omenili, so v Sonyju že leta dejavni tudi na področju akcijskih kamer. Njiho­ve kamere so od nekdaj ponujale veliko, kljub temu pa ostaja Go­Pro nekoliko bolj znan. Nova ka­mera RX0 tako nekoliko prese­neča, saj se oblikovno distanci­ra od dosedanjih modelov Acti­onCam in se približa kvadratni obliki GoProja. Ohišje kamere je kvadra­tno, majhno, a zelo trpežno. V Sonyju pravijo, da zdrži 200 ki­logramov, a se nam zdi ta oce­na nekoliko zadržana. Izdela­no je namreč iz zlitine, imeno­vane duraluminij, je pa zaslon nekoliko bolj izpostavljen. Brez dodatnega ohišja se lahko potopi do 10 metrov, uradno zdrži pa­dec z dveh metrov. Spodaj je kla­sični navoj za stative, kar je po­hvalno. Ena izmed slabosti teh kamer je pomanjkanje fizičnih tipk. Ta jih ima kljub vsemu nekoliko več kot sorodniki iz serije Action­Cam. Zadaj imamo namreč maj­hen zaslon LCD (diagonala meri 1,5 palca), okoli njega je nekaj funkcijskih tipk. Kamero lahko seveda povežemo tudi s telefo­nom in jo tam upravljamo ali pa le prenesemo video. Glede na dosedanje take izdel­ke ima ta presenetljivo veliko in zmogljivo tipalo, po diagonali meri en palec, je torej enako ve­liko kot tipalo pri preizkušeni vi­deokameri HDR-CX900. Kako­vost videa in fotografij je dobra, smo pa pogrešali stabilizacijo sli­ke, ki je na voljo pri kamerah Ac­tionCam. Največja ločljivost je načelo­ma omejena na FullHD (1920 × 1080) pri 100 slikah na sekundo, seveda lahko nastavi­mo tudi manj slik na sekundo. Na voljo so tudi občutno višje hitrosti, vse do 1000 slik na se­kundo, a pri manjših ločljivostih (kjer aparat umetno dvigne lo­čljivost na FullHD). Tipalo ponu­ja tudi možnost snemanja v lo­čljivosti 4K, a le, če na kamero priključimo zunanjo snemalno napravo (prek vmesnika HDMI). Pred tipalom je fiksni objektiv z goriščno razdaljo 24 mm. in za­slonko F4. Gre torej za razmero­ma širok in svetel objektiv, ki po­nuja dobro ostrino. Kamera se odlično obnese, sploh kakovost videa je v pri­merjavi s konkurenco res dobra. Je pa očitno namenjena zahtev­nejšim uporabnikom, saj ponuja tudi nekaj bolj nenavadnih funk­cij, denimo možnost priklopa zu­nanjega mikrofona ali povezo­vanje več kamer v skupni sistem (za izdelavo 360 stopinjskih po­snetkov, recimo). Tudi cena je temu primerno visoka – zanjo želijo 950 evrov.. Veliko ali malo? Pametni telefoni so iztrebili marsikateri segment digitalnih naprav, v zadnjih letih veliko pišemo o padcu prodaje fotoaparatov, na video kamere pa smo praktično že pozabili. Jure Forstnerič N SONY HDR-CX900 Kaj: Klasična video kamera. Cena: 1400 EUR. X Raba, dostopnost funkcij na ohišju, možnost dodatkov, kakovost po­snetkov, stabilizacija slike, velikost zaslona. Z Cena. VIDEO, TAKO IN DRUGAČE DOSJE P Telefon X Vedno pri roki, večina uporabni­kov ga že tako ali tako ima, eno­stavno deljenje posnetega, hitra mon­taža na sami napravi. Z Omejitve glede pomnilniške­ga prostora, ni optičnega zuma, malo nastavitev, neprimerna raba, slabša kakovost posnetkov, omejena stabilizacija slike, malo možnosti pri­klopa zunanjih dodatkov. Videokamera X Odlična raba, velik razpon op­tičnega zuma, zmogljiva stabi­lizacija slike, veliko nastavitev, hitro in zvezno ostrenje, možnost priklo­pa zunanjih dodatkov (mikrofoni, op­tični filtri), uporaba hitrih pomnilni­ških kartic. Z Cena nakupa samostojne na­prave, velikost in teža, za obde­lavo in deljenje potrebno delo na ra­čunalniku, majhno tipalo v primerja­vi z DSLRji. Akcijska kamera XMajhna velikost in teža, fizična trpežnost, vodotesnost, na voljo množica adapterjev in prijemal, mo­žnost nadzora s telefonom. Z Cena nakupa samostojne napra­ve, za obdelavo in deljenje je po­trebno delo na računalniku ali telefo­nu, omejen razpon zuma, manj priroč­no upravljanje. Fotoaparat z izmenljivimi objektivi XKakovost posnetkov, velikost ti­pala, veliko nastavitev, možnost priklopa zunanjih dodatkov (mikro­foni, optični filtri), možnost menjave objektivov, uporaba hitrih pomnilni­ških kartic. Z Slabše delo pri zajemu videa, cena nakupa, velikost in teža, za obdelavo in deljenje je potrebno delo na računalniku, samodejno ostrenje in zumiranje manj zvezno kot pri vi­deokameri. SONY RX0 Kaj: Akcijska video kamera. Cena: 950 EUR. X Velikost in teža, kakovost in trpe­žnost ohišja, kakovost posnetkov. Z Cena, ni stabilizacije slike. DOSJE NAJBOLJŠI PODALJŠKI ZA CHROME NAJBOLJŠI PODALJŠKI ZA CHROME DOSJE P P 60 februar 2018 februar 2018 61 a dominantnost polo­žaja brskalnika Chro­me vplivajo naprave, s katerimi se po spletu brska. Na klasičnih računalnikih je Chro­me bolj priljubljen kot na pame­tnih napravah, saj zaseda 64,72 odstotka celotnega trga. Na dru­gem in tretjem mestu se z 12,12 in 7,71 odstotka uvrščata Fire­fox in Internet Explorer. Na pa­metnih telefonih je stanje za odtenek bolj konkurenčno, saj ima Chrome 49,72-odstotni tr­žni delež. Na drugem mestu mu z 18,34 odstotka sledi Safa­ri, temu pa se je proti koncu leta 2017 začel nevarno prebliževa­ti UC Browser. Konec decembra 2017 je brskalnik zasedel 15,76 odstotka. Zanimivi pa so podat­ki pri tabličnih računalnikih, saj je na prvem mestu Safari, ka­terega tržni delež je 59,48 od­stotka. Chrome se z 24,1 odstot­ka uvršča na drugo mesto. Bi­stvenih razlik med tržnimi dele­ži na globalni ravni in v sloven­skem prostoru ni; s to razliko, da je med vsemi napravami na dru­gem mestu Firefox pred Safari­jem. UC Browser v Sloveniji za­enkrat še ni navzoč. Omembe vredna razlika je tudi pri upora­bi tablic, kjer je na prvem mestu s slabimi 47 odstotki še vedno Safari, a je Chrome z nekaj več kot 40-odstotnim deležem veli­ko bliže. Ne glede na uporabo pri ta­bličnih računalnikih je Chrome, merjeno glede na vse naprave, najbolj priljubljen brskalnik. K temu prispeva svoj delež tudi ši­roka ponudba razširitev, s kate­rimi si uporabniki lahko izbolj­šajo uporabniško izkušnjo ob br­skanju po spletu. Na voljo so v tr­govini Chrome Web Store. Nekaj zanimivih in brezplačnih pred­stavljamo v nadaljevanju. Earth View from Google Earth Googlova razširitev Earth View ponuja vsakič, ko se v brskalniku odpre nov zavihek, novo fotogra­fijo določenega dela našega pla­neta. Opisano se sprva ne zdi nič posebnega, a spremeni uporabni­ško izkušnjo tako zelo, da je vsako odpiranje novega zavihka pove­zano s pričakovanjem o tem, ka­kšna fotografija se bo prikazala. Na voljo so tudi osnovne informa­cije o državi in lokaciji, kjer je po­sneto področje na zemljevidu. Če je uporabniku fotografija všeč, si jo lahko shrani kot ozadje na na­mizju ali deli z drugimi uporab­niki. Zadnjih deset prikazanih fo­tografij je shranjenih tudi na po­sebnem meniju, do katerega pri­demo ob prikazu nove fotografije. Omeniti velja dve slabosti. Čas odpiranja zavihka se zaradi na­laganja fotografije zdi daljši. Prav tako lahko podaljšek predstavlja oviro pri delu, ko je uporabnik v časovni stiski, a se kljub temu ustavi za nekaj trenutkov s pogle­dom na dobro fotografijo. Google Dictionary Slovenski uporabniki spleta se morajo prej ali slej spoprijeti z dejstvom, da je poznavanje an­gleščine ključno za dostop do in­formacij. Razširitev Google Dicti­onary ponuja možnost ogleda de­finicije in s tem pomena določene besede. Podprti so bolj razširjeni tuji jeziki. Poleg angleščine so de­finicije na voljo za nemščino, por­tugalščino, španščino, francošči­no, italijanščino in druge jezike. Razširitev deluje na dva načina. Določeno besedo na spletni stra­ni je mogoče označiti in z dvoj­nim klikom dobiti kratko definici­jo. Vključena je tudi možnost po­slušanja izgovarjave. Za obsežnej­ši pomen besede lahko izberemo ikono razširitve, ki je na voljo v brskalniku. Poleg osnovne defi­nicije pomena se prikažejo tudi zgledi rabe, ki s tem dodatno pri­spevajo k razumevanju rabe in namena določene besede. PanicButton Tudi v Sloveniji se najdejo podjetja, v katerih so nadrejeni prepričani, da morajo zaradi ve­čje produktivnosti strogo nadzo­rovati brskalne navade zaposle­nih. Zasnova delovnih prostorov, ki temelji na odprtosti, omogoča lažje opazovanje, kakšna vsebina se prikazuje na posameznikovem računalniku. Za takšne primere je na voljo PanicButton. Razširi­tev omogoča, da se s klikom ene ikone hitro zaprejo vsi zavihki v brskalniku. Če se šef ali nadreje­ni znajde v bližini računalnika, na katerem posameznik obisku­je družabna omrežja ali podobne strani, je PanicButton uporaben izhod v sili. Zaprti zavihki niso izgubljeni, saj se z vnovičnim kli­kom prej omenjene ikone vsi za­prti zavihki znova odprejo. The Great Suspender Slabost uporabe Chroma je energijska požrešnost brskalni­ka. O tem se lahko prepričajo zlasti uporabniki računalnikov na platformi macOS, saj je raz­lika z vidika vzdržljivosti bateri­je med uporabo Safarija ali Chro­ma opazna. The Great Suspen­der sproti spremlja brskalne na­vade uporabnika in pri tistih za­vihkih, ki že dlje časa niso bili odprti, odstrani vsebino. S tem se zmanjša potreba po pomnilni­ku in s tem poraba energije. Za­vihek je, ne glede na odstranjeno vsebino, še vedno prisoten. Če ga znova odpremo, se prikaže spo­ročilo, da je bila vsebina odstra­njena. Za vnovično naložitev je treba kamorkoli na strani klikni­ti z miško. Razširitev je uporab­na predvsem za tiste, ki v spletu raziskujejo ali primerjajo cene iz­delkov in storitev, saj se ravno v takih situacijah odpira največ za­vihkov. Pinterest Save Button Družabno omrežje Pinterest na Chrome Web Store ponu­ja razširitev, ki olajša shranjeva­nje fotografij. Z namestitvijo se prikaže ustrezna ikona v brskal­niku in z enim klikom se ločeno odprejo vse fotografije, ki so na voljo na spletni strani, ki jo obi­skuje uporabnik. Ena ali več foto­grafij se lahko shrani v Pinterest in pred tem tudi določi, v katero kategorijo znotraj Pinteresta želi uporabnik fotografijo prenesti. Turn Off the Lights Zasnova spletnih strani, kot je YouTube, ni, kot bi bilo sprva mogoče pričakovati, namenje­na izboljšanju uporabniške izku­šnje ob gledanju video posnet­kov. Glavni cilj spletne strani in aplikacije je zadrževanje upo­rabnikov. Zato se ob obisku veli­ko prostora nameni prikazu do­datnih video posnetkov s podob­nimi vsebinami, ki bi uporabni­ka utegnile zanimati. Zato se ve­liko prvin uporabniškega vme­snika bori za pozornost uporab­nika. Turn Off the Lights ponuja rešitev, saj se z razširitvijo zate­mni preostali del spletne strani in izpostavi zgolj predvajani vi­deo posnetek. Razvijalci oblju­bljajo podobno izkušnjo kot gle­danje filmov v kino dvoranah. Kljub pretiravanju je storitev pri­poročljiva, saj je spremljanje vse­bin na YouTubu lažje. Evernote Web Clipper Evernote Web Clipper je eno­stavna in uporabna razširitev za shranjevanje spletnih vsebin. Za uporabnike Evernota je lah­ko prav ta storitev ključen razlog za prestop k uporabi Chroma kot primarnega brskalnika. S klikom ikone se ponudi več možnosti shranjevanja vsebine. Med dru­gim se lahko shrani samo teks­tovna vsebina ali pa kar fotogra­fija celotne spletne strani oziro­ma želenega predela na strani. Zanimiva je tudi možnost shra­njevanja profila strani na druž­benem omrežju LinkedIn. Vsebi­ne se shranjujejo v Evernote in so tako dostopne vsepovsod, kjer uporabnik uporablja bodisi apli­kacijo ali do zapiskov dostopa prek spleta. Giphy for Chrome Pošiljanje datotek GIF je prilju­bljeno opravilo v neposredno ko­munikaciji prek sporočil ali e-po­šte. Spletna stran Giphy z razširi­tvijo ponuja lažji dostop do širo­kega izbora GIFov. S klikom iko­ne se odpre majhno okno in se s pomočjo iskalnika poišče pri­meren GIF. Slednjega se v po­govorno okno ob pomoči drsne ploščice ali miške enostavno pre­nese in GIF se že prikaže. +Flip It Uporabnikom storitve Flipbo­ard, s katero se lahko shranjujejo članki iz spleta na enem mestu, je namenjena razširitev +Flip It. Za uporabo se je treba prijaviti z istim uporabniškim imenom in geslom, ki se uporablja za dostop do Flipboarda. Tako se vzpostavi neposredna povezava med razši­ritvijo in uporabniškim računom. Če se odkrije zanimiv prispevek, ki ga velja prebrati v celoti po­zneje ali ga zgolj shraniti, se s kli­kom ikone odpre meni. Ponu­di se možnost izbire kategorije, znotraj katere se članek s spletne strani shrani in je tako vsebina prenesena v Flipboard. Podobna rešitev je na voljo tudi za konku­renčni Pocket. Tako kot pri +Flip It ponuja tudi Pocket možnost shranjevanja člankov na eno me­sto in poznejši dostop za branje. Black Menu for Google Uporabniki, ki stavijo na Goo­glov ekosistem storitev, lahko do vseh pomembnejših aplika­cij podjetja dostopajo z enim me­nijem, nameščenim v Chrome. Black Menu for Google predsta­vlja meni, znotraj katerega so prikazane vse Googlove stori­tve, za katere si uporabniki želi­jo dostopa v spletu. Seznam pri­kazanih storitev je oblikovan po­ljubno in lahko zajame izključ­no tiste storitve, ki so uporab­niku pomembne. Nabor se lah­ko naredi s skupnega menija, na katerem so prikazane skoraj či­sto vse Googlove storitve. Inte­grirana je tudi možnost uporabe iskalnika. Na prvi pogled se raz­širitev ne zdi pretirano zanimi­va, a se izkaže kot dober način prihranka časa, saj je preskako­vanje med Googlovimi storitva­mi hitro in tudi uporaba iskalni­ka v ločenem pogovornem oknu se obnese. Checker Plus for Gmail Razširitev spada med tiste, za katere sprva ni točno razvidno, kje se skriva dodana vrednost. Checker Plus for Gmail ponu­ja možnost prejemanja obvestil o novi e-pošti in za vsako preje­to vsebino se prikaže ustrezno sporočilo in zvočni signal. Način prejemanja obvestil si je mogoče poljubno nastaviti. Med drugim je možnost simulacije odprtja starih denarnih blagajn v prime­ru, da uporabnik prodaja stori­tve in izdelke in prejme potrdilo o naročilu iz PayPala. Toda raz­širitev se kljub temu ne zdi po­trebna. A več kot en milijon upo­rabnikov nakazuje na to, da se jo splača preizkusiti in razlog, zakaj je tako, se, med drugim, verjetno skriva tudi pri eni sami funkcio­nalnosti. Vsa prejeta pošta se na­mreč prikaže v majhnem stran­skem pogovornem oknu že samo s tem, da se miško pomakne nad ikono razširitve v brskalniku. Iz­pišeta se podatka o pošiljatelju in zadevi. Tako je mogoč hiter vpo­gled v prejeto e-pošto, ne da bi bilo dejansko treba obiskati sple­tno stran.. Razširimo si Chrome Brskalnik Chrome je po podatkih Statcounterja za december 2017 z naskokom najbolj priljubljen brskalnik – s 55,04 odstotka zaseda več kot polovico trga. Sledita mu Safari z 14,86 odstotka in UC Browser z 8,69 odstotka. Pri slednjem gre za hitro rastoči brskalnik kitajskega podjetja Alibaba. Jernej Horvat N . Dvojni klik označene besede je potreben, da se z Google Dictionary razširitvijo prikaže ustrezna definicija. . Možnost vnosa iskalnega pojma v ločenem pogovornem oknu se izkaže kot uporabna storitev, čeprav je glavni namen razširitve prikaz vseh Googlovih storitev na enem mestu. DOSJE REGULACIJA SPLETNIH VSEBIN REGULACIJA SPLETNIH VSEBIN DOSJE P P 62 februar 2018 februar 2018 63 a drugi strani sveta sve­tovno znani švedski vlo­ger z vzdevkom PewDie­Pie (gre za osemindvajsetletnega Šveda z imenom Felix Arvid Ulf Kjellberg) v svojem vlogu več­krat uporablja rasistične opaz­ke in spodbuja antisemitska ču­stva. V najbolj perečem prime­ru je plačal indijskim amater­skim igralcem, da so razvili pla­kat »Smrt Židom«. Njegove vlo­ge spremlja več kot petdeset mi­lijonov ljudi. Daniel M. Keem, bolj znan kot Keemstar, je leta 2016 spro­žil kampanjo, v kateri je starej­šega igralca spletnih iger obto­žil pedofilije, objavil njegovo ime in priimek ter druge podat­ke ter sprožil moralno paniko. Kasneje se je opravičil za napa­ko. Njegove vloge spremlja štiri milijone ljudi, a je številka ne­točna zaradi večkratnega izbrisa njegovega kanala z YouTuba. Youtube odpira vrata Spletišče Youtube, ki je od leta 2006 v lasti Googla in na kate­rem svoje videovsebine vsak dan odlaga in gleda več kot poldru­ga milijarda ljudi, postaja ve­dno pomembnejši v medijskem svetu. Poleg ustvarjanja novih zvezdnikov, kot so trije v uvodu omenjeni vlogerji, YouTube tudi oglaševalcem ponuja nov način plasiranja oglasov na vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki. Algoritmi in analitična orodja ponujajo natančno ciljanje zain­teresirane skupine uporabnikov, odločajo o gledljivih in negledlji­vih videoposnetkih in skrbijo za ustvarjanje filtrirnega mehurč­ka, v katerem uporabniku pre­dlaga videposnetke na podlagi že ogledanega gradiva. Na spo­redu YouTuba je vedno vse prav. Logično je, da je občinstvo na YouTubu večinoma mladi­na. To se pozna tudi na vsebinah in oglasih za izdelke. Vlogerji in producenti vsebin nagovarjajo mladoletne in otroke in produci­rajo velike količine vsebin, na ka­tere oglaševalci lahko lepijo svo­je oglase. Nič nenavadnega ni to­rej, da na lestvici najbolj gleda­nih vlogov leta 2017 najdemo tri kategorije vsebin – igranje vide­oiger, kozmetične nasvete in hu­moristične videoposnetke, ki ko­mentirajo dogodke v družbi. Mlajši uporabniki so tako zelo posvojili nov način podajanja vsebin, da se oglaševalci igrač in izdelkov za to ciljno skupino ve­dno bolj odločajo za skoraj iz­ključno oglaševanje prek teh dveri. Vlogerji so glavni nosilci oglaševalskih kampanj za videoi­gre, igrače, vedno bolj so navzoči tudi pri trženju kozmetike. Nadzor nad vsebinami Pojavlja se torej vprašanje, kdo naj skrbi za red med vsebinami. Vlogerji se radi primerjajo s kla­sično medijsko industrijo oziro­ma industrijo zabave, a regulaci­ja teh treh področij ne bi mogla biti bolj različna. Tako novinar­ji kot tudi producenti filmov in serij imajo pred seboj razmero­ma jasen pravni okvir delovanja in seznam prepovedanih potez, ki imajo tudi pravnoformalne in finančne sankcije, svet vloger­jev pa je veliko bolj odprt in pri­jaznejši do producentov vsebin. Problematični sta namreč dve komponenti – vse skupaj se do­gaja izključno v spletu. To olaj­ša (ne)prevzemanje odgovorno­sti in hitrost odziva organov dr­žave, obenem pa pravnoformal­na vloga vlogerja še ni dorečena. Je vloger avtomatično tudi no­vinar? Komu odgovarja? Kdo ga lahko kliče na odgovornost? Še najdlje so na tem področju tudi v svetovnem pogledu pri­šli na področju oglaševanja in označevanja promocijskih vsebin. Tako ameriški kot angleški regu­lator sta lani objavila smernice o jasnem izrekanju o plačljivi vsebi­ni, v katerih jasno pišeta, da mo­rajo biti vlogerji iskreni, da se mo­rajo držati enakih načel kot ogla­ševalci in da morajo biti promocij­ske vsebine, za katere vlogerji do­bivajo plačilo, jasno označene. Tri vrste policajev A se pri tem odpira novo vpra­šanje – kdo bo reguliral in izva­jal ta pravila in kako? Tudi na tem področju trenutno še ni do­končnega odgovora, se pa med seboj merijo trije koncepti, ki ka­žejo na to, da nihče noče prevzeti dokončne odgovornosti za popla­vo vsebin, med katerimi se znaj­dejo tudi posnetki umorov, posil­stev, posnetki, v katerih vlogerji objavljajo nepreverjene informa­cije in laži, ter posnetki, za kate­re vlogerji dobivajo plačilo tretjih oseb z namenom promocije. Logično je, da je razlika med posnetkom umora in posnet­kom, v katerem vloger spod­buja nakup določenega izdel­ka za nego kože, zato je trenu­tno največ izzivov na področju regulacije vsebin, ki so najbolj moralno in pravno sporne. Prvi odgovor na regulacijo v digitalnem svetu so vedno bolj algoritmi. Učenje strojno-pro­gramske opreme, da sama pre­poznava posnetke pretepov, umorov in drugih zločinov, je te­žavno in dolgotrajno. V v prete­klosti zaradi slabše zmogljivih računalnikov, ki niso bili spo­sobni poganjati kompleksne pro­gramske opreme, to niti ni bilo mogoče, zdaj se stanje izboljšu­je. Programerji najprej vnesejo v algoritem elemente, ki jih mora biti ta sposoben prepoznati, nato ga hranijo s posnetki teh elemen­tov in upajo na najboljše. Največji problem je tu člove­ška ustvarjalnost. Število nači­nov, kako lahko ubijete oziroma zlorabite človeka, je precej ve­čje od števila načinov, ki jih ima­mo ljudje v mislih, ko pomislimo na zločin. To pomeni, da je al­goritem dober pri prepoznava­nju zločinov, ki mu ga prikažejo njegovi avtorji, pri drugih pa je popolnoma slep. Ironično – laž­je je prepoznati pornografijo, saj so odtenki v teh videoposnetkih lažje prepoznavni, oziroma je za­radi bioloških omejitev spolnega odnosa zadeva lažje obvladljiva. Drugi način regulacije je člo­veški faktor. Facebook in Youtu­be zaposlujeta večje število lju­di (Facebook po zadnjih podat­kih tri tisoč, Google deset tisoč), ki delujejo v oddelku za sporne vsebine. Ti ljudje v službenem času pregledujejo posnetke, ki jih označujejo uporabniki in al­goritmi, in se odločajo – je zade­va problematična ali ne? V preteklosti so bili ti oddel­ki v javnosti predstavljani pred­vsem v negativni luči. Delavci so opozarjali na zahtevne delovne razmere, psihologi so delo v ta­kem oddelku primerjali z vojno. Osem ur pregledovati posnetke posilstev, odtrganih udov in dru­gih zlorab, ni lahko delo in pušča na delavcih dolgotrajne negativ­ne psihične posledice. Tretja različica predvideva od­govornost upravljalcev omrežij in državno regulacijo. Trenutno so YouTube, Facebook in dru­ga omrežja klasificirani kot po­sredniki informacij in ne mediji. To pomeni, da nosijo zelo ome­jeno odgovornost za vsebino, ki jo producirajo uporabniki. Če bi se to spremenilo in bi zakonoda­jalci posrednike informacij opre­delili za proizvajalce vsebin, bi se njihova odgovornost poveča­la, obenem bi morali veliko več truda vložiti v umikanje proble­matičnih vsebin, oziroma tvega­ti višje finančne kazni. To je bilo do lani najbolj ne­verjetna možnost, po lanskole­tnih incidentih, ko je dolina Si­licija izgubila skoraj vso karmo, ki jo je dotlej vzdrževala pri upo­rabnikih, pa se zakonodajalci in javnost vedno bolj nagibajo v to smer. Regulacija prava ali regulacija denarja? Ker gre pri večini velikanov spletne industrije še vedno za ameriška podjetja, se državne regulacije bojijo kot hudič križa. Če analiziramo dejanja lastni­kov omrežij Facebook in Google leta 2017, vidimo, kako obupano se trudijo vzdrževati svojo javno podobo in hkrati držati stran od sebe državne regulatorje, ki bi z zakonskimi določili Google in Facebook zavezali k večji odgo­vornosti glede vsebin, ki se pre­takajo po njihovih omrežjih. A na drugi strani so se velika­ni industrije premaknili samo ta­krat, ko sta jih k temu pozvala politika oziroma javnost. In če se je do lani politika bala odpi­rati to Pandorino skrinjico zara­di tveganja izgube priljubljeno­sti, se letos področje spreminja. Presenetljivo prevzemajo po­budo za to področje Evropska unija in velike države, kot sta Nemčija in Francija, ki z novim le­tom uvajata stroge kazni za po­srednike informacij, če ti ne bodo skrbeli za red na svoji platfor­mi. Tudi Velika Britanija je vedno bolj nezadovoljna zaradi neodgo­vornosti spletne industrije, ki je obljubljala veliko, naredila pa nič. Prebujajo se tudi oglaševalci. Ugled blagovne znamke je ve­dno pomembnejši in povezova­nje določenega produkta ali sto­ritve s spornimi vsebinami je zelo občutljivo področje. V uvo­du omenjeni Pew Die Pie je po javnem zgražanju zaradi poveli­čevanja neonacistov izgubil vse večje oglaševalce, tudi v drugih primerih so imeli oglaševalci ve­liko vlogo pri vplivanju na vse­binsko usmeritev. A pri tem je treba paziti na to, da iz ene skrajnosti ne preide­mo v novo. To, da so dosedanje izkušnje pokazale, da so lastni­ki družabnih omrežij nesposob­ni sami od sebe skrbeti za red v svoji hiši, še ne pomeni, da bi jih morali zdaj popolnoma izključiti iz razprave. Zgolj državna regu­lacija na tem področju bi vodila v novo problematično stanje, ki ga poznamo iz totalitarnih reži­mov, izključno pogojevanje vse­binske usmeritve s strani finan­cerjev teh vsebin pa bi pomenilo tiranijo denarja. To, da so se na tem podro­čju prebudili državni regulator­ji in podjetja/oglaševalci, samo pomeni, da bo odslej v razpra­vljanje o tem problemu vklju­čeno večje število deležnikov in da bodo obenem odgovori na ta vprašanja bolj celostni. To bo do­bro za vse.. Vtipkaj U za umor Nekaj dni po novem letu se mladenič s prijateljema in kamero sprehaja po Aokigahari, »gozdu samomorov«, na Japonskem. Kraj je svetovno znan kot zadnje počivališče ljudi, ki se iz različnih razlogov odločijo, da ne marajo več živeti. Nenadoma kamera opazi na drevesu viseče truplo. »Smo ravnokar našli truplo, ki visi z drevesa?« se vpraša svetovno znani ameriški vloger, dvaindvajsetletni Paul Logan. Njegove vloge spremlja petnajst milijonov ljudi. Domen Savič N . PewDiePie je očitno menil, da je »Smrt Judom« zabavna krilatica, ki bo hitro (še) povečala število ogledov. Vlogi so donosen posel Pew Die Pie 60 milijonov naročnikov Ocena letnega zaslužka (2016): 15 milijonov dolarjev Smosh 23 milijonov naročnikov Ocena letnega zaslužka (2016): 7 milijonov dolarjev Germán Garmendia 32 milijonov naročnikov Ocena letnega zaslužka (2016): 5,5 milijona dolarjev 1 . . Slovenska vlogerska scena SaraBeautyCorner: 6,5 milijona naročnikov Barbara4u2c: 103 tisoč naročnikov Lepa Afna: 25 tisoč naročnikov 1 . . . Keemstarjev Youtube kanal je bil zaradi nespoštovanja pravil že večkrat izbrisan, vendar ga kljub temu še vedno spremlja okoli 4 milijone ljudi. . Vloger Paul Logan je v video posnetku (40 milijonov ogledov) zaskrbljen zaradi videnega samomora, vendar le navidezno. Youtube ga je mesec kasneje kaznoval, vendar le z manjšim plačilom na oglasni klik. Do sedaj je zaslužil okoli 12 milijonov dolarjev na leto. NOVE TEHNOLOGIJE BREZŽIČNO OMREŽJE 802.11AX BREZŽIČNO OMREŽJE 802.11AX NOVE TEHNOLOGIJE L L 64 februar 2018 februar 2018 65 Abecede še ne bo zmanjkalo tandard 802.11 sega v leto 1997, ko so z njim postavili zametke za brezžična omrežja, kakršna upo­rabljamo še danes. Prva različica je bila počasna, saj je omogoča­la hitrosti 1 ali 2 Mb/s, domet pa je bil omejen na sto metrov zu­naj in v praksi zgolj kakšno sobo v stavbah. Z leti je sledila še cela abeceda posodobitev standarda, med katerimi najbolje pozna­mo 802.11g (hitrosti do 54 Mb/s pri frekvenci 2,4 GHz), 802.11n (uporaba tudi frekvence 5 GHz) in 802.11ac (povečanje dome­ta, zgolj 5 GHz, podpora več an­tenam (MIMO), hitrosti do 3,46 Gb/s). Novo veliko revolucijo pa obljublja standard 802.11ax. Naslednik 802.11ac Poimenovanje v družini 802.11 se zdi nelogično, saj bo na primer 802.11ax nasle­dnik druge revizije 802.11ac (Wave 2). Razlog tiči v nači­nu poimenovanja, saj vsaka nova revizija standarda pome­ni spremembo črkovne ozna­ke, pri čemer revizije niso zgolj istosmiselne nadgradnje. Vsa­kokrat, ko se v standardu spre­meni kakšna malenkosti, doda­jo kakšno funkcionalnost ali pa ga zgolj razširijo v druge niše (802.11ad je na primer različi­ca za visoke prepustnosti ob iz­redno kratkem dometu do naj­več treh metrov, ki deluje v delu spektra okrog 60 GHz, medtem ko je 802.11aj različica za Ki­tajsko v delu spektra 45 GHz), se črkovna oznaka dvigne. Za­radi vmesnih dodatkov je torej 802.11ax naslednja generacija za 802.11ac. Kaj prinaša Čeprav bo 802.11ax na papir­ju zgolj kakšno tretjino hitrej­ši od 802.11ac, je v ozadju kup drugih izboljšav, ki bodo v praksi poskrbele za občutno višje pre­pustnosti. Pričakujejo, da naj bi bil 802.11ax v realnih razmerah okrog štirikrat hitrejši, čeprav bo še vedno uporabljal isti spektral­ni prostor pri 2,4 GHz in 5 GHz. Razlogov je več. MU-MIMO. MIMO pomeni Multiple-Input Multiple-Output in ga je prvi prinesel 802.11n, ima ga tudi 802.11ac. Sprva je MIMO pomenil možnost poši­ljanja in sprejemanje podatkov z več antenami hkrati, kar je upo­rabno za višjo hitrost in zaneslji­vost prenosa, saj se podatki raz­delijo na več tokov in pošljejo lo­čeno. V 802.11n smo imeli SU­-MIMO (single user MIMO), to­rej je usmerjevalnik ali dostopna točka namenil posamezno ante­no enemu uporabniku in, če je bilo teh več, je z vsakim komuni­ciral s svojo anteno. Še vedno pa ni mogla ena naprava z usmer­jevalnikom komunicirati prek več anten. V reviziji 802.11ac smo dobili možnost MU-MIMO (multiple user MIMO), ko je lah­ko usmerjevalnik uporabljal več anten za komunikacijo z eno na­pravo. MU-MIMO je deloval le v smeri proti napravi (downlink), 802.11ax pa prinaša podporo v obe smeri. OFDMA. To je kratica za orto­gonalni frekvenčno porazdelje­ni sodostop (Orthogonal frequen­cy-division multiple access), ki predstavlja večuporabniško raz­ličico ortogonalnega frekvenčno porazdeljenega multipleksiranja (OFDM). Pri OFDM se uporab­na pasovna širina razdeli na več ožjih delov, ki so z uporabo Fou­rierove transformacije (FFT) or­togonalni (pravokotni). Posa­mezen košček se imenuje pod­nosilec in je v 802.11ac širok 312,5 kHz. Novi standard omo­goča drobnejši razred na podno­silce širine 78,125 kHz in prina­ša več fleksibilnosti. Poenosta­vljeno povedano, zaradi OFDMA lahko več naprav uporablja isti kanal Wi-Fi hkrati, kar doslej ni bilo mogoče. Če so naprave upo­rabljale isti kanal, so morale ča­kati na vrsto, kar se je pokaza­lo kot nižja prepustnost omrežja zaradi zasičenosti spektra. OFD­MA bo pripomogel k manjši gne­či na spektru. Drugo. Pod pokrovom je še nekaj izboljšav, ki si jih velja ogle­dati. TWT (Target Wake Time) bo zmanjšal porabo energije, česar bodo vesele naprave z baterijami. TWT je prinesel že 802.11ah in omogoča dostopni točki, da na­pravam ukaže, kdaj naj se zbudi­jo. V praksi to pomeni, da bo vsa­ka naprava dobila svoje časov­no okno, kdaj naj komunicira z usmerjevalnikov, sicer pa bo lah­ko v stanju pripravljenosti. Z 0,4 µs na 0,8, 1,6 ali 3,2 µs podalj­šan zaščitni interval (guard in­terval) bo dvignil robustnost pre­nosa podatkov, saj bo manj ob­čutljiv za odboje in interferenco. Zaščitni interval je namreč čas, ki mora preteči po končani odda­ji, preden se odda nova informa­cija, da se zaščitimo pred odboji, interferenco in drugimi pojavi, ki povzročijo, da oddani signal ne prispe vedno hkrati v enem kosu (multipath). Novi standard pod­pira 1024-QAM (quadrature am­plitude multiplication), kar je šti­rikrat več kot predhodnik. QAM je način modulacije, ki uporablja kombinacijo fazne in amplitudne modulacije za povečanje prepu­stnosti kanala. Ni vse v hitrosti Sklenemo lahko, da je 802.11ax v teoriji hitrejši od 802.11ac, a to ni glavni razlog za nadgradnjo. Bistvene so dru­ge izboljšave, zaradi katerih bo 802.11ax uporaben zlasti tam, kjer je v omrežju gneča. Pri rabi doma bodo spremembe zane­marljive in bomo brez nove­ga standarda zlahka prežive­li. Bo pa 802.11ax zelo upora­ben v hotelih, konferenčnih dvo­ranah, javnih ustanovah, podje­tjih in povsod, kjer se v brezžična omrežja povezuje veliko naprav. Omogočil bo, da bodo povezave stabilnejše in zanesljivejše. Kdaj Pričakujemo, da bo standard za 802.11ax potrjen leta 2019. Toda to ne pomeni, da do takrat ne bomo videli ničesar. Naspro­tno, prve naprave so prispele že konec leta 2017 in podpirajo, kar izdelovalci štejejo za najverjetnej­še funkcije v 802.11ax glede na osnutke standarda. Asus je pred­stavil nekaj usmerjevalnikov in prenosnih računalnikov s podporo novemu standardu, ki uporabljajo Broadcomove čipe. Huawei je tudi že izdal dostopne točke na Qual­commovih čipih, leta 2018 pa se­veda pričakujemo še več naprav.. S Naslednji v dolgi vrsti standardov družine 802.11 ima oznako 802.11ax in naj bi uradno prispel sredi leta 2019. Toda že zdaj je znano, kaj ključnega nam bo prinesel – obljublja hitrosti do 10 Gb/s in boljši izkoristek spektralnega prostora. Prve naprave s podporo zanj so predstavili že jeseni. Matej Huš . Asus je predstavil prvi usmerjevalnik, ki podpira prihajajoči standard 802.11ax. Primerjava 802.11ac in 802.11ax 802.11ac 802.11ax pas 5 GHz 2,4 GHz in 5 GHz prepustnost kanalov 20, 40, 80, 80+80, 160 MHz 20, 40, 80, 80+80, 160 MHz FFT 64, 128, 256, 512 256, 512, 1024, 2048 širina podnosilcev 312,5 kHz 78,125 kHz največja modulacija 256-QAM 1024-QAM hitrost prenosa podatkov 433 Mb/s (80 MHz, 1 SS) 6933 Mb/s (160 MHz, 8 SS) 600,4 Mb/s (80 MHz, 1 SS) 9607,8 Mb/s (160 MHz, 8 SS) Najpomembnejše dopolnitve standarda 802.11 Izid Frekvenčno območje Največja prepustnost Največji domet brez ovir 802.11-1997 1997 2,4 GHz 2 Mb/s 100 m 802.11a 1999 5 GHz 54 Mb/s 120 m 802.11b 1999 2,4 GHz 11 Mb/s 140 m 802.11g 2003 2,4 GHz 54 Mb/s 140 m 802.11n 2009 2,4 in 5 GHz 600 Mb/s 250 m 802.11ac 2014 5 GHz 1 Gb/s 330 m 802.11ac Wave 2 2015 5 GHz 3,47 Gb/s 10 m 802.11ad 2016 60 GHz 7 Gb/s 10 m 802.11af 2014 2,4 in 5 GHz 26-569 Mb/s 1000 m 802.11ah 2016 2,4 in 5 GHz 347 Mb/s 1000 m 802.11ax 2019 2,4 in 5 GHz 10 Gb/s 330 m IZ TUJEGA TISKA ANIMIRANI GIFI ANIMIRANI GIFI IZ TUJEGA TISKA 2 2 66 februar 2018 februar 2018 67 OMB! Družba Giphy prodira v zabaviščni posel to v resnici ni bil dru­žaben dogodek. Pro­ducenti Emmyja so jim namreč naročili, naj že med po­delitvijo iščejo zanimive trenut­ke in ustvarijo nekaj sekund dol­ge posnetke v formatu GIF ter jih sproti objavljajo, da jih bo mogo­če deliti po spletu oziroma dru­žabnih omrežjih in jih uporabiti za komentiranje prireditve – ter z njimi še dolgo po koncu pode­litve nagrad podkrepljevati digi­talne pogovore. Ko je gostitelj Stephen Col­bert s skupino plesalcev v be­lih kapucah – namig na Deklino zgodbo – brcal skozi uvodno toč­ko, je ekipa Giphyja že napolni­la domačo stran s šalami o rde­či preprogi. Nato je nastopil naj­večji in najspornejši trenutek ve­čera: nekdanji tiskovni predstav­nik Bele hiše, Sean Spicer, je pri­peljal na oder repliko govorni­škega odra iz Bele hiše in za njo šaljivo ponovil zloglasno trditev o najštevilčnejšem občinstvu na predsednikovi prisegi, le da je zdaj omenil najštevilčnejše ob­činstvo na Emmyju doslej. Eki­pa Giphyja je začela prizor raz­kosavati v format GIF. Genial­nost Giphyja se deloma skriva v tem, da niso objavili najbolj lo­gičnega izseka, tako da ni bil v središču pozornosti Spicer, tem­več so uredniki približali pretre­sene in začudene obraze v ob­činstvu in iskali najboljši zade­tek. Našli so ga v »podpredsedni­ci« Anni Chlumsky, ko se je izbu­ljenih oči in napetih žil na vratu dvigala s sedeža. V nekaj minu­tah se je na straneh Giphyja pri­kazal trisekundni izsek (shra­njen pod #omg #shocked #no way #emmys 2017 #jaw drop) in se takoj začel širiti. Čez teden dni je imel že več kot trinajst mi­lijonov ogledov. Milijoni na dan! Odbiti posnetki odzivov, plo­skanje mačk, odlomek iz nada­ljevanke Prijatelji, ko Joey zapoje Kako si kaj? – to je lingua franca Giphyja, štiri leta stare družbe, ki je precej odgovorna za popu­larizacijo nove oblike komunika­cije. Ljudje si vsak dan izmenjajo več kot dve milijardi njihovih kratkih gifov, ki prek domene giphy.com in številnih platform, v katere je vključen Giphy (Face­book, Twitter, Tinder, iMessage, Slack in celo Zendesk), doseže­jo okoli 300 milijonov uporabni­kov na dan. A Giphy se šele ogre­va. »Menimo, da bi se lahko po­večali še za trikrat, kar je noro,« je izjavil soustanovitelj in direk­tor družbe, Alex Chung. Uporabnike ultra kratki po­snetki pritegnejo zaradi odten­kov in čustev, ki jih prinašajo (ve­liko izraziteje, kot bi jih smeški), a tudi zato, ker nimajo omejitev. Giphy poroča, da v svoj iskalnik doda na milijone premikajočih se podob na dan. To pomeni, da iz­bira prave ni postala le sredstvo za posredovanja nekega čustva ali občutka. »Vse zanima to po­dročje, kjer se združujeta pogo­vor in zabava,« je pojasnil Chung. Zaradi te posebnosti je Giphy veliko več kot brskalnik. Postaja prava zabaviščna platforma, kjer uporabnik najde popoln utrinek, s katerim pospremi smeh, in se za zabavo premika med dese­tinami posnetkov. »Zakaj ne bi bilo iskanje zabavno?« je vprašal Chung. »Zakaj je tisto, kar v in­ternetu največ počnemo, najbolj dolgočasno? Moralo bi biti po­dobno gledanju televizije.« Tako kot jutranji program na Twitter­ju BuzzFeed, Youtubova naložba v posredovanje serij in Snapcha­tovi štiri do pet minut dolgi šovi je tudi Giphy predstraža medijev. Z 250 milijoni uporabnikov na mesec, ki se odpravijo na spletno stran ali zaženejo aplikacijo, po­staja spremljajoči, vedno oddaja­joči kanal mobilne dobe. »Ko širiš vsebino, spodbudiš distribucijo. Ko širiš distribuci­jo, spodbudiš kakovost vsebine,« je pojasnil Chung. »Zelo težko je začeti iz nič.« Giphyjeva stra­tegija, da bi dobil dostop do od­daj, kot so Simpsonovi in Broad City, je spominjala na Twitterje­vo med njegovimi začetki, ko je šel v Hollywood in ponujal ne­posredno storitev, da bi mreže, producenti in zvezdniki doumeli njegovo vrednost. Giphy je v pre­teklih treh letih podobno sodelo­val z mrežami in ekipami tržni­kov za studie, da bi izpilili strate­gijo za gife. Chungova ekipa jim pomaga urediti njihove strani na Giphyju, jim pojasni, kako do­seči, da je gife laže najti, in celo sama ustvarja posnetke tako, da vsebino prečeše z Giphyjevo na­pravo za samodejno označeva­nje, ki poišče najzanimivejše tre­nutke za deljenje z drugimi. Ključ je v partnerjih Giphyjeva ponudba predvsem zloglasno zahtevnim v poslu, kot sta Disney in CBS, omogoča tudi, da vsebino spravi na nove kana­le. Že na začetku sta Chung in Adam Leibsohn, soustanovitelj in operativni direktor Giphyja, izdelala načrt za sodelovanje z družbenimi omrežji, da bi gum­bi za kratke posnetke prišli tudi tja, kjer jih ni bilo, je povedal Le­ibsohn. »Tako smo jih spravili na Twitter,« je nadaljeval Chung. »To ni pred tem uspelo še niko­mur. So tudi na Slacku. To ni uspelo še nikomur. Nadaljevali smo še drugje, kjer je bilo le mo­goče. Zdaj so v Outlooku. Naš cilj je bil že od začetka, da bi jih di­stribuirali, kjer nihče ni imel di­stribucije,« je dodal Leibsohn. »Zlasti če gre za nekaj statične­ga. In potem pomislimo, zakaj se pa to premika?« (Vodilo družbe je, Naj se vse premika.) Nenehna širitev je družbi po­magala, da se je povzpela vra­tolomno hitro. »Zame so Google na področju posnetkov v forma­tu GIF,« je izjavil vodja digitalnih poslov v ICM Partners, Jonathan Perelman. Giphy se je zato pov­zpel v ključni element digitalnih trženjskih kampanj v HBO, je po­jasnila Dana Flax, direktorica za digitalne in družbene medije. »Na tej stopnji je tako rekoč sa­moumevno, da pri vsaki kampa­nji sodeluje tudi Giphy.« HBO ima več kot 30 strani z več kot 7000 gifi – ne samo za uspešnice, kot je Igra prestolov, temveč tudi za starejše gradivo, kot sta oddaja Larryja Sandersa in serija Vrnitev, kar je dokaz, da Giphy televizijske arhive ohra­nja kulturno zanimive in z njimi morda celo seznanja novo občin­stvo. Pred vrnitvijo Nikar tako ži­vahno je HBO uredilo stran po­snetkov za novo sezono in v ne­kaj tednih so klasični izseki (Se lahko opravičim za opravičilo?) Larryja Davida našteli več kot 30 milijonov ogledov. »Ti posnet­ki nam omogočajo, da serijo, ki je ni na sporedu že celih šest let, prilagodimo duhu časa in obože­valcem omogočimo, da vsebino uporabijo v medsebojni komu­nikaciji,« je pojasnila Dana Flax. Giphy pri teh prizadevanjih pomaga tako, da ustvari obsežne zbirke podatkov s priljubljenimi vsebinami. Pred začetkom četrte sezone serije Broad City je ure­dniška ekipa Giphyja razbila sko­raj vse stavke in trenutke iz pre­teklih sezon in jih kot gife ponu­dila uporabnikom. Enako je na­redila pri oskarjih ob sodelova­nju z Akademijo za filmsko ume­tnost in znanost, rezultat pa so gifi iz stvaritev tudi iz leta 1937. Kot je povedal Jeremy Liew, ki je zaposlen v Lightspeed Ventu­re Partners in je vlagatelj v pod­jetje Giphy, je Chung prvi pove­zal zabavo in kratke posnetke v formatu gif in s tem ponudil ce­lotno zgodovino televizije in fil­ma za seciranje na izseke. Celo zabaviščne družbe, ki niso sklenile uradnega partner­stva z Giphyjem, uporabljajo nje­gove storitve. Gledalci franšize Resnične gospodinje televizij­ske mreže Bravo med predva­janjem serije pohlepno nizajo gife zavijanja oči svojih najljub­ših junakov in nesramnih obra­čunov med ženskami. Pravza­prav celotno vsebino Brava na Giphyju prispevajo uporabniki, priznava Adam Zeller, podpred­sednik za družbene medije pri Bravo&Oxygen Media, ki hva­li odločitev družbe, da bo obo­ževalcem posredovala digitalna orodja, kot sta kamera in tipkov­nica, s katerima ustvarjajo lastne vsebine. »V Bravu pravimo, da je slika vredna tisoč besed, gif pa milijon,« je pojasnil Zeller. Koliko, kdo, kje? Giphy skuša dobro unovčiti svojo vsenavzočnost. Chung gle­de načrtovanih prilivov vztraja, da partnerjem, ki prispevajo vse­bino, ne bodo zaračunavali svo­jega dela. In preden bi se druž­ba lotila česa podobnega, kot je ciljno oglaševanje, bo morala re­šiti vprašanje metrike. Tega se dobro zaveda: poleg štetja ogle­dov, kar so uvedli šele konec lan­skega avgusta (na veliko olajša­nje tržnikov), in podatkov, kako potujejo posnetki (s Facebooka na Twitter in od tam na iMessa­ge, na primer), zaščitena ime­na in oddaje večinoma ne more­jo vedeti, kdo si ogleda njihove gife. Chung pravi, da bodo ustre­gli svojim partnerjem in za slede­nje uvedli veliko različnih tehno­logij, primerljivih s tem, kar upo­rabljajo Facebook in drugi. Giphy raziskuje tudi, kako bi družbe v zabaviščni panogi pre­pričal ne le v to, da dajo na raz­polago desetletja vsebin, ki bi jih nato razčlenili v nekajsekun­de filmčke, temveč tudi, da bi ustvarjali ekskluzivne vsebine. »Radi bi imeli na voljo tudi vse­bine, ki bi bile namensko ustvar­jene za nas,« je razložil Brad Zeff, odgovorni za vsebine. »Za naše partnerje to morda pome­ni stranske vloge z obrobnimi zgodbami. Kako bi vsebino, ki jo soustvarjamo s partnerji, lahko uporabili še drugače, ne samo tako, da preprosto zajamemo posamezne trenutke iz oddaj?« Družba pravi, da vsaj ena tele­vizijska serija načrtno sledi tej strategiji in kot sestavni del pro­dukcije vnaprej pripravlja prizo­re, primerne za kratke izseke v formatu GIF. Z dodajanjem izvirnih vsebin siceršnjemu pripravljanju gifov v živo in iskanju po arhivskem gradivu naj bi Giphy postal še zanimivejši za uporabnike. »Vsi se tepejo za predvajanje v naj­bolj gledanem terminu, kajne?« je Chung namignil na vse draž­jo bitko med Amazonom, HBO, Hulujem, Netflixom in drugimi, da bi ustvarili globalno epsko zgodbo v slogu Igre prestolov, ki bi si jo želeli spremljati vsi. »Mi pa menimo, da si lahko prilasti­mo preostalih 23 ur dneva.«. Copyright 2017 Mansueto Ventures, distribucija Tribune Content Agency. Nekega toplega nedeljskega večera meseca septembra se je peščica zaposlenih v Giphyju zbrala v recepciji studiev podjetja v Los Angelesu, da bi si ogledala podelitev nagrad Emmy. Ko so s prenosnikom na kolenih in s pločevinko s pijačo ob sebi sedeli pred steno s ploskimi televizorji, so spominjali na študentsko druščino. Nicole LaPorte, Fast Company A . HBO ima več kot 30 strani z več kot 7000 gifi – ne samo za uspešnice, kot je Igra prestolov, temveč tudi za starejše gradivo. . Izbuljene oči in napete žile na vratu so se v nekaj minutah prikazale na straneh Giphyja in se takoj začele širiti. Čez teden dni je imel ta GIF že več kot trinajst milijonov ogledov. s Od dvigovanja zastave na otoku Iwo Jima do Lincolnovih portretov, iz vsega so naredili kratke videe. NASVETI VZDRŽEVANJE RAČUNALNIKA VZDRŽEVANJE RAČUNALNIKA NASVETI = = 68 februar 2018 februar 2018 69 Jih poznate? i radi v 2018 na podro­čju računalništva preiz­kusili kaj novega? Ima­mo pravšnjo rešitev/ponudbo za vas. Pripravili smo seznam vse­stransko uporabnih in za name­ček še povsem brezplačnih pro­gramov, nekateri med njimi so odprtokodni, s katerimi boste postorili vsa opravila – urejali fo­tografije, očistili sistem itd. Clean Master 6 Nesnaga se v računalnikih so­dobnih uporabnikov, ki veliko brskajo po spletu in preizkuša­jo različne programe, precej hi­tro množi. Redno (programsko) čiščenje računalnika bo poskr­belo, da bo ta v boljši kondiciji in bo deloval hitreje. Doslej smo za odstranjevanje odvečnih da­totek in popravke registra pripo­ročali uporabo programa CClea­ner, a smo našli enako učinkovi­to rešitev, ki pa je do povprečne­ga uporabnika prijaznejša. Gre za program Clean Master (www.cleanmasterofficial.com), ki ga upo­rabniki androidnih naprav more­biti že poznajo (nenazadnje ima že več kot 900 milijonov preno­sov), manj znano pa je, da je na voljo tudi različica za namizne računalnike s sistemi Windows. Program Clean Master 6 delu­je z okenskimi operacijskimi sis­temi od različice XP naprej, nje­gova odlika pa je, da zna počistiti nesnago za več kot tisoč progra­mi, pa tudi samim operacijskim sistemom. Na voljo nam je tudi gumb PC Boost, po pritisku kate­rega program Clean Master po­čisti nesnago za aplikacijami in Okni ter inteligentno optimizira nastavitve računalnika in omre­žne kartice za kar najboljšo upo­rabniško izkušnjo. Zelo všeč nam je tudi funkcija Privacy Clean, ki pobriše osebne podatke in sple­tnim brskalnikom oziroma sple­tnim stranem preprečuje, da bi sledile našim spletnim dejavno­stim. Brezplačna različica pre­cej dobro opravlja svoje delo, a nas bo kdaj pa kdaj opomnila na to, da je na voljo tudi premijska različica, za katero je treba pla­čati slabih 30 dolarjev, ob tem pa uporabnik prejme še doda­tna orodja za odpravljanje težav s sistemom, funkcijo pametne­ga nameščanja gonilnikov in mo­žnost reševanja izgubljenih ali iz­brisanih podatkov. TeamViewer 13 Uporabniki, ki veljajo za koli­kor toliko iznajdljive računalni­karje, so pogosto deležni prošenj družinskih članov in prijateljev, da jim rešujejo računalniške te­žave, nameščajo strojno ali pro­gramsko opremo ali pa jih uči­jo novih veščin. Sodoben tem­po življenja je poskrbel za to, da se nam vedno nekam mudi in da skorajda nimamo več časa za osebne obiske, posebej če tisti, ki mu želimo pomagati, ne stanu­je v naši bližini. V tem primeru nam bo prišlo še kako prav orod­je TeamViewer (www.teamviewer.com), ki omogoča upravljanje ra­čunalnikov na daljavo, izmenja­vo datotek in omejeno sodelova­nje. Nova različica programa Te­amViewer po dolgih letih prina­ša prečiščen uporabniški vme­snik, všeč pa nam je njeno hitro in odzivno delovanje. Uporab­nik preprosto namesti program v svoj računalnik in nam po e-pošti ali telefonu sporoči podatke za dostop – že v naslednjem trenut­ku mu lahko pomagamo. Zelo posrečena alternativa progra­mu TeamViewer je rešitev Any­Desk (www.anydesk.com), ki omo­goča upravljanje naprav s siste­mi Windows, Mac, iOS, Linux in Android na daljavo. DxO Nik Collection Zbirka kakovostnih Photo­shop filtrov, imenovana Nik Col­lection, je včasih stala okroglih 500 dolarjev, a se je Google, ki je podjetje Nik kupil leta 2012, lani odločil za zanimivo potezo in filtre dal v brezplačno rabo. Zatem je sledilo novo presene­čenje. Google je nato podporo tej programski opremi opustil, po­zneje pa zbirko filtrov prenesel na podjetje DxO, ki velja za spe­cialista na področju fotografske programske opreme. Sredi leta lahko tako pričakujemo nov pro­gram z letnico 2018, do takrat pa še vedno uživamo v brezplač­ni zbirki odličnih filtrov, s kate­rimi bomo mimogrede polepša­li sleherno fotografijo. V zbirki, ki jo prenesemo z naslova nikcol­lection.dxo.com je sedem impresiv­nih vtičnikov, ki so sicer zasnova­ni za delovanje s plačljivim pro­gramom Photoshop, a brez te­žav delujejo tudi z brezplačnim urejevalnikom fotografij Paint.NET (www.getpaint.net). Pred tem moramo sicer namestiti vtičnik PSFilterPDN (https://forums.get­paint.net/applications/core/inter­face/file/attachment.php?id=11943). Zatem odpremo mapo z učinki (C:\Program Files\Paint.NET\Effects) in vanjo skopiramo da­toteki PSFilterShim.exe in PS­FilterPdn.dll. Na spletnem foru­mu programa Paint.NET (https://forums.getpaint.net/forum/7-plugins-publishing-only/) sicer najdemo še cel kup drugih filtrov in orodij, s katerimi si bomo olajšali delo s fotografijami. Brave V poplavi spletnih vohljačev je prav prijetno videti rešitve, ki jim ni mar za našo zasebnost. Ena takih je tudi spletni brskalnik Brave (www.brave.com), ki je delo nekdanjega direktorja družbe Mozilla (ta skrbi za brskalnik Fi­refox). Brskalnik Brave ima že vdelan vtičnik za blokiranje sple­tnih oglasov in uporabnika sa­modejno preusmeri na najvar­nejšo spletno stran ter ščiti nje­gove osebne podatke. Za razli­ko od brskalnikov Chrome in Fi­refox, ki v zasebnem načinu zgolj ne beležita naše spletne aktiv­nosti, Brave aktivno zaustavlja tudi skrite »sledilce«. Sicer pa le­tos komaj čakamo napovedano funkcijo »Tor in the tab«, ki bo, kar zadeva zasebnost v spletu, prinesla povsem novo razsežnost anonimnega brskanja po spletu. ReactOS Ste se naveličali operacijske­ga sistema Windows, a vam al­ternative v obliki distribucij sis­tema Linux ne ležijo? V tem pri­meru velja preizkusiti operacijski sistem ReactOS (www.reactos.org), ki je z Windows združljiv sistem in torej lahko v njem poganja­mo večino programov, ki smo jih uporabljali v Oknih. ReactOS je povsem odprtokoden sistem, iz­delan iz ničle, in Microsoft nima nobenih prstov vmes, čeprav po uporabniškem vmesniku spo­minja na kakšno starejšo razli­čico sistema Windows. A za raz­liko od Windows 10 ne vohu­ni za uporabnikom. Če bi želeli preizkusiti, ali je morebiti Reac­tOS pravšnja rešitev za vas, vam priporočamo, da si pripravite namestitveni medij (Dvd ali klju­ček USB) in z njega najprej pože­nete različico LiveCD, ki vam bo pokazala, kako je ReactOS videti v praksi. Seveda po sami name­stitvi na disk ali pogon SSD Re­actOS teče bistveno hitreje kot s ploščka ali ključka USB. Kodi Program Kodi (www.kodi.tv) v Monitorju pogosto omenjamo, in to povsem upravičeno. Gre vendarle za naravnost fantastič­no delujoč program, ki računal­nik ali drugo napravo spremeni v večpredstavno središče. Kodi namreč predvaja praktično ka­kršnokoli zvočno ali video vsebi­no iz krajevnih virov ali pretoč­nih spletnih storitev. Čeprav ga pogosto povezujejo s piratstvom, pa so šele nekateri neuradni do­datki tisti, ki uporabnikom omo­gočajo dostop do skorajda vseh video vsebin sveta. Kodi podpi­ra tudi različne uporabniške pro­file, zato si ga lahko vsak dru­žinski član (beri: uporabnik po­samezne naprave) prilagodi po svojem okusu. XnView MP Pregledovalnik slik XnView je bolj znan starejšim računalni­karjem, saj bo leta 2018 prazno­val okroglo, dvajseto obletnico. V dveh desetletjih se je program seveda korenito spremenil, tre­nutna različica, ki je na voljo za okenske operacijske sisteme ter Linux in MacOS pa predstavlja kombinacijo pregledovalnika slik in drugih vsebin, ki zna te tudi pretvoriti v različne oblike zapisa – podpira več kot 500 raz­ličnih zapisov slik. XnView MP po zaslugi podpore večnitnosti na sodobnih procesorjih dobe­sedno »leti«, zato je odlična izbi­ra, če bi radi konvertirali kakšne arhive fotografij. S programom lahko opravimo tudi zaslonski posnetek, skeniramo dokumen­te ali fotografije in jih natisnemo. O&O ShutUp10 Microsoft se že vse od izida operacijskega sistema Windows 10 spoprijema z obtožbami, da njegove statistične in vzdrževal­ne funkcije (Microsoft jih ozna­čuje kot telemetrične podat­ke) preveč vohunijo za uporab­niki in ogrožajo njihovo zaseb­nost. Ker velikanu iz Redmon­da te nečedne prakse v več poso­dobitvah sistema ni uspelo od­praviti, so za zasebnost uporab­nikov poskrbeli drugi. Denimo podjetje O&O Software, ki je iz­delalo program ShutUp10 (www.oo-software.com/en/shutup10). Ta uporabnikom sistema Windows 10 vrača nadzor nad njegovimi funkcijami. Pozdravljamo odlo­čitev, da programa ShutUp10 ni treba niti namestiti, temveč ga lahko le poženemo in iz nabora različnih možnosti omogočimo ali onemogočimo posamezne funkcionalnosti operacijskega sistema. Te so razdeljene v po­samezne kategorije – podobno kot na nadzorni plošči opera­cijskega sistema. V primeru, ko uporabnik ne ve, kaj posamezna funkcija dejansko počne, lahko mišji kazalnik postavi nad njen vnos in v okencu se mu prikaže podrobnejši opis. Manj veščim uporabnikom in tistim, ki se bo­jijo, da bi s spremembami opera­cijski sistem »pokvarili«, pripo­ročamo izbiro pod gumbom Ac­tions in izbiro možnosti Apply only recommended settings, ki bo nastavitve popravila po pri­poročilu strokovnjakov. AVG Free Protivirusni programi so se v zadnjih letih močno odebelili, nekateri med njimi brez sramu na disku zasedejo več sto me­gabajtov prostora, pa tudi sicer močneje obremenjujejo računal­nik. Uporabniki, ki ne želijo, da bi jim protivirusni program pre­tirano upočasnil računalnik, lah­ko preverijo brezplačnika AVG Free. Čeprav je AVG pristal v lasti konkurenta Avast, je brezplačna različica protivirusnega progra­ma še vedno na voljo, program AVG Free pa računalnik in upo­rabnika ščiti pred virusi in ško­dljivimi kodami – tudi progra­mi, ki ugrabijo podatke in zahte­vajo odkupnino. Program bloki­ra tudi nevarne spletne poveza­ve, spletne prenose sumljivih da­totek in morebitne okužene pri­ponke elektronske pošte. Njego­va namestitvena datoteka pa je »težka« vsega 3,5 MB.. Informatiki bodo bržkone zmajevali z glavo, saj pogosto menijo, da je najboljša programska oprema tista, ki je (upravičeno) plačljiva. A našli smo devet brezplačnih programov, zaradi katerih si utegnejo premisliti. Miran Varga B . Brezplačni TeamViewer ima več funkcij, ki so všeč tudi sistemskim skrbnikom, med njimi video klic ali konferenco. . Priporočamo, da v programu Clean Master vklopite funkcijo samodejnega čiščenja nesnage (Auto clean). . Vmesnik programčka O&O ShutUp10 je morebiti med preprostejšimi, a deluje odlično. Njegovo rabo toplo priporočamo vsem, ki bi radi upravljali s tem, kaj Windows 10 dejansko počne z računalnikom in našimi podatki. . Kdo pravi, da uporabniki sistema Windows nimajo na voljo alternative? ReactOS priporočamo tudi uporabnikom starejših in manj zmogljivih računalnikov. NASVETI NASVETI ZA APPLE NASVETI ZA APPLE NASVETI = = 70 februar 2018 februar 2018 71 Selitev Po vznemirljivem odpiranju lično zapakirane škatle nas čaka selitev podatkov iz starega raču­nalnika v novi prenosnik. Posto­pek je enak ne glede na to, ka­kšen je bil predhodnik. Prena­šanje podatkov tako iz PCja kot starejšega Maca nam omogo­či Applov pripomoček Migraton Assistant. Najlažja pot je prena­šanje podatkov v prazen jabolč­ni računalnik, a bo Migration Assistant deloval tudi, če je sve­ži Mac že nastavljen in delujoč. Če v njem ni enakega uporabni­škega imena, bo nastavil nove­ga in nanj prenesel želene podat­ke. Če sta uporabnika na starem in novem Macu enaka, bo od nas zahteval, da spremenimo ime ti­stega, ki ga selimo. Sleherni ra­čunalnik v selitveni enačbi mora biti povezan v mrežo in po mo­žnosti brez virusov ali kakršnih­koli drugih problemov, ki bi se ob selitvi podvojili. Ko podatke prenašamo iz sta­rega Maca v novega, se privze­to prenesejo vsi podatki, od da­totek, nastavitev do nameščenih aplikacij. Kopiranje zajema sle­herno podrobnost, tudi ozadje in ikone na namizju. Slab občutek, ko na novem računalniku zagle­damo znano okolje, ni varljiv. Po­leg dvoma v brezmadežnost pri­šleka nas upravičeno skrbi, da so se v njem znašle tudi odvečne datoteke, ki brez razloga zaseda­jo dragoceni diskovni prostor. Pri prenosu podatkov iz PCja nam Migration Assistant ne pre­nese vseh datotek, kar je logič­no, saj mnoge v novem okolju ne bi delovale. Selitveni pomoč­nik nam bo v Maca prenesel veči­no datotek z uporabniškega ime­nika, med njimi ne bodo manjka­le shranjene slike, video posnet­ki, dokumenti in glasba, med­tem ko se bodo stiki, koledar in elektronska pošta prenesli s po­močjo ustreznih namenskih pro­gramov, kot so Outlook, Outlo­ok Express, Windows in Live Mail. Migration Assistant dru­gih poštnih odjemalcev, na pri­mer Thunderbirda, ne podpira. Enako se pri prenosu zaznam­kov opira na brskalnike Inter­net Explorer, Firefox in Safari, za uporabnike Googlovega spletne­ga pohajkovalca pa poskrbi kar spletni velikan sam. Težave V idealnem okolju Migrati­on Assistant opravi delo z odli­ko. Najbolje deluje, ko podat­ke prenaša na novejšega Maca s posodobljenim operacijskim sis­temom in načinom Target Disk Mode. Najpogostejša težava, ki nas ob prenašanju podatkov do­leti, je ustavitev delovanja sre­di poti, zaradi težav z omrežjem ali diskom. Po nekaj neuspelih poskusih, da bi nadaljeval, nam Migration Assistant postreže z opravičilom. Ne preostane nam drugega, kot da izbrišemo na­pol prenesenega uporabnika in postopek ponovimo od začetka. Odločitev ni lahka, saj prenaša­nje prek omrežja v povprečju tra­ja od osem do štiriindvajset ur, način Target Disk Mode pa od štiri do osem. Ker so novejši Maci navadno opremljeni z diskom SSD, trčimo ob novo oviro. Izvirni disk je ve­čji od ciljnega. Odločiti se mora­mo, kateri podatki so nam nujno potrebni v novem domu in kate­ri bodo večno ostali, kjer so. Prva tarča so fotografije, video po­snetki in glasba, ki zasedajo naj­več prostora. Premisliti velja, ali ne bi bilo bolje, ko bi jih pusti­li za seboj oziroma jim našli al­ternativno bivališče v podobi zu­nanjega diska ali oblačne shram­be, od koder nam bodo še vedno na voljo. Izjeme, ki jih ne bomo prenesli v novi računalnik, dolo­čimo s klikom trikotnika poleg uporabniškega imena v pripo­močku Migration Assistant. Pri prenašanju podatkov, na­stavitev in programov med Maci nam načeloma ni treba skrbeti, da na svežem sistemu kaj ne bi delovalo. Izjema so starejši pro­grami PowerPC, ki smo jih brž­kone že nadomestili z alternati­vami. Slednje bodo morale na­domestiti tudi vrsto program­skih izdelkov pri prehodu iz sve­ta operacijskega sistema Win­dows. Medtem ko so Microsofto­vi pisarniški programi zbirke Of­fice in večpredstavni pripomoč­ki podjetja Adobe na voljo v obeh okoljih, smo pri uporabi obskur­nejših programskih rešitev bolj nebogljeni. Na srečo je tržnica Mac App Store bogato založena, hkrati pa se v divjini najdejo šte­vilni programi, ki bodo uspešno nadomestili dosedanje favorite. Postopek Pri prenašanju podatkov s pri­pomočkom Migration Assistant je pomembna potrpežljivost po­sameznika. Čeprav nam pro­gram izračuna predvideni čas prenosa, se lahko ta med delom precej podaljša. Tu in tam je vi­deti, kot da je postopek popolno­ma zastal, a brez skrbi, Migrati­on Assistant trdo dela in kmalu se bo napredek poznal tudi na izračunu. Če se želimo o njegovi pridnosti prepričati, postavimo kazalec na konec traka z napred­kom in opazujemo dogajanje. Predajo razglasimo le po štirih urah brez premika, nato posto­pek ponovimo. Pri prenašanju podatkov iz Maca je najbolje, če uporabi­mo varnostno kopijo programa Time Machine, saj se selitev iz­vaja, medtem ko stari računal­nik še vedno lahko uporabljamo. V novega Maca se bodo prene­sle vse datoteke, razen tistih, ki jih bomo ustvarili med prenaša­njem. Poleg varnostne kopije z zunanjim diskom je dobra odlo­čitev že omenjeni način Target Disk Mode, saj pomaga celo pri prenosu iz Maca, ki se ne zažene. Pri omrežnem prenosu moramo na obeh Macih najprej zagna­ti pripomoček Migration Assis­tant in počakati, da se računal­nika najdeta. Postopek je podo­ben kot pri parjenju naprav Blue­tooth. V vsakem primeru je pred prenašanjem priporočljiv pre­gled diska z aplikacijo Disk Utili­ty, ki poišče napake in jih po mo­žnosti odpravi. Migration Assitant je odlično orodje tudi pri prenosu podat­kov iz PCja v Maca. Informacije se prenašajo prek omrežja, zato je dobro, da sta oba udeležena računalnika ožičena. Pri brezžič­nem prenašanju podatkov lahko postopek traja celo več dni. Če­prav je prenašanje večine dato­tek enako enostavno ob pomo­či zunanjega diska, ključka USB ali pomnilniške kartice, se Mi­gration Assistant izkaže pri ko­piranju pošte iz PCja v Maca. Sama izvedba kopiranja se med PCjem in Macom ne razlikuje od postopka, v katerem sta udeleže­na dva jabolčna računalnika. Na napravi z operacijskim sistemom Windows najprej iz spleta prene­semo program Migration Assis­tant, nato ga na obeh računalni­kih zaženemo. Ko se programska pripomočka najdeta, sledimo na­vodilom na zaslonu. Migration Assistant nam seli­tev na novi računalnik olajša in pohitri. Če smo v stiski s časom ali se utapljamo v drugih opravi­lih, je uporaba tega pripomočka edina prava pot. Na drugi strani je včasih dobro začeti z nepopi­sanim listom. Datoteke prenese­mo iz računalnika v računalnik ob pomoči zunanjega diska ali oblačne shrambe, programe pa namestimo znova. Tako filtrira­mo nepotrebne stvari in upora­bljamo zadnje različice aplikacij. Asimilacija Vedno več podjetij v službeni ekosistem vključuje Applove ra­čunalnike Mac. Ker je primerov popolne preobrazbe kljub temu zelo malo, se morajo službeni Maci znajti v okolju, kjer še ve­dno mrgoli naprav z operacij­skim sistemom Windows. Zade­ve poslabša to, da je še vedno ve­liko programov, ki Maca ne pod­pirajo. Na srečo je na voljo več poti, da okenske aplikacije naj­dejo pot do novega jabolčne­ga računalnika. Osrednja odlo­čitev, ki nas čaka, je ta, da izbe­remo med virtualizacijo in dvoj­nim zagonom. Prva rešitev nam omogoča, da operacijski sistem Windows zaženemo v jabolčnem macOSu, druga, da Okna nalo­žimo na lastni diskovni razde­lek in jih uporabljamo ločeno od Appla. Virtualizacija je boljša iz­bira, če želimo hitrejše prehaja­nje med sistemi, dvojni zagon za boljši izkoristek strojne opreme. Virtualizacija je dobra izbi­ra, če smo zadovoljni z okrnje­nim delovanjem sistema in po­trebujemo oba operacijska siste­ma hkrati. Programi zanjo omo­gočajo, da znotraj macOSa na­mestimo več različnih opera­cijskih sistemov, ki se zaganja­jo v aplikaciji. Pri operacijskem sistemu Windows tako Micro­softov izdelek misli, da teče na lastnem računalniku, a se dejan­sko izvaja v strogo ločenem oko­lju s svojimi sistemskimi in stroj­nimi sredstvi. Nekateri navide­zni računalniki so danes že tako napredni, da programe, ki jih za­ženemo znotraj njih, lahko za­časno ločimo od domačega oko­lja in so videti, kot da bi tekli v la­stnem oknu macOSa. Ozadje se­veda ostaja enako, v resnici so programi še vedno vezani na iz­virni virtualni stroj in ne moti­jo delovanja Applovega operacij­skega sistema. V vsakem primeru potrebuje­mo licenco za operacijski sistem Windows, virtualizacija pa je lahko brezplačna. Med boljše re­šitve spadata Parallels in VMwa­re Fusion, ki sta plačljiva. Brez­plačno gardo predstavlja Virtu­alBox for Mac, ki se v jabolčnem okolju slabše znajde in hkrati šepa pri izvajanju 3D grafike. Ker ponujata plačljivi rešitvi preizku­sne različice, je odločitev prepro­sta. Preizkusimo vse tri in preve­rimo, katera ustreza našim zah­tevam. Virtualizacija tudi v idealnih delovnih razmerah ne postre­že z optimalnim delovanjem, zato je Apple v računalnike Mac vgradil možnost dvojnega zago­na Boot Camp. Operacijski sis­tem Windows naložimo v Maca običajno, določimo ločeno po­dročje diska in namestimo Okna po znani poti. V dvojnem zago­nu ima operacijski sistem Win­dows neposreden dostop do sle­herne strojne opreme v jabolč­nem računalniku. To se seveda pozna na učinkovitosti pri delu. Edina resnejša slabost poleg po­manjšanega diska v jabolčnem sistemu je nezmožnost poganja­nja aplikacij iz okolja macOS. Sama namestitev je neproble­matična, na Macu najprej zaže­nemo pomagalo Boot Camp As­sistant, ga usmerimo do name­stitvene datoteke v zapisu ISO, ročno določimo velikost oken­skega razdelka in poženemo namestitev z gumbom Install. Pomočnik Boot Camp bo v pr­vem koraku prenesel iz sple­ta pomožno programsko opre­mo in nato zagnal želeni na­mestitveni program. Nadaljeva­nje je enako običajni namesti­tvi operacijskega sistema siste­ma Windows. Ko imamo v Macu oba sistema, med njima ob vsa­kem zagonu izbiramo s pridrža­no tipko Option oziroma Alt. Če želimo spremeniti privzeti ope­racijski sistem, ki se zažene brez izbiranja pred nalaganjem, spre­menimo nastavitve System Pre­ferences/Startup Disk. Alternativni pristop ponuja­ta aplikaciji Wine in CrossOver Mac, obe omogočata zaganjanje okenskih aplikacij brez potre­be po nameščanju operacijskega sistema Windows in kupovanju dodatne licence. Wine je brez­plačen, odprtokodni pripomo­ček, ki temelji na operacijskem sistemu Linux. Deluje tako, da kodo, ki jo posamezen program potrebuje za zaganjanje v siste­mu macOS, razvijalci spišejo na novo. Hvalevreden pristop pro­stovoljcev pa še zdaleč ni brez napak. Številni priljubljeni pro­grami ne delujejo, kot bi mora­li, če sploh. Številni zagovorni­ki takega dela s programi Win­dows zato raje posežejo po pla­čljivi rešitvi CrossOver Mac. Pla­čani programerji se trudijo, da bi s kar najmanj težavami na Macu delovali vsaj najbolj priljubljeni okenski programi. Ker je Cros­sOver Mac v bistvu nadgradnja projekta Wine, s plačilom pri­spevamo tudi k razvoju odprto­kodne rešitve. Razvijalci CrossO­verja CodeWeavers vse izboljša­ve redno objavljajo in brezplač­no ponujajo skupnosti. Najočitnejša je zadnja rešitev, ki pa zahteva lastništvo dodatne­ga računalnika. V primeru nave­ze namiznega službenega stroja z Windows in novega Applovega prenosnika je okenske progra­me najbolje poganjati kar s po­močjo dosedanjega računalnika. Iz Applovega operacijskega siste­ma se nanj povežemo s protoko­lom Remote Desktop in aplikaci­je izvajamo na daljavo. Na tržni­ci Mac App Store poiščemo brez­plačen Microsoftov pripomoček Remote Desktop 10, ga namesti­mo, zaženemo in vpišemo ime ali naslov IP ciljnega računalni­ka. Po prijavi v oddaljeni sistem nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Če delamo od doma in se želi­mo povezati s službenim omrež­jem, bomo bržkone potrebovali povezavo VPN. MacOS ima VPN povezovanje skrito v nastavitvah System Preferences/Network. V pogovornem oknu, ki se nam odpre, kliknemo znak plus in pod Interface izberemo VPN. Za uspešno povezovanje potrebuje­mo naslednje podatke, ki jih do­bimo od sistemskega upravitelja v službi, vrsto povezave VPN, na­slov strežnika, uporabniško ime in geslo. Zahtevano vpišemo v ustrezna vnosna polja in shrani­mo za kasnejšo rabo.. Službeni Mac Vedno več podjetij se zaveda, da je dober računalnik osnovna oprema slehernega delovnega mesta. Nekdaj neosebne in šibke PC škatle so zamenjali zmogljivi prenosniki, ki omogočajo, da se delo nikoli ne konča. Ker delovni stroj kupujemo za več let, je odločitev preprosta, zaposleni bodo najbolj produktivni z Macom. Ko nam delodajalec dostavi računalnik z logotipom ugriznjenega jabolka, nas poleg privajanja na novo delovno okolje čaka še nekaj osnovnih opravil. Boris Šavc . Selitev iz starega računalnika v novi Mac je najlažja z Applovim programskim pomočnikom, ki sliši na ime Migration Assistant. . Migration Assistant pri selitvi ne podpira brskalnika Chrome, a se Googlov spletni pohajkovalec na srečo znajde sam. . Številnih priljubljenih programov iz okolja Windows na Macu ni, a je na tržnici Mac App Store dovolj spodobnih alternativ, ki nadomestijo manjkajoče favorite. . Apple je za selitev podatkov iz PCja v Maca pripravil okensko različico pripomočka Migration Assistant. . Pri prenašanju podatkov iz Maca je najbolje, če uporabimo varnostno kopijo programa Time Machine, saj se selitev izvaja, medtem ko stari računalnik še vedno lahko uporabljamo. . Službena omrežja so običajno zaščitena, zato bomo za dostop na daljavo od doma na Macu potrebovali ustrezno nastavitev VPN. . Dvojni zagon in običajno namestitev operacijskega sistema Windows na Macu omogoča Applov vgrajeni pripomoček Boot Camp. SPOTIFY NASVETI = februar 2018 73 ako torej do Spotify? Po­udarimo, da nas v tem članku zanima le plačlji­va storitev Spotify Premium, ki bo s povezavo ali brez nje in brez reklam delovala na vseh napra­vah, torej na računalnikih, pa­metnih telefonih in tablicah. Ni težko, zahteva pa nekaj potrplje­nja in klikanja. Potrebujete šti­ri stvari: plačilno sredstvo, ve­ljaven hišni naslov in dostop do spleta, vse troje veljavno v eni iz­med podprtih držav, in še način, da v mobilnik namestite aplika­cijo Spotify. Otoško plačilno sredstvo naj­laže pridobite tako, da si omisli­te plačilno kartico Curve (www.imaginecurve.com), ki v resnici ni prava plačilna kartica, to­rej za njo ne stoji klasični ban­čni račun. Deluje kot preusme­ritev plačila na eno izmed kredi­tnih kartic, ki jih že imate. Delu­je s kreditnimi karticami Master Card, Visa, ne pa tudi s kartica­mi Maestro. Ne glede na naslov lastnika je kartica videti britan­ska. To je njena ključna lastnost, ki jo bomo izkoristili. Kartica je brezplačna, podjetje, ki jo izdaja, pa eden vidnejših članov vala sodobnih fi­nančnih storitev »fin­tech« in ga pripo­ročamo in upo­rabljamo tudi si­cer. Namestite si enega izmed številnih prehodov VPN, ki omo­goča uporabo prehoda v Ve­liki Britaniji. Eden izmed priroč­nih načinov je namestitev sekun­darnega brskalnika. Kot mno­gi primarno uporabljamo Goo­gle Chrome, zato smo si dodatno namestili Firefox in v njem doda­tek za VPN. Uporabili smo sto­ritev VPNUnlimited, a to nika­kor ni edina izbira za ustvarjanje povezave nekam v Veliko Brita­nijo. Da se uspešno predstavlja­te kot uporabnik spleta z Otoka, lahko preverite z obiskom ene iz­med strani za prikaz naslova IP. Prikazani IP mora biti, seveda, britanski. Za naš namen pa je še priročnejši preskus obiska www.spotify.com, ki vas v primeru pravilnega delovanja povezave VPN preusmeri na naslov www.spotify.com/uk. Po tako vzpostavljeni pove­zavi odprite spletno stran Spo­tify in odprite nov račun. Če ra­čun že imate, bo prehod teža­ven in ta pristop odsvetujemo. Ob odpiranju računa je potreben vnos domačega naslova. Poma­gajte si z Google Maps in se na­videzno preselite v Veliko Brita­nijo. Po odpiranju novega računa boste uporabnik brezplačne sto­ritve, mi pa želimo naročiti pla­čljivo storitev Premium, ki je prvi mesec brezplačna, a kljub temu zahteva vpis podatkov s kredi­tne kartice. Izberite si želeno vr­sto plačljive storitve, torej samo­dejno (10 funtov) ali pa družin­sko (15 funtov), in vpišite podat­ke plačilne kartice Curve. V tem koraku postopek ustavi vpis slo­venske kartice, Curve pa je pre­poznan kot britansko plačilno sredstvo. Mimogrede, svetujemo razmislek o naročnini Family, v kateri lahko uživa pet družinskih članov. A pozor, Spotify je precej strog do tega, komu boste dode­lili dostop. S sprejemom pogojev se strinjate, da vsi živite pod isto streho. To je treba dokazati tako, da vsi člani ob ustvarjanju računa vpišejo enak naslov. To pomeni natanko enak naslov v tujini, kot ste ga vpisali pri stvaritvi glavne­ga računa. Zapišite si ga, saj si ga kasneje ni mogoče ogledati ali ga spremeniti! V primeru »selitve« je treba ustvariti račune na novo in podporo zaprositi, da prestavijo vse vaše nastavitve in predvajal­ne sezname v nov račun. Čeprav ste zdaj že naročnik, je pred nami še en pomemben korak – namestitev mobilnih aplikacij. A tudi tu naletimo na težavo, saj so aplikacije na voljo samo v trgovinah Google Play, App Store in Windows Store, in to le v tistih državah, kjer je Spo­tify na voljo. Če uporabljate slo­vensko različico trgovine, aplika­cije v njej ne boste našli. A k sre­či so na voljo načini, kako pre­skočiti tudi to oviro. Uporabniki mobilnikov s sistemom Android so do nedavna lahko kar z ura­dnega spletišča ročno namestili aplikacijo v obliki datoteke APK, a trenutno ta obvod ni mogoč. Zato je treba zaviti na spletišče APK Mirror in tam poiskati sve­žo različico Spotify in datoteko prenesti v mobilnik. Pred name­stitvijo boste vsaj za tisti trenutek morali dovoliti sistemu name­ščanje aplikacij iz neznanih vi­rov. Uporabniki Applovih naprav imajo nekaj lažje delo, saj Apple dovoljuje menjavo države trgovi­ne. Sledite postopku, ki je zapi­san na straneh za podporo upo­rabnikom. Med nastavitvami ra­čuna Apple lahko spremenite dr­žavo, a boste morali vsaj zača­sno prekiniti vse naročnine, ki jih morda imate. Če bo Apple od vas zahteval plačilno sredstvo, lahko, enako kot prej, uporabite svojo novo kartico Curve. Če ste sledili postopku, ste po­nosni naročnik storitve Spotify Premium in lahko glasbo poslu­šate tudi v tujini, torej v Sloveni­ji. Uporaba VPN ali drugih zvijač ni več potrebna. Spotify normal­no uporabljate na računalnikih, tablicah in telefonih. Uživajte v glasbi!. Kako do Spotify Premium v Sloveniji? Čeprav so v Sloveniji na voljo odlične pretočne glasbene storitve Google Play Music, Apple Music in Deezer, je prva, največja in po številnih merilih najboljša storitev, Spotify, v Sloveniji še vedno nedosegljiva. Pogodbe z glasbenimi založbami so zapletena stvar. Ostane le upanje, da se bo to kmalu spremenilo, do takrat pa si moramo pomagati po svoje. David Vidmar . Aplikacija Spotify ni na voljo za namestitev, če uporabljate slovensko trgovino. Uporabniki androidnih aplikacij si lahko pomagajo s spletiščem APK Mirror. K . Ko bo vaš IP prepoznan kot britanski, ste na dobri poti. . Curve je navidezna plačilna kartica, ki jo v celoti in v realnem času upravljate prek mobilne aplikacije, pomembno pa je, da je prepoznana kot kartica iz Velike Britanije. NASVETI VZDRŽEVANJE RAČUNALNIKA = 74 februar 2018 februar 2018 75 a počasno in nezaneslji­vo delovanje osebnega računalnika vpliva mar­sikaj. Najpogosteje so težave s programsko opremo. Pri starej­ših računalnikih lahko nastanejo tudi napake in ozka grla v strojni opremi in v vgrajeni programski opremi. Zanimalo nas je, kako lahko težave odpravimo in raču­nalniku spet povrnemo moči. Programska oprema Operacijski sistemi današnjih osebnih računalnikov so zaplete­ni in omogočajo vrsto nastavitev, prilagoditev, posodobitev in nad­gradenj. Posodobitve navadno samodejno izvaja operacijski sis­tem. Izkušeni uporabniki lahko večino opravil izvedejo tudi roč­no. Velikokrat nastavitve, prila­goditve in posodobitve samodej­no izvedejo tudi aplikacije ob na­mestitvi. Nove nastavitve se sa­modejno prenesejo v računalnik tudi prek domenske politike. Poleg operacijskega sistema imajo možnosti nastavitev, prila­goditev, posodobitev in nadgra­denj tudi aplikacije. Še posebej pomembno je stanje aplikacij, ki tesno sodelujejo z jedrom ope­racijskega sistema. Aplikacije, ki dogradijo školjko operacijske­ga sistema, lahko, na primer, po­membno vplivajo na hitrost od­piranja oken datotečnega brskal­nika. Po drugi strani lahko apli­kacije, kot so razni protivirusni programi, s filtriranjem in pre­verjanjem datotek pred njiho­vim izvajanjem ali uporabo pre­cej upočasnijo delovanje raču­nalnika. . Skriti sledilci. Skritih sle­dilcev v spletnih brskalnikih ne uporablja le namenska vohun­ska programska oprema. Razvi­jalci programske opreme so v že­lji, da bi lahko izdelali še uporab­nejše programske pakete, ki bi jih bolje tržili, dodali še skrite pi­škotke, kontrolnike in vtičnike, prek katerih prejemajo povratne informacije o delovanju in rabi njihove programske opreme ali njihovih spletnih portalov v na­šem računalniku. Nekoč je svetovno zna­ni ekonomist izjavil, da ni brezplačnega kosila. Res ga ni, saj nihče ne razvija program­ske opreme čisto zastonj. Veliko skupin programerjev se loti ob­sežnejših (celo odprtokodnih) projektov v želji, da bi čez nekaj let (podobno) programsko opre­mo uspešno tržili. Pri tem je prvi korak ustvarjanje zbirke uporab­nikov, ki bo prve različice pro­gramske opreme dobila zastonj, kasneje pa bodo morali zanjo ve­dno več plačevati. Nepotrebnih piškot­kov, kontrolnikov in vtič­nikov se lahko znebimo z ustreznimi nastavitva­mi spletnega brskalnika in z namensko program­sko opremo za vzdrževa­nje računalnika. . Zapackan sistemski register. Pravijo, da pa­pir prenese vse. Tudi sis­temski register Windows ni daleč od te resnice. Kljub temu napake in nepotreb­na navlaka v njem pomembno vplivajo na hitrost delovanja ra­čunalnika in na njegovi odziv­nost in stabilnost. Večina aplikacij ob namestitvi zapiše svoje nastavitve v sistem­ski register ali v njem celo prila­godi sistemske nastavitve. Neka­tere nastavitve ovirajo delovanje drugih, navadno konkurenčnih aplikacij. Veliko nastavitev omogoča spremljanje, slede­nje in nadzor uporabe aplika­cij in so koristne le za razvijalce. Med temi so tudi časovne ome­jitve uporabe preizkusnih razli­čic aplikacij, ki preprečijo, da bi jih po preteku obdobja poskusne rabe znova namestili. Taki zapisi v sistemski register se ne izbriše­jo niti ob odstranitvi preizkusnih aplikacij. Čim več aplikacij namestimo (in odstranimo), tem večja je verjetnost, da bo v sistemskem registru gora nesnage. Sistemski register lahko popravimo z apli­kacijami za vzdrževanje računal­nika. . Protivirusni programi. Pro­tivirusni program vpliva na hi­trost delovanja računalnika, ko sproti preverja izvedljive in dru­ge datoteke, ki jih računalnik bere z diska ali pogona brez gi­bljivih delov (SSD, angl. solid state drive). Pri tem aplikacijam dostopa do datotečnega sistema ne sme upočasniti za več kot ne­kaj odstotkov. V preteklosti smo imeli med protivirusnimi programi kar nekaj takih, ki niso poznali pra­vih 64-bitnih različic. Zato niso izrabili prednosti 64-bitnih ope­racijskih sistemov pri sprotnem preverjanju datotek. Računalnik so s tem upočasnili tudi za nekaj­krat. Po drugi strani je pomembna tudi kakovost odkrivanja zlona­merne programske opreme in preprečevanje njene namesti­tve. Dobro je, če izberemo proti­virusni programski paket, ki ima oboje: sorazmerno malo upoča­snjuje datotečni sistem in ponu­ja visoko stopnjo zaščite. Vendar lestvice kakovosti protivirusnih programov večinoma upošte­vajo le stopnjo zaščite pred zlo­namerno programsko opremo, manj ali nič pa upočasnitve de­lovanja računalnika po namesti­tvi protivirusnega programske­ga paketa. Nastajajo tudi nova orodja, ki zajemajo še zaščito pred t. i. za­gonskimi kompleti (angl. bo­otkits) in korenskimi komple­ti (angl. rootkits) zlonamerne programske opreme. Pri izbiri in nameščanju teh orodij velja biti previden, saj slabša resničnih ne­varnosti ne odkrijejo ali pa odkri­jejo (potencialne) nevarnosti v običajni programski opremi, ki ni povezana z zlonamerno pro­gramsko opremo. . Aplikacije za vzdrževanje računalnika. V zadnjih letih je v spletu vedno več brezplačnih in plačljivih programskih apli­kacij za samodejno vzdrževanje računalnika, ki obsega: vzdrže­vanje sistemskega registra in go­nilnikov, defragmentacijo pogo­nov, brisanje nepotrebnih dato­tek in zaščito pred zlonamerno programsko opremo in zaščito zasebnosti pa tudi odkrivanje in odpravo različnih ranljivosti. Ne­katere aplikacije zajemajo tudi zaščito pred zagonskimi in ko­renskimi kompleti zlonamerne programske kode. V spletu je veliko lestvic ka­kovosti aplikacij za vzdrževanje računalnika. Splača se izbrati programsko tisto, ki visoko ko­tira na več lestvicah. A moramo paziti, da tudi sorazmerno malo upočasnjuje računalnik. O tem si navadno več preberemo v po­drobnih opisih testov. Namestitev več teh oro­dij hkrati ni priporočljiva, saj si lahko konkurirajo ali pa kar drugo drugo zaznajo kot poten­cialno nezaželeno programsko opremo. . Vgrajena programska oprema. Večina SSD in novej­ših diskov ima vgrajeno mo­žnost posodobitve vgrajene pro­gramske opreme. S posodobitvi­jo lahko odpravimo morebitne napake in nekoliko pohitrimo delovanje diska ali SSD. Obe­nem se lahko znebimo tudi ne­katerih zlonamernih zagonskih kompletov. Pod vgrajeno programsko opremo uvrščamo tudi BIOS (osnovni vhodni-izhodni sis­tem). Tudi nadgradnja BIOS lah­ko odpravi določene napake in pomanjkljivosti in s tem pohi­tri in izboljša delovanje računal­nika. Še posebej je pomembna takrat, ko izdelovalec osnovne plošče s posodobitvijo doda pod­poro večjim diskom in SSD ali podpre določene nove funkcio­nalnosti operacijskega sistema. Večina aplikacij za vzdrževa­nje računalnika zaenkrat ne zna svetovati pri nadgradnjah vgra­jene programske opreme. Zato se moramo zanašati na spletne strani izdelovalcev strojne opre­me. Če ne poznamo notranje zgradbe računalnika, si lahko pomagamo z brezplačnim pro­gramom HWiNFO ali podob­nim orodjem za nadzor strojne opreme. Strojna oprema Največ težav pri strojni opre­mi povzroča nezadostno hlaje­nje računalnika. Večina računal­nikov ima enega ali več ventila­torjev. Ti iz prostora vsesavajo prašne delce, ki prodirajo v no­tranjost računalnika in se nabi­rajo na hladilnih rebrih. Čim bolj je notranjost računalnika zapra­šena, tem manj učinkovito je hla­jenje. Po drugi strani so tudi ču­dni zvoki diska ali enote DVD (pri zapisovanju novih plošč) in njuno počasno delovanje lahko znanilec bližajoče se težje okva­re, ki bo imela za posledico celo izgubo podatkov. . Razdiranje in čiščenje. Znak, da je potrebno računal­nik notranje očistiti, je visoka de­lovna temperatura procesorja ali grafične kartice, ki se bliža kritič­ni še dovoljeni temperaturi, pri kateri mora računalnik zmanj­šati hitrost delovanja (oziroma uporabiti pasivno hlajenje) ali celo začasno nehati delovati. Najenostavneje je očistiti na­mizne in podmizne računalnike. Ko na ohišju odvijemo vijake in snamemo ploščo, zlahka doseže­mo vse komponente. Sesanja ve­čjih kosov prahu se lahko lotimo z domačim sesalnikom, z nastav­kom za sesanje po kotih. Vendar moramo biti previdni, da pri tem opravilu ne prenesemo v raču­nalnik statične elektrike. Dobro je, če se prej dotaknemo radia­torja, da se razelektrimo. Paziti moramo tudi, da mehansko ne poškodujemo elektronskih kom­ponent. Razdiranje notesa ali mini PCja je precej zahtevnejše. Tu je veliko miniaturnih komponent. Res pa je tudi, da moramo očisti­ti predvsem prostor okoli venti­latorja in hladilna rebra. O razdi­ranju notesa si lahko več prebe­rete v članku Sestavimo preno­snik po svoje iz lanske oktobrske številke Monitorja. . Zamenjava diska s SSD. Eden izmed poglavitnih razlogov počasnega delovanja računalni­ka je star in počasen disk. V za­dnjem desetletju je bil razvoj di­skov in SSD bliskovit. Starejši ra­čunalnik lahko zato bistveno po­hitrimo z zamenjavo sistemskega pogona z večjim in sodobnejšim, še veliko bolj pa z vgradnjo SSD. Če pri tem nočemo vse pro­gramske opreme nameščati zno­va, je pomembno, da si omisli­mo programsko orodje, ki zna prekopirati particije sistemske­ga pogona. Tu je veliko plačljivih pa tudi brezplačnih programskih orodij. Eno izmed najbolj prilju­bljenih je Parted Magic, ki te­melji na prenosljivi različici Li­nuxa, ki jo zaženemo s plošče CD ali podatkovnega ključka. Pozna zelo širok nabor različnih dato­tečnih sistemov in vrst particij. Zato ni bojazni, da ne bi mogli prekopirati sistemske particije. Z neposrednim kopiranjem particij z diska na SSD fragmen­tacije ne odpravimo; zato pa SSD zanjo skoraj ni občutljiv, saj nima mehanizma za premikanje dis­kovnih glav, ki je glavni krivec za izjemno počasno delovanje fra­gmentarnih diskov. Pohitritev delovanja je s SSD lahko tudi več kot desetkratna. . Nadgradnja procesorja, grafike in pomnilnika. Zdi se, da razvoj procesorjev in pomnil­nikov počasi dosega zenit. Veliko procesorsko zmogljivost in veliko zmogljivost grafičnega čipa po­trebujemo predvsem za igranje računalniških iger. Za lagodno pisarniško delo še vedno povsem zadošča od 2 GB do 4 GB RAM. Prav tako ne potrebujemo kdo ve kakšne procesorske moči, niti iz­jemno zmogljivega grafičnega čipa. Nadgradnja pomnilnika pri sta­rih računalnikih zna biti težav­na, saj ne bomo dobili pravih po­mnilniških modulov, še posebej ne DDR in DDR2; ali pa jih bomo plačali po zelo zasoljenih cenah. Za nadgradnjo procesorja bomo prav tako potrebovali veliko sreče, spretnosti. Ni pa nujno, da bomo s končnim izplenom zadovoljni. Če je starejši računalnik »pod­hranjen« pri procesorju, pomnil­niku ali grafiki, je pogosto naj­boljša odločitev nakup novega računalnika.. Naredimo PC spet uporaben Z leti postajajo računalniki vedno počasnejši in vedno bolj nezanesljivi. Jih lahko osvežimo, ne da bi morali znova naložiti operacijski sistem in vse aplikacije? Kaj pa, ko ponagaja strojna oprema? Simon Peter Vavpotič N . TDSSKiller za odkrivanje in odstranjevanje korenskih kompletov zlonamerne programske opreme. . Advanced SystemCare 8.4 Free: po pregledu računalnika. . RogueKiller (Free) 12: med pregledom računalnika. VZDRŽEVANJE RAČUNALNIKA NASVETI = Kako v internetu poiščemo programska orodja? Ob množici sistemskih orodij za vzdrževanje računalnika in nadzor strojne opreme je skoraj nesmiselno, da bi jih poskušali našteti. Vsako od njih ima svoje značilnosti in vsako je uvrščeno boljše ali slabše na številnih lestvicah priljubljenosti in uporabnosti. Orodja za vzdrževanje računalnika najlaže poiščemo, če v enega od spletnih iskalnikov vpišemo geslo: »best computer maintenance soft­ware« ali »best computer registry cleaner software«. Za orodja za nad­zor strojne opreme lahko vpišemo geslo: »best hardware monitoring software«. Orodje za upravljanje particij lahko poiščemo z geslom: »best partitioning software«. Vsekakor ne pozabimo pregledati več te­stov orodij, preden se odločimo za pravo. . Kopica dodatnih izbir v File Explorerju, ki so jih dodale aplikacije. Katera orodja obdržati, katera ne? Dobro je, da pred odločitvijo o nakupu programsko orodje dobro pre­izkusimo tudi glede dodatne obremenitve računalnika. Denimo, stalno merjenje sistemskih parametrov, kot so temperature procesorja, grafič­nega čipa, diskov ipd., je nepotrebno in lahko upočasnjuje računalnik. Ko s programskim orodjem dosežemo cilj, ga pogosto lahko odstra­nimo, saj tako ne bo porabljalo sistemskih sredstev. Programe za nad­zor delovanja strojne opreme, denimo, lahko po uspešnem preverjanju delovanja odstranimo ali nastavimo tako, da jih zaženemo le na zahte­vo in ne porabljajo sistemskih sredstev. Podobno velja za aplikacije za vzdrževanje računalnika, razen če jih uporabljamo tudi kot aktivno pro­tivirusno zaščito. . Malwarebytes Free 3.3: pregled računalnika. . Brezplačno orodje, HWiNFO, za nadzor strojne opreme. ANDROID NASVETI NASVETI ANDROID = = februar 2018 77 78 februar 2018 obilni operacijski sis­tem Android je zelo raz­drobljen. To v praksi po­meni, da so na napravah različ­ne inačice Googlovega sistema. Izdelovalci telefonov in tablic se praviloma odločajo za izdela­vo lastnih preoblek, ki povzro­čijo nemalo težav. Ker preoble­ke zahtevajo precej programer­skega dela, posamezni izdeloval­ci redno zamujajo s posodobitva­mi, lastniki naprav z Androidom pa zaradi tega ostanejo priklenje­ni na določeno različico operacij­skega sistema. Krojači preoblek so polni samosvojih zamisli, zato so nekatere sicer znane nastavi­tve operacijskega sistema Andro­id zvito skrite. Rasnega Androida je v Sloveniji malo, zato si pri te­stiranju in odpravljanju težav po­magamo s Samsungom (Galaxy Note). Nastavitve, objavljene v naslednjih vrsticah, tako pripa­dajo predvsem korejskim telefo­nom, ki jih je v deželi pod Alpami bržkone največ, rešitve težav pa veljajo za vse. Z malo raziskoval­ne žilice v vsaki preobleki najde­mo sleherno nastavitev za reše­vanje najpogostejših težav z na­pravami iz sveta Googlovega mo­bilnega operacijskega sistema. Baterija Ena najpogostejših težav na­prav z operacijskim sistemom Android, ki jo je navadno najteže odpraviti, je prehitro praznjenje baterije. Čeprav so današnje ba­terije manj občutljive kot včasih, je treba z njimi ravnati v rokavi­cah. Najbolje se počutijo, če niso napolnjene preko osemdeset od­stotkov in ne manj kot deset. Pol­njenje čez noč jim ne škodi več, saj imajo vgrajeno zaščito, ki polnjenje prekine, ko se bateri­ja napolni. Razlogov za kratek čas med polnjenji je več, od sla­bo spisanih aplikacij do postara­nosti telefona, marsikaj vpliva na dolgoživost v napravo vgrajene baterije. Če ne želimo čakati na naslednjo posodobitev operacij­skega sistema ali požrešne apli­kacije, se reševanja optimizaci­je porabe lotimo sami. Med bolj očitnimi pristopi je odstranjeva­nje posameznih aplikacij ali vno­vična nastavitev sistema na to­varniške nastavitve. Če drastičen poseg pomaga, so bile težave z baterijo programske narave. Šibki bateriji podaljšamo ži­vljenjsko dobo tudi z zmanjša­njem svetlosti zaslona, do kate­re pridemo navadno s potegom prsta z vrha zaslona navzdol, ali z nastavitvijo Prikaz in ozad­je/Samodejna prilagoditev sve­tlosti zaslona, ki osvetlitev prila­godi okolici. V nastavitvah Sis­tem/Baterija/Varčevanje z ener­gijo najdemo način delovanja, ki izklopi manj pomembne storitve in svojevrstno podaljša dolgoži­vost baterije. Samsung (in neka­teri drugi izdelovalci) pozna celo ekstremni način varčevanja, ki telefon preobrazi v črnobelo kla­siko s številčnico in najnujnejši­mi aplikacijami. Dodatno opti­mizacijo baterije dosežemo, če v nastavitvah Sistem/Baterija/Po­raba baterije redno spremljamo, katere aplikacije nam trošijo naj­več energije, in proti prestopni­cam ustrezno ukrepamo. Največ baterije telefon logič­no porablja, ko je aktiven. Ker ga največkrat aktiviramo, ko že­limo zgolj na hitro preveriti sta­nje, je odveč, da ostane akti­ven tudi po naši akciji. Za to, da čimprej preide v stanje spanja, se zaslon ugasne in zaklene, poskr­bi nastavitev Naprava/Prikaz in ozadje/Zakasnitev telefona. Ba­terija nam bo hvaležna, če to na­stavitev nastavimo na krajši čas od privzetega. Povezave, ki jih ne potrebujemo, je dobro izklopi­ti. Če smo zdoma, je dobro one­mogočiti iskanje brezžičnih do­stopnih točk, in nasprotno. Delo bo nemoteno, baterija bo zmo­gla več. Vse povezave, s povezavo Bluetooth vred, izklopimo z nači­nom letenja. Airplane mode naj­demo v nastavitvah Povezave/Način letenja. Pri varčevanju z energijo si lahko pomagamo z namenskimi programi, ki jih na tržnici Goo­gle Play mrgoli. Med boljšimi je Greenify, ki nam prepozna kriv­ce za hitro porabo energije in jih samodejno uspava, kadar jih ne uporabljamo. Ob prvem zagonu moramo aplikaciji, če nimamo omogočenega korenskega do­stopa, dodeliti uporabniške pra­vice za upravljanje nameščenih programov. Postopek ni zahte­ven, saj nas program po korakih vodi za roko. Greenify aplikacije v ozadju popolnoma onemogoči, ob ročni aktivaciji pa delujejo kot običajno. Preden se povsem pre­pustimo varčnemu algoritmu, je priporočljivo pregledati v nad­zor vključene programe. Ume­tno ustavljanje budilke in sporo­čil ni smiselno, saj se hitro zgodi, da zamudimo v službo ali spre­gledamo nujno življenjsko navo­dilo boljše polovice. Povezave Naslednja zagata, ki je ni eno­stavno rešiti, so nedelujoče pove­zave. Če imamo pri roki alterna­tivno napravo z brezžičnim WiFi ali Bluetooth povezovanjem, je raziskovanje dobro začeti z osnovami. Najprej preverimo, ali se druge naprave povežejo v omrežje ali z Bluetooth gostite­ljem. Če se izkaže, da so težave s povezovanjem tudi drugje, ni s pametnim telefonom ali tabli­co nič narobe, temveč nam živce kravžlja sama povezava. Naspro­tno velja, če se alternativna izbi­ra poveže brez težav, da razisko­vanja še ni konec. Naslednji ko­rak je očiten, telefon ali tablico izklopimo in znova zaženemo. Poskusimo tudi z ročnim izkla­pljanjem problematične poveza­ve. Najdemo jo v nastavitvah Po­vezave. Včasih pomaga, če An­droidu naročimo, naj posame­zno brezžično točko ali Blueto­oth povezavo preprosto pozabi, nato ga znova seznanimo z njo. Trdovratnejši primeri zahte­vajo celo praznjenje sistemskega predpomnilnika, kjer ugasnjeno napravo vklopimo s pritisnjeni­ma gumboma za večanje glasno­sti (angl. Volume up) in Home. Najprej se na zaslonu prikaže ze­len robot, nato seznam zmožno­sti, za katere velja dobršna mera previdnosti pri uporabi. Z gum­boma za večanje in manjšanje jakosti zvoka poiščemo akcijo Wipe cache partition in jo izbere­mo z gumbom za vklop naprave (angl. Power). Izbiro potrdimo z Yes in telefon ali tablico znova zaženemo. Strah vzbujajoči po­stopek izbriše le začasne datote­ke iz sistemskega predpomnilni­ka, zato z njim ne izgubimo po­datkov niti ne naredimo škode. Veliko telefonov med spa­njem izklopi brezžično poveza­vo in med nedelovanjem varču­je z energijo. Ker tako varčeva­nje slabo vpliva na aktivnosti po­sameznih aplikacij, ga v določe­nih primerih velja onemogočiti. Ustrezno nastavitev najdemo pod Povezave/Wi-Fi/Omrežja Wi-Fi, kjer z dotikom treh pik med do­datno izbiro poiščemo in uporabi­mo izbiro Napredno/Ohrani Wi­-Fi vklopljen v stanju mirovanja. Med težave v omrežju štejemo napake pri povezovanju v skri­ta omrežja. Teh Android logič­no ne vidi, a se nanje kljub temu lahko poveže, če v nastavitvah Povezave/Wi-Fi uporabimo zmožnost Dodaj omrežje Wi­-Fi in ročno vpišemo omrežja SSID, način preverjanja pristno­sti in ustrezno geslo. Če so vpisa­ni podatki točni, bo povezovanje kljub začetnim težavam uspe­šno. Ko pri povezovanju v brez­žično omrežje vse drugo odpove, se odpravimo na tržnico Google Play in poiščemo aplikacijo Wifi Fixer, ki nam znova nastavi sis­temske datoteke brezžičnega po­vezovanja. To je podobno kot po­novljeno nameščanje gonilnikov za Wi-Fi na računalniku v opera­cijskem sistemu Windows. Prostor Sporočilo o pomanjkanju pro­stora je med najbolj nezaželeni­mi dogodki na telefonu, saj po­meni, da se bomo morali loči­ti od starih fotografij, ki smo se jih navadili nositi s seboj, odveč­nih aplikacij, za katere mislimo, da jih bomo nekoč morda le po­trebovali, ter drugih datotek, ki se pridno nabirajo v (premajh­ni) shrambi. Pred brisanjem jih shranimo v svoj računalnik ali v oblačno shrambo. Ker je brez­plačna oblačna shramba nava­dno omejena, si jih omislimo več. Telovadbo med njimi omo­goča program Rainbow - Sync your data. Po zagonu aplikaci­je se nam na zaslonu najprej pri­kaže seznam s številnimi podpr­timi oblačnimi shrambami. Izbe­remo vse, na katerih imamo od­prt račun, in se z vpisom prijav­nih podatkov z njimi za vedno povežemo. V prihodnje bo apli­kacija Rainbow olajšala nepo­sredno prenašanje datotek z na­prave, ne da bi za vsako izbrano oblačno shrambo potrebovali sa­mostojnega odjemalca. Shrambo na večini telefonov (za zdaj) razširimo s pomnilni­škimi karticami microSD. Če te uporabljamo tudi za namešča­nje aplikacij in shranjevanje nji­hovih podatkov, bomo sčasoma ugotovili, da se na njih nabere precej smeti v obliki nepotrebnih datotek, ki jih puščajo za sabo tako nameščeni kot odstranjeni programi. Kartice v formi obdr­žimo s programskim pripomoč­kom SD Maid. Program delu­je tako na napravah z omogoče­nim korenskim dostopom kot na tistih brez njega. V vsakem pri­meru imamo na voljo več izbir, najuporabnejša je Iskalec trupel (angl. Corpsefinder). Zmožnost je kot čarobna palica, ko jo za­ženemo in ji odobrimo par do­voljenj, ki jih potrebuje za delo. Prečeše nam prostor za shra­njevanje in izloči datote­ke, ki jih bomo pogrešali brez slabe vesti. Aplikacije Aplikacije razširijo zmo­žnosti slehernega pame­tnega telefona z opera­cijskim sistemom Andro­id do nerazpoznavnosti, a obenem predstavljajo eno največjih nevarnosti zanj. Če odmislimo varnostni vidik, so največja težava problematični program­ski izdelki, ki tudi v manj­šini občasno ustavijo de­lovanje mobilne napra­ve. Prvi korak k rešitvi je čiščenje predpomnilni­ka. Razlog je preprost, ob uporabi nameščenih apli­kacij se v telefonu začnejo nabirati datoteke, ki si jih posamezen programski izdelek shrani za kasnej­šo rabo. Novičarski pro­gram si tako zapiše slike in druge koščke ogledanih zgodb, da jih ob naslednjem obi­sku ne bi bilo treba zopet prenesti. S tem pristopom je vsaka aplika­cija pri delu hitrejša in varčnejša. Če se začne posamezen program čudno obnašati ali bi radi sprostili nekaj prostora v telefonski shram­bi, se odpravimo med nastavitve Sistem/Shramba/Pomnil­nik naprave, izberemo Po­datki v začasnem pomnil­niku in akcijo potrdimo z Izbriši. Če ne želimo izbrisa­ti predpomnilnika vseh nameščenih aplikacij, ko vemo, kdo je najverje­tnejši povzročitelj težav na telefonu, gremo v na­stavitev Aplikacije/Upra­vitelj aplikacij, poiščemo problematičen program, ga izberemo in uporabi­mo možnost Shramba. Če ima aplikacija shra­njene informacije v pred­pomnilniku, jih izbriše­mo z možnostjo Zbri­ši medpomnilnik. Podo­ben pristop uporabimo, kadar poslušnost odpove tržnica Google Play. Če čiščenje predpomnilnika aplikacije Play Store ne poma­ga, ji odstranimo še zgodovi­no iskanj. Postopek zahteva, da obiščemo Aplikacije/Upravitelj aplikacij/Google Play/Shram­ba in izvedemo Počisti podatke. Skrajna rešitev je odstranjevanje Googlovega računa iz naprave in nova prijava v sistem. Čiščenje predpomnilnika ne izbriše gesel in shranjenih po­ložajev v igrah. Če ne pomaga, uberemo bolj drastično pot. Bri­sanje podatkov nameščenih aplikacij poleg predpomnilnika zavrže tudi nastavitve in druge podatke posameznega progra­ma, očiščena aplikacija se obna­ša kot na novo nameščeni pro­gramski izdelek. Gre za skrajni ukrep, ki ga uporabimo, ko pre­ostale rešitve odpovejo. Če iz­brišemo podatke aplikaciji dru­žabnega omrežja Facebook, se bomo morali ob prvem zagonu znova prijaviti, ob igranju tako prevetrene igre izgubimo ves na­predek in igranje začnemo zno­va. Če aplikacija brez starih po­datkov po vnovičnem zagonu deluje brezhibno, obvestimo o težavah in rešitvi razvijalca, da pripravi popravek. S človeko­ljubno gesto bomo drugim upo­rabnikom istega programskega izdelka prihranili kup skrbi. Opozorila z zamudo Opozorilno središče je ena bolj­ših zmožnosti vsakega pametne­ga telefona, saj poskrbi, da smo na tekočem s sporočili, klici, do­godki, novicami in še čim. Izku­šnjo skazijo opozorila z zamu­do. Če se na mobilno opozarja­nje preveč zanašamo, hitro spre­gledamo pomembno elektronsko pošto, ki nam jo je poslal šef. Kaj se običajno zgodi? Za zamude je kriva na začetku omenjena zmo­žnost varčevanja Nastavitve/Sis­tem/Baterija/Način za varčeva­nje z energijo, ki jo številni izdelo­valci telefonov privzeto vključijo v svoje prilagojene operacijske sis­teme. Varčevanje sicer dela čude­že z baterijo, a hkrati omeji upo­rabnost mobilne naprave, v času spanja aplikacijam odreže dostop do komunikacije z zunanjim sve­tom. Če želimo biti dosegljivi, se varčevanju pač odrečemo.. Prva pomoč za Android Pametni telefoni z Googlovim operacijskim sistemom Android so zmogljive in zanesljive naprave, ki pa niso brez težav. Zagode nam jo lahko tako strojna kot programska oprema. Kaj so najpogostejše težave in kakšne rešitve zanje, si oglejmo na naslednjih straneh. Boris Šavc M . Dolgoživost vgrajene baterije izdelovalci telefonov povečujejo z različnimi programskimi zmožnostmi varčevanja z energijo. . Iskanje krivca za nenehno polnjenje mobilne naprave nam olajša program Greenify. . Pri reševanju težav s povezovanjem na določeno brezžično točko včasih pomaga, če jo pozabimo. . Trdovratna brezžična omrežja pokori program WiFi Fixer. s Včasih pomaga, če Androidu naročimo, naj posamezno brezžično točko ali Bluetooth povezavo preprosto pozabi, nato ga znova seznanimo z njo. . Lokalni prostor sprostimo s shranjevanjem podatkov v oblak. Delo s številnimi oblačnimi shrambami nam olajša aplikacija Rainbow. . Ko se na pomnilniških karticah microSD nabere preveč smetja v podobi nepotrebnih datotek, jih očisti programska služkinja SD Maid. . Težavno delovanje nekaterih aplikacij popravi čiščenje predpomnilnika, izbris datotek, ki si jih posamezni programski izdelki shranjujejo za kasnejšo rabo. NASVETI PRO ET CONTRA = 80 februar 2018 Boljši pametni telefoni so danes opremljeni z alternativnim načinom zaščite dostopa, ki ob prijavi v napravo namesto številčne kode zahteva uporabnikov prst ali oko. Jih je smiselno uporabljati? Biometrija ima svetlo prihodnost Biometrija je nerodna in nezanesljiva riznajmo si, vsakovr­stne varnostne ovire, ki naj bi zaustavile vsi­ljivce, velikokrat ustavijo tudi nas same – gredo nam na živ­ce. Poglej sporočilo SMS – naj­prej vpiši geslo. Poglej pošto, vpiši geslo, poglej zapiske, vpiši geslo. Ali res potrebujemo geslo tudi na čisto zasebnih telefonih, kjer nimamo nameščenih kod za izstrelitev nuklearnih raket? Kaj potem, če bo ob izgubi/od­tujitvi telefona nekdo za nekaj minut imel dostop do naših po­datkov? Dostop do bank in po­dobno občutljivih informacij imamo tako ali tako še dodatno zaščiten, ali ne? Toda da, če že imamo zašči­ten telefon, oz. ga moramo ime­ti, je verjetno smiselna tudi raz­prava o tem, ali je bolje ime­ti geslo ali nekaj »biometrične­ga«. Odvisno od osebnih pre­ferenc, bi rekel, sam se odloč­no nagibam k geslom. Zato, ker so bolj zanesljiva (če so dovolj dolga in kompleksna), in zato, ker delujejo prav vedno. Verje­tno je vsem jasno, zakaj je pri vseh biometričnih načinih prija­ve na voljo tudi rezervni izhod, vpis gesla – za primer, če morda ne bodo delovali. Če nas kame­ra ne bo prepoznala, če sistemu prebrani podatki naše šarenice ne bodo povšeči. Za nasprotno še nisem slišal – geslo pač delu­je, vedno. O varnosti pa toliko: da je da­našnje sisteme moč prelisičiti s fotografijami, kot to počnejo v filmih, morda res ne drži, je pa kar nekaj dokaznega gradiva, da je strokovnjakom to uspelo z bolj umetelno narejenimi lutka­mi in ponaredki. Po drugi strani iPhona, ki je bil zaklenjen z na­vadno kodo PIN (torej ne z dol­gim geslom), ni uspelo odkleni­ti niti strokovnjakom ameriške­ga FBI, in to četudi je šlo za te­lefon terorista. Sploh pa biometričnim siste­mom zaenkrat še manjka eno­stavnosti. Se strinjam, načelo­ma je zelo enostavno pogledati telefon, in ta se odklene. Pogle­dati ga tako natančno, da raz­pozna tudi šarenico, je že težje. Pa vendar – ali je res prijetno, da se telefon odklene kar takoj, ko ga nehote ošvrknemo s po­gledom? Seveda ne, to so ugo­tovili celo v Applu, ko so v pri­meru biometričnega odklepa­nja s prepoznavo obraza vgradi­li še naknadno zahtevo po potr­ditvi. Če torej uporabljamo pre­poznavo obraza, avtomatsko odklenjen telefon, kot ga po­znamo pri odklepanju z geslom (ali prstnim odtisom), odpade. Matej Šmid eprav tehnologija iz dneva v dan napredu­je, se v javnosti glede t. i. biometrične zaščite ogla­šajo pomisleki. Na podlagi iz­kušenj iz ameriških filmov smo prepričani, da lahko zaščito do­kaj preprosto zaobide vsak lju­biteljski heker, bližnji sorodnik ali neznanec s fotografijo, zato še vedno množično uporablja­mo preproste šifre, risane vzor­ce in druga manj varna prever­janja identitete. Naše ravnanje je neupravičeno, saj ima biome­trična zaščita vrsto prednosti pred drugimi (za zdaj) bolj uve­ljavljenimi prijemi. Številčna in druga običaj­na gesla so zelo ranljiva, loti se jih lahko vsakdo, ki ima dovolj časa ali procesorske moči, med­tem ko ga biometrično prever­janje pri nečednih namerah hi­tro zaustavi z unikatnostjo klju­ča. Prstni odtisi, očesna mrežni­ca, šarenica in nazadnje tudi obraz posameznika so edinstve­ni in jih je težko ponarediti, ozi­roma kako drugače ukaniti nji­hovo prepoznavo. Pristop nas ščiti pred neumnostjo, ko si laj­šamo rabo številčnih in drugih gesel s splošno dostopnimi za­piski. Dnevi skrbi ob izgubi de­narnice ali telefona so s poho­dom biometričnih zaščit šteti. Poleg zanesljivosti biometrič­no zaščito krasi enostavnost, saj praktično ni učenja, vsak posa­meznik je v hipu pripravljen na uporabo tehnologije. Uporab­niku ni treba pomniti zaplete­nih kombinacij znakov, ker nosi vstopni ključ vedno s sabo. Z njim odklepa tako napravo kot aplikacije in storitve na njem. Težave z zapletenimi in različ­nimi gesli sicer že odpravlja­jo namenski programski pripo­močki, kakršen je odlični 1Pas­sword, a so običajno precej dra­gi in zahtevnejši za uporabo. Preverjanje prstnih odtisov in drugih biometričnih infor­macij je hitrejše od dosedanjih vstopnih gesel, zato prihrani zelo veliko časa in manjša stres v številnih situacijah, ko si brez uspeha razbijamo glavo, da bi številke in črke v njej le padle na pravo mesto. Biometrične pri­stope zlahka kombiniramo in z navezo zaščito dodatno oja­čamo, ne da bi pri tem mučili uporabnika ali mu nalagali do­datno delo. Biometrična zaščita ima svetlo prihodnost, veseli so je tudi sistemski upravitelji ozi­roma računalniška podpora, ki ji ni več treba vsak dan ponasta­vljati pozabljenih gesel in voditi zapletenih seznamov s ključi. Je zelo mobilna rešitev, ki omogo­ča visoko varnost vedno in pov­sod po svetu. Boris Šavc P Č PISMA BRALCEV NASVETI = februar 2018 81 Pametni termostati V zadnji številki revije ste pisali o svojih slabih izkušnjah s pametni­mi termostati. Sam sem kar precej dela vložil v iskanje, preden sem se odločil za nakup in za Evropo lociral samo dve dobri rešitvi, Netatmo in Tado: www.tado.com/si/ www.netatmo.com/en-US/product/energy/ Zunaj Evrope pa so konkurenti še Ecobee4, Nest in pogojno Honey­well. Žal zadnjih treh ni mogoče upora­bljati na 220 V. Pišem, ker sem si pred kakim te­dnom kupil termostat Tado in ga brez težav v približno dveh urah nadomestil s starim ter določil ur­nik, nasnel aplikacijo na androidni telefon, Ipad in Windows, deluje pa tudi v internetnih brskalnikih, z omejitvijo pregleda statistike. Predvidevam, da je pri Netatmu podobno. Uporaba je zelo enostavna in de­luje 100 % dobro, nastavitve pa se v trenutku prenastavijo. Tado stane 200 evrov začetni komplet in 130 evrov vsak doda­ten termostat. Zanj sem se odločil, ker je na pogled neprimerno lepši kot Netatmo, ki pa ima morda ne­koliko boljšo statistiko. Aleš Kateri NAS? Nabralo se mi je že nekaj zunanjih diskov (od 80 GB do 2 TB), kuplje­nih s trdnimi nameni, da bom nanje delal varnostne kopije. A je ostalo bolj ali manj pri dobrih namenih, na diskih pa so kopije marsičesa, kar se je nabralo zlasti ob menjavah ra­čunalnikov. Zadnji disk je 2 TB WD My Book Essentials z vmesnikom USB 2.0, na katerem je še kar nekaj prostora, a je star že šest ali sedem let. Zdaj se mi zdi, da je spet čas za nekaj novega. A ne bi rad zgolj dis­ka za varnostno kopijo svojega pre­nosnika, temveč še za druge napra­ve – ženin računalnik, pa telefona obeh in za tablico, pa tudi za mul­timedijsko shrambo za predvajanje na TV prek Plexa ipd. Skratka, rad bi imel »omrežni oblak«. Iščem torej ne med zunanjimi di­ski, temveč med enostavnimi NASi. Torej ne med tistimi, ki so le bolj ali manj pametne, a prazne škatle za več diskov, ki ste jih že večkrat imeli na testu (Buffalo, Sinology ipd.), temveč med onimi, ki imajo dva diska (Raid 1) ali pa celo samo en disk že vgrajen in delajo »out of the box«. Največ tega najdem pri Western Digitalu (WD), a se med ponudbo ne znajdem, saj ima več različnih tipov podobne reči. Z nji­hove strani tudi težko razberem, kateri je starejši in kateri novejši. Imate vi kaj izkušenj z njimi? Naj pripomnim, da bi rad kaj uporab­niško čim bolj prijaznega. Racimo, da bi imel disk z zmoglji­vostjo 2 TB (ali 2x3 TB za RAID 1) podatkov; v poštev prihajajo na­slednji: • My Book (3 GB) za 100 $ • My Cloud za 140 $ • My Cloud Home, Single Drive, za 160 $ • My Cloud Expert Series EX2 Ul­tra za 160 $ • My Book Duo za 280 $ • My Cloud Mirror za 300 $ • My Cloud Home, Dual Drive, za 310 $ • My Cloud Pro Series PR2100 za 400 $. Poleg WD vidim kot al­ternativo še Seagatov Per­sonal Cloud 3TB omrežni disk za približno 130 evrov. Boste napravili kakšen test teh naprav v bližnji prihodnosti? Mi lahko po­strežete z nasvetom, kaj bi bilo zame primerno? France Kar zadeva naprave NAS, ki že imajo vgrajene diske, ponuja poleg WDja to tudi Buffalo – v obeh primerih gre za dokaj klasične naprave NAS, le da so diski pač že dodani. V praksi pa vgradnja diskov v NAS res ni tež­ka – večinoma gre za par vijakov, disk se vgradi, prva namestitev je pri vseh izdelovalcih dovolj eno­stavna. Hkrati tudi večje napra­ve (torej take, ki imajo, recimo, 4 diske) niso nič bolj zapletene od onih, ki imajo le dva diska. Razlike med posameznimi iz­delovalci so sicer razmeroma majhne, ključno, kar ločuje WD in Synology, je to, da slednji po­nuja več naprednejših možnosti rabe. Osnovna raba je sicer zelo podobna, morda je WD res mal­ce enostavnejši oz. bolj »out of the box«, pri Synologyju pa lah­ko zato namestimo več doda­tnih aplikacij. So pa Synologyje­vi modeli malenkost dražji od WDjevih. Mimogrede, pri Synologyju je poimenovanje dokaj enostav­no. Recimo, model DS-216 - DS enostavno pomeni »DiskStati­on«, prva dvojka v številki po­meni, da gre za napravo za dva diska, zadnji dve pa kažeta le­tnico. Torej DS-216 ima prostora za dva diska in je izšel leta 2016 (zadnje čase izdajajo modele počasneje, torej so letnice 2016 čisto dovolj nove). DS-116 je po­doben, a le za en disk. Oznaka ‘j’ na koncu pomeni, da gre za ne­koliko cenejšo napravo, kjer dis­kov ne moremo menjavati med delovanjem (za vgradnjo diskov se odstrani ena stranica napra­ve, pri drugih pa imamo spre­daj vratca, ki pokrivajo vodila za vstavitev diskov). Oznaka ‘Play’ pomeni, da ima naprava vgra­jen dodaten čip za dekodiranje videa, torej za neposredno pred­vajanje (transkodiranje) videa na televizorjih. Za vaše potrebe in želje bi sko­raj raje priporočili katerega iz­med WDjevih modelov, pred­vsem zaradi nižje cene in eno­stavnejšega priklopa. Kateri televizor? Na podlagi odličnega članka o 55-palčnih televizorjih v vaši le­tošnji poletni številki sem bil pre­pričan o odličnosti Philipsovega 55PUS7502. Argumenti so prepričljivi. Ko pa iščem še kakšne ocene tega tele­vizorja po spletu, ne najdem veli­ko. Takih televizorjev v ZDA ni, pri njih vsaj ne najdem nobene recen­zije. Večina recenzij ima nekako raje Sony ali Samsung, ne Philipsa. Ob obisku trgovine so me proda­jalci usmerili k Sonyju, 55XE8505, predvsem zaradi barv – triluminos. Cena je v obeh primerih načel­no podobna (zdaj že okoli 1100 do 1200 EUR), odločitev pa zelo težka, saj je v trgovini navadno kup te­levizorjev, ugotavljanje razlik med njimi pa je skoraj nemogoče, vse je videti zelo podobno. Žal običajne­ga TV signala ne predvajajo, da bi se dalo ugotoviti razlike pri signa­lu, ki bo v običajni rabi. Dilema dodatno nastopi ob ogle­du Philipsa serije 6501, ki je skoraj 300 evrov cenejši. Razliko je težko opaziti. Glede na vašo oceno predvide­vam, da je Philips prava izbira, kljub temu pa prosim za vaše mne­nje, sploh glede razlik med Sony triluminos in Philipsom – ali gre dejansko za toliko boljšo zadevo Sonyja in za mnenje o razlikah med modeloma 7502 in 6501 – ambili­ght razlike poznam, glede kakovosti slike pa žal ne. Matjaž Če ne vidite razlik med 7502 in 6501 v ka­kovosti prikaza slike, vsekakor kupite mo­del 6501 in si za razli­ko v ceni privoščite kar­koli drugega (počitni­ce, več dobrih večerij, nov komplet pnevma­tik ...). ;) Med Philipsom 7502 in Sonyjem serije XE8500 pa je razlika predvsem v slikovnem procesorju – ta je pri Philipsu su­periornejši, kot tudi vse drugo, kar zadeva elektroniko in upra­vljanje – androidna preobleka, daljinec, mobilna aplikacija – vse to je pri Philipsu do uporab­nika bistveno prijaznejše. Zaslon Sony Triluminos je samo komer­cialna oznaka za matriko IPS – ta je tudi v Philipsovem modelu – obe sta 100 Hz. Glede na raz­lične kakovosti virov slike – od slabše do odlične – bi moral v povprečju Philipsov televizor ka­zati boljšo sliko (lahko izračuna več vmesnih sličic in odpravi več anomalij v sliki). Zakaj imajo prodajalci raje Sony, težko odgovorim – zelo verjetno imajo na njem višjo maržo in posledično večji varia­bilni del dohodka. Miran Varga VZPON IN PADEC TRAČNI POGONI TRAČNI POGONI VZPON IN PADEC q q 82 februar 2018 februar 2018 83 račni pogoni so v raču­nalniških okoljih dol­go veljali za nepogre­šljive, saj je marsikatero podje­tje na tračne kasete shranjeva­lo varnostne kopije podatkov s strežnikov. Podatki so se shra­njevali na magnetni trak kaset, pretežno v arhivske namene, saj je bilo iskanje točno določene­ga podatka v primerjavi z dru­gimi pomnilniškimi rešitvami precej zamudno. Zakaj so se to­rej računalnikarji sploh ukvarja­li s tračnimi pogoni? Predvsem zato, ker so bili ti razmeroma poceni in so se dokazali kot pra­všnji medij za dolgoročno hram­bo podatkov. Če je bila kaseta ustrezno arhivirana, se je dalo s traka prebrati podatke tudi po več desetletjih, marsikateri disk pa se po tem, ko nekaj let ni bil v stiku z električnim napaja­njem, ni več »pobral«. Tračni pogon zaporedno shranjuje in dostopa do podat­kov, disk pa omogoča neposre­den dostop do vsebine. Če se bralno-pisalna glava diska lah­ko premakne v poljuben položaj na disku v nekaj milisekundah, mora tračni pogon fizično »pri­trditi« trak med kolute in začeti brati podatke. Posledično ima­jo tračni pogoni zelo dolge pov­prečne dostopne čase in so ne­primerni za tipično delo z raču­nalnikom, kjer podatke ves čas shranjujemo in beremo, tudi z različnih pomnilniških lokacij. A to še ne pomeni, da so trač­ni pogoni neuporabno poča­sni, nenazadnje lahko sodob­nejši tračni pogoni hitro prena­šajo podatke s traku, ko dose­žejo zahtevan položaj na traku – njihove hitrosti nepretrgane­ga prenosa podatkov lahko pre­segajo 100 MB/s in so tako pri­merljivi z diski. Več kot pol stoletja zgodovine Kasete z magnetnim trakom so se kot pomnilniški nosilec za­čele uporabljati v 50. letih prej­šnjega stoletja v navezi z veliki­mi računalniškimi sistemi (angl. mainframe). Kaseta izdeloval­ca Remington Rand iz leta 1951 je lahko shranila za tiste čase bo­gato odmerjenih 224 KB podat­kov, uporabljala pa je 13 mm po­nikljani fosforni bronasti trak. V tistih časih se je zdelo, da bodo tračne enote postale glavni me­dij hrambe podatkov. Čeprav so bili sami pogoni pregrešno dra­gi, so bile kasete s trakom raz­meroma poceni. Primat je hitro prevzelo podjetje IBM, ki je leta 1952 predstavilo kaseto s pla­stičnim ohišjem in 7-stezni trak, na katerega je lahko računalnik shranil šest bitov (in bit za pari­teto). V naslednjem desetletju je IBM poskrbel za vrsto zanimivih inovacij, z ločenima bralno in pi­salno glavo vred, ta zasnova pa je računalniškim okoljem zagota­vljala zanesljivo verifikacijo zapi­sanih podatkov – dokler tega ni bilo, so podjetja varnostne kopi­je pogosto snemala na več kaset, saj so se želela izogniti scenariju, po katerem bi jih okvarjena kase­ta stala izgube podatkov. Nekateri računalniki so ime­li celo operacijske sisteme name­ščene na tračni kaseti. Eden ta­kih je bil tračni pogon z disketo DECtape, ki je imela fiksno dolo­čene in indeksirane dele traku, zato se je lahko uporabljala kot (res) počasen disk. Kot prvi resen konkurent IBMu je leta 1972 podjetje 3M predstavilo tračni pogon QIC-11, ki je lahko na posamezno kaseto zapisal 20 MB podatkov. Ome­njene kasete so imele dvoje na­vojnih koles, uvedle pa so tudi tehnologijo linearnega večsloj­nega zapisovanja. Domači računalniki kot inovatorji Da ima lahko tehnologija za­pisovanja podatkov na trak upo­rabno vrednost za širši del popu­lacije, je poskrbela revija Byte, ki je na svojem dogodku v Kansas Cityu leta 1975 predstavila na­čin hrambe digitalnih podatkov na trak klasičnih avdio kaset, ka­kršne so se uporabljale za poslu­šanje glasbe. Avdio kasete so bile namreč takrat bistveno dosto­pnejše in cenejše od disket, reši­tve pa se je prijela oznaka Kansas City standard (KCS). S pridom so jo uporabljali predvsem prvi dostopni domači/gospodinjski računalniki, kakršna sta bila ZX Spectrum in Commodore. Odprava ozkih grl Leto 1980 je prineslo novega prišleka z zanimivo inovacijo. Podjetje Cipher Data Products se je odločilo tračni pogon F880 opremiti z večjo količino pomnil­nika RAM in tako zakriti očitne pomanjkljivosti počasnega zače­tnega dostopa do podatkov. Pod­jetja žal novincu niso preveč za­upala, čeprav se je celo dese­tletje trudil z izdelavo nadpov­prečnih pogonov, preden je leta 1990 prešel v roke družbe Archi­ve Corporation. Leta 1984 je za novo inovaci­jo poskrbelo podjetje DEC, ki je s tračnim pogonom TK50 uve­dlo digitalni linearni trak (DLT), posamezna kaseta pa je lahko shranila 94 MB podatkov. Za premikanje mejnika na področju zmogljivosti hrambe podatkov je sicer še naprej skrbel IBM, ki je leta 1984 letvico dvignil na 200 MB (kasete z glavo MR), leta 1986 pa na 400 MB z uved­bo strojnega stiskanja podatkov (tračna enota je uporabljala al­goritem IDRC). Stiskanje po­datkov se je dodobra uveljavi­lo šele desetletje pozneje, veči­na sistemov je premogla kom­presijsko razmerje 2 : 1, zato so bile tudi tračne kasete naprodaj z dvojnimi oznakami – oznaka 80/160 je, denimo, pomenila, da lahko tračna kaseta v normal­nem načinu shrani do 80 GB po­datkov, s stiskanjem pa se lahko njena zmogljivost poveča na 160 GB. V nadaljevanju sta se pred­vsem IBM in Sony v marketin­ških gradivih svojih rešitev hvali­la s še precej večjimi razmerji sti­skanja podatkov, a so bili končni rezultati močno odvisni od vrste podatkov, ki jih je kaseta hrani­la. Video posnetki so, denimo, že uporabljali lastno tehnologi­jo stiskanja podatkov, zato jih ni bilo mogoče dodatno stisni­ti, »napol prazne« zbirke podat­kov pa so omogočale tudi stiska­nje podatkov v razmerju 10 : 1 ali višjem. Leta 1987 je kot strela z jasne­ga udarila naveza podjetij Exa­byte in Sony, ki je predstavila tračno rešitev, ki je lahko shrani­la za tiste čase res razkošnih 2,4 GB podatkov. Šlo je za prvi spi­ralni digitalni tračni pogon, ki je odpravil vrsto omejitev glede za­pore traku. Naslednjo večjo inovacijo je prispeval HP z modelom DDS3, ki je zmogljivost hrambe podat­kov na traku leta 1996 dvignil na 12 GB, s tehnologijo PRML, ki je »ugibala«, kaj bi uporabnik želel prebrati, pa znatno pohitril bra­nje podatkov. Že naslednje leto je IBM tekmecem vrnil udarec in predstavil virtualni tračni sis­tem, ki je znal ob sočasni rabi še­stih tračnih enot računalniškemu sistemu te prikazati kot 32 virtu­alnih tračnih enot. V nadaljevanju se je količina inovacij ustavila, ponudniki so tekmovali pretežno na področju zmogljivosti hrambe podatkov in cen tračnih rešitev. Mejo 100 GB sta leta 2000 prebili podje­tji Linear Tape-Open z modelom LTO-1 (ta je shranil 100 GB po­datkov) in Quantum, katerega kaseta Super DLT je lahko shra­nila do 110 GB podatkov. Troboj zadnjega desetletja in pol Na preboj terabajtne meje je bilo treba počakati naslednjih osem let, tudi takrat pa sta jo dosegli dve rešitvi – IBMova TS1130 in StorageTek T10000B. Od leta 2005 se na področju re­šitev za tračno hrambo podatkov pojavljajo predvsem tri imena – za stranke med seboj tekmujejo IBM, Linear Tape-Open in Sto­rageTek, zato se vsaj zaenkrat za razvoj tračnih rešitev ni bati, če­prav gre že danes za precej nišne tehnologije. Kljub temu tračne enote še niso rekle zadnje bese­de – lanski različici lahko namreč shranita spoštljivih 12 (LTO-8) oziroma 15 terabajtov podatkov (IBM TS1155)!. Podatki na traku Včasih je izdelava varnostne kopije zahtevala vso noč. Marsikateri starejši računalnikar ali programer je »kariero« v večjem podjetju začel kot fant, ki je skrbel za menjavo kaset v tračnih pogonih. Danes imamo k sreči vrsto uporabnejših in do uporabnika prijaznejših pomnilniških alternativ za hrambo podatkov. Miran Varga . Enokolesno zasnovo je nadomestila dvokolesna. T . Praktično 20 let so ljudje v podjetjih menjavali tračne kasete v računalnikih, saj je šele z modelom 3400 IBM razvil mehanizem samodejnega nalaganja ter navijanja kaset in trakov. Danes imajo podjetja, ki uporabljajo hrambo podatkov na trak, implementirane robotske tračne knjižnice. . Značilen prizor iz 70. let prejšnjega stoletja – informatiki so pozorno spremljali delovanje tračnih pogonov in menjavali kasete s trakom. . Klasične avdio kasete so lahko shranile do 1978 KB podatkov, na sliki je Commodorjev podatkovni kasetnik. . Tračni pogoni so se v novejši zgodovini povezovali na računalnike prek vodila SCSI, redki modeli pa so podpirali tudi vmesnike SATA, USB, FireWire in celo Fibre Channel. . Zadnje generacije tračnih kaset lahko hranijo več terabajtov podatkov. 84 februar 2018 IZKLOP POGLED NAZAJ q PRED 10 LETI OLPC na zahodu LPC – One Laptop Per Child je pobuda, s kate­ro bi vsemogočni zahod rad računalniško opremil in opi­smenil države tretjega sveta. O njej smo že večkrat pisali, zato si tokrat oglejmo dejanski preizkus prvega računalnika OLPC. Skok v notranjost razkrije, da celoto poganja AMDjev nizkona­petostni procesor Geode pri hi­trosti 433 MHz, ki mu dela druž­bo 256 MB delovnega pomnil­nika, operacijski sistem in upo­rabniški podatki pa se shranju­jejo na razmeroma skromnem 1 GB vgrajenega bliskovnega pomnilnika (flash). V praksi se računalnik obnese precej povprečno. Kakovost iz­delave je nekako v zlati sredini. To je glede na (nizko) ceno sa­mega računalnika pravzaprav pričakovano. Manj navdušujo­ča je hitrost delovanja, saj za­gon sistema traja približno 2 minuti, pa tudi večina progra­mov potrebuje skorajda mi­nuto časa po zagonu, pre­den se prikaže na za­slonu. Polna tipkov­nica QWERTY je izdelana iz gumi­jastih tipk, ki jim morebitno škropljenje ne bo prav nič škodilo. Škoda le, da so tipke precej majhne, tako da več kot dvoprstno tipkanje ni praktič­no. Baterija naj bi vzdržala okrog 5 ur dela brez polnjenja, a to je odvisno predvsem od vrste upo­rabljenega zaslona (barvni LCD oz. črno-beli refleksivni zaslon). Gre torej za zanimiv preizkus, kako približati »dobrote« zaho­dnega sveta v obliki takih in dru­gačnih elektronskih naprav drža­vam v razvoju. OLPC tako pri nas ni na voljo, lahko pa ga za 400 dolarjev kupimo onkraj luže, pri čemer za navedeno ceno v resni­ci kupimo dva – enega zase, dru­gega pa z nakupom podarimo ljudem v manj razvitih državah. O PRED 15 LETI Tablice prihajajo! ablični računalniki so tehnologija, ki je dozo­revala vrsto let. Kljub temu da Microsoftovo najnovej­še orožje ni tako revolucionar­no, kot bi bilo moč sklepati po re­klamnih akcijah, vzbuja zanima­nje in interes. Je pa nekaj dovolj novega, da lahko poživi proda­jo tako prenosnih računalnikov kot programske opreme. Za razliko od številnih pred­stavitev novih tehnologij, ki jih potem še lep čas ni na prodaj­ne police, je bila promocija ta­bličnih računalnikov skrbno na­črtovana. Zato tudi le kak me­sec po uradni predstavitvi na trg prihajajo številni modeli, ki jih je že mogoče tudi kupiti. To je obenem dokaz, da je bila stroj­na oprema pripravljena bistveno prej, preden je Microsoft dokon­čal operacijski sistem Windows XP TabletPC Edition. Morda najpomembnejše spo­ročilo ob začetku prodaje je to, da nove računalnike TabletPC podpirajo tudi največji izdeloval­ci prenosnikov, kot sta Toshiba in HP, ki ju tudi predstavljamo na tokratnem preskusu. Prav zara­di široke podpore izdelovalcev lahko pričakujemo, da bomo čez zimo videli še precej drugih no­vosti, tudi manj znanih izdelo­valcev. Seveda pa vsi nestrpno čakajo, kako se bodo tablični ra­čunalniki »prijeli« pri kupcih. To za zdaj ostaja še uganka. T porabniki, ki precej časa preživijo na poti ali pa delajo na različnih lokacijah, že kar nekaj časa posegajo po spletnih različicah programov, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Npr. Google Docs, ki združuje praktično vse pisarniške programe. Podobnih rešitev je še veliko, a veliko uporabnikov potrebuje še kaj več kot le pisarniške rešitve. Zato so različni ponudniki začeli raz­vijati celotne pakete programov, ki jih uporabniki potrebujemo pri vsakdanjem delu in so dostopni od povsod. Teh paketov se je prijelo ime WebOS (spletni operacijski sistem), čeprav seveda ne ponudijo vsega, kar nam omogočajo sodob­ni operacijski sistemi. Kljub temu omogočajo dovolj zanimiv spek­ter programov, da jih uporabniki, ki veliko potujejo ali pa računalnik uporabljajo predvsem na javnih krajih, kot so knjižnice in internetne kavarne, lahko vključijo v svoj nabor. Na voljo je precej rešitev WebOS in praktično nemogoče je opi­sati vse. Zato smo izbrali tri, ki po našem mnenju vsaka na svoj na­čin določajo smer, v katero se bo ta segment izdelkov razvijal v pri­hodnje. PRED 10 LETI Spletni operacijski sistemi P MONITOR PRO MONITOR PRO 86 februar 2018 februar 2018 89 88 Novice Za električno energijo moramo skrbeti pametneje Obnovljivi viri energije s hrambo so prava stvar Meritve so pot do uspeha 90 92 94 Tehnološka prihodnost z napako MIRAN VARGA rsto let sem se požvižgal na fenomen bitcoina in kriptovalut – zdele so se mi preveč kompleksne, brez sti­ka z realnim svetom, celo libera­listične. A njihov pravi temni ma­dež se kaže šele v zadnjih mese­cih, ko mediji začenjamo pogo­steje poudarjati drugo plat me­dalje – velikansko porabo elek­trične energije. Snovalec bitcoi­na seveda morebiti ni razmišljal o tem, koliko energije bo porabi­lo omrežje, ki vzdržuje transak­cije, oziroma računalniki, ki ra­čunajo nove kriptovalute. Pre­prosto povedano, bitcoin in dru­gi kriptokovanci danes praktično upočasnjujejo prizadevanja držav in ljudi po energetsko vzdržnejši prihodnosti, nasprotno, ohranja­jo nas odvisne od rabe fosilnih goriv. Pri tem velja spomniti, da je kriptosvet šele na začetku svoje poti. Sodeč po okoljskem odtisu, se zdijo kriptovalute rakasta tvor­ba, ki se vedno hitreje širi. Vzpon kriptovalut se dogaja v zanimivem času v zgodovini: človeštvo je sicer že več desetle­tij v zaostanku v svojem boju po zajezitvi klimatskih sprememb. Razrast kriptovalut težave pla­neta še potencira – povpraše­vanje po računalniških zmoglji­vostih se eksponentno poveču­je. Matematični problemi, ki jih računalniki rešujejo za ustvar­janje dodatnih enot kriptovalut (postopek se imenuje »rudarje­nje«), postajajo vedno težji, po­raba električne energije pa je ve­dno večja. Prišli smo že do sto­pnje, ko vsaka bitcoinska tran­sakcija zahteva toliko električ­ne energije, kot je na dan pora­bi devet povprečnih ameriških gospodinjstev. »Rudarji« pa vsak dan gradijo več in zmogljivejše računalnike, pri čemer je skupna zmogljivost bitcoinskega omrež­ja že okoli 100.000-krat večja od zmogljivosti 500 najzmogljivej­ših superračunalnikov na svetu. 42 teravatnih ur na leto za delo­vanje porabi bitcoinsko omrež­je, kar je več kot večina posame­znih držav po svetu. Pri tem nas mora še dodatno skrbeti poda­tek, da se »električna žeja« krip­tovalut na dan poveča za oko­li 450 gigavatnih ur (to predsta­vlja letno porabo kake žepne dr­žavice). Omenjene količine elektri­ke prispevajo omrežja po svetu, a bi lahko z njo poganjali elek­trične avtomobile, naprave v go­spodinjstvih, ne pa farme/tovar­ne kriptovalut. Kako daleč zna ta norija pripeljati ljudi, kaže­jo naslednji zgledi: v Venezueli je hiperinflacija vodila do moč­no subvencioniranih cen ener­gentov, ti pa v razcvet rudarje­nja kriptovalut – tako zelo, da tamkajšnja elektrodistribucijska omrežja nalogi občasno niso kos in se izpadi dogajajo vedno po­gosteje. Neki lastnik električnega avtomobila Tesla pa je poskusil rudnik postaviti kar v avtomobi­lu in izkoristiti brezplačno elek­triko javne polnilne postaje. Brez komentarja. Tisto, kar nas mora res skrbe­ti, je stvar preproste matema­tike. Ob nadaljevanju trenutne stopnje rasti kriptovalut bomo že čez nekaj mesecev zadeli ob mejo – proizvodnja električne energije po svetu ne bo več doha­jala povpraševanja. Še preden se ta scenarij res zgodi, bodo elek­trarne izkoristile vse rezerve, a te so praviloma vezane na fosil­na goriva in »umazane« tehno­logije. Seveda po svetu že gra­dijo nove elektrarne vseh vrst in oblik, a očitno prepočasi, da bi zajezile kriptolakoto. Upoštevaje vse dejavnike, so strokovnjaki iz­računali, da bo julija 2019 bitco­insko omrežje porabilo več ener­gije kot celotne ZDA, februarja 2020 pa toliko kakor ves svet. Če seveda vse skupaj ne bo prej po­čilo …. V MONITOR PRO NOVICE Maersk in IBM bosta ponujala rešitve z blockchainom Danski ladjar in logistični ve­likan Maersk ter družba IBM sta ustanovila skupno podjetje, ki bo razvijalo in tržilo storitve na te­melju podatkovnih verig (block­chain). Na začetku merijo pred­vsem na logistično dejavnost, na sledenje blaga v kontejnerskem prometu. Novo podjetje je rezultat pre­teklega sodelovanja med druž­bama. IBM in Maersk sta pro­jekt na podlagi podatkovnih ve­rig napovedala že pred skoraj dvema letoma, zdaj pa je dokon­čani izdelek na voljo kot stori­tev. V tem trenutku ga že upora­blja celotno omrežje družbe Ma­ersk, računajo pa na to, da bodo k uporabi storitev pritegnili tudi druga logistična podjetja, luke in krajevne uprave po svetu. Tre­nutno so v pogovorih z lukami in krajevnimi oblastmi v ZDA, Singapuru, na Nizozemskem in Kitajskem. Nova storitev ponuja bistve­no učinkovitejše in naprednej­še spremljanje pretoka blaga kot dosedanje rešitve, ki temeljijo na tehnologiji EDI. Maersk in IBM se nadejata, da bo nova storitev nadomestila dosedanje sisteme spremljanja in avtorizacije pre­mikov, ki temeljijo na starih ko­munikacijskih tehnologijah in marsikje tudi na papirnih doku­mentih. Nova rešitev na podlagi podat­kovnih verig bo omogočala eno­ten pogled (single view) na pre­tok blaga prek navideznih kokpi­tov, specifičnih za vlogo uporab­nika v procesu, hkrati pa tudi di­gitalno avtorizacijo vseh vplete­nih v logistični proces prevoza blaga. Cilj je seveda, da bi poeno­stavili in pohitrili gibanje bla­ga. Maersk navaja trenutno sta­nje, ki ga nameravajo bistveno izboljšati. Danes pošiljka sadja iz Kenije do Rotterdama potuje v povprečju 34 dni. Pri tem gre­do informacije o prevozu sko­zi roke okoli 30 različnih orga­nizacij, ki ustvarijo okoli 200 ko­sov komunikacij in dokumentov, ki jih izmenja okoli 100 ljudi v procesu. Že razmeroma majhna pohitritev in poenostavitev teh procesov lahko dolgoročno pri­nese prihranke, ki so merljivi v milijardah evrov. Novo podjetje bo polno zaži­velo v drugi polovici leta, že od začetka pa bo nadzorovalo oko­li 18 % svetovnega kontejnerske­ga prometa. Če upoštevamo, da gre okoli 80 % vseh izdelkov po svetu prek ladijskega prometa, je nova rešitev pomembna novost za celotno logistično in trgovin­sko področje. U Rast investicij zaradi umetne inteligence Podjetje Gartner je objavilo novo poročilo in napoved o investicijah v in­formacijsko tehnologijo za naslednja tri do štiri leta, kjer je jasno razvi­dno, da bo področje programske opreme, zlasti zaradi zanimanja za re­šitve s področja umetne inteligence in strojnega učenja, raslo hitreje kot preostanek investicij v IT. Vlaganja v poslovno programsko opremo naj bi se letos povečala za 9,5 %, leta 2019 pa še za 8,4 %. Skupaj naj bi konec naslednjega leta podjetja porabila na tem segmentu že okoli 421 milijard dolarjev. Za pri­merjavo, celotna rast vlaganj v informacijske tehnologije naj bi bila obču­tno manjša od tega, predvidoma 4,5 % v letošnjem letu. Iz napovedi je jasno vidno, da Gartner pričakuje rast predvsem pri no­vih storitvah v oblaku (SaaS), kot so strojno učenje in umetna inteligenca, blockchain, IoT in big data. Ta hip je največ zanimanja za rešitve s stroj­nim učenjem, kjer so na voljo nove tržne priložnosti, kupci pa si obetajo izplen v obliki večkratnika vloženih sredstev. Na drugi strani najdemo vlaganja v računalniške naprave, kjer Gar­tner pričakuje skoraj nično rast glede na lansko leto, tudi zato, ker pod­jetja vse več vlagajo v oblak in ne potrebujejo dodatnih strojnih zmoglji­vosti. Je pa tudi tu mogoče najti segmente, ki rastejo. Za Applove napra­ve iOS, denimo, letos napovedujejo rast porabe na poslovnem področju za okoli 9,1 %. Uporaba storitev v oblaku se povečuje, a varnost tega ne dohaja Nova raziskava družbe Viga, ki obsega več kot 1000 odločeval­cev s področja IT, kaže na precej zaskrbljujoče ugotovitve o varno­stnih tveganjih, s katerimi se spo­prijemajo podjetja pri rabi stori­tev v oblaku. Raziskava je poka­zala, da se to tiče praktično vseh – kar 98 % vprašanih je pritrdilo, da v svojem okolju tako ali drugače uporabljajo oblačne storitve. Toda le tretjina vprašanih pri uporabi teh storitev uporablja vsaj osnovne metode šifriranja, 39 % pa priznava, da pri rabi oblačnih storitev niso vselej uspe­šno izvedli vseh testiranj in pre­verjanj. Še več, večina IT odloče­valcev (80 %) meni, da je odgo­vornost za varnost v celoti na po­nudnikih storitev, le redko pri­znavajo deljeno odgovornost. 20 % celo meni, da so glede tega kri­ti s pogodbami SLA, čeprav sko­raj vsi ponudniki v njih jasno na­vajajo, da komunikacija do konč­nih uporabnikov ni njihova odgo­vornost. NOVICE MONITOR PRO ROGLIT Informacijska varnost je poslovni izziv arnostno obarvana kon­ferenca RoglIT je ohra­brila udeležence – proti varnostnim grožnjam nismo ne­močni, a moramo biti proaktivni. Družba Unistar PRO je po pre­vzemu podjetja Astec posta­la eden največjih domačih po­nudnikov rešitev IT in storitev s področja informacijske varno­sti. Zato ne čudi, če je bil letošnji jubilejni, deseti dogodek Ro­glIT, ki začenja domačo sezono poslovno-tehničnih konferenc, obarvan varnostno. Letošnjo konferenco RoglIT je zaznamoval slogan »Povezani. Varni.« Družba Unistar PRO pa je v sodelovanju s partnerskimi podjetji udeležencem predstavila krajino digitalnih in kibernetskih groženj, ki prežijo na poslovna okolja in uporabnike. Le s prepo­znavanjem »sovražnika« se ga ta lahko učinkovito (u)branijo. Pre­davatelji so udeležence ozave­stili o nevarnosti ciljanih napa­dov, tehnik socialnega inženir­stva in ranljivosti naprav v inter­netu stvari. Skladno s trendi na področju IT celo varnost postaja storitev, ki jo zagotavlja vrhunski varnostno-operacijski center v Sloveniji, med toplo priporočlji­vimi storitvami pa se najde tudi varnostni pregled. Igor Hostnik, vodja prodaje v družbi Unistar PRO, je izposta­vil: »Informacijska varnost je po­slovni, ne zgolj IT izziv. Kibernet­ske grožnje ogrožajo poslovanja okolja, procese in zaposlene, to­rej se morajo tudi podjetja pro­ti njim boriti celovito.« Udele­žencem konference je predsta­vil vpliv kibernetskih groženj na poslovanje in pojasnil, da mora­jo podjetja dvigniti raven zave­danja, saj se danes njihovo poslo­vanje spoprijema še z dodatnimi varnostnimi tveganji kot pred leti. Udeležence je presenetil in tudi prestrašil povzetek raz­iskave, ki razkriva, da podjetja v Evropski uniji na teden v pov­prečju doletita 2,5 varnostna in­cidenta, pri katerih so napadalci uspešni. Podjetja, ki menijo, da se jim varnostni incidenti ne do­gajajo, lažejo sama sebi. Med konferenco so se zvrsti­le številne praktične delavnice in zgledi dobrih praks, kjer so stro­kovnjaki za varnost udeležen­cem pokazali različne načine na­padov in obrambe ter izposta­vili, zakaj je pravilno odzivanje na varnostne incidente ključne­ga pomena. Domačim informa­tikom so pojasnili, da je kritične­ga pomena že uspešno odkriva­nje varnostnih incidentov (vzpo­staviti velja ustrezen sistem za­znavanja in odzivanja), nato pa tudi ustrezno komuniciranje z zaposlenimi, strankami, regu­latornim organom ter organom pregona. V 50 najbolj inovativnih podjetij Kodak se podaja v kriptosvet, delnico katapultiralo To, da še vedno vlada kriptomr­zlica, zaradi katere vsaka omem­ba kriptovalut povzroči nagel dvig vrednosti česarkoli, je danes do­kazal Kodak. Vrednost njegovih delnic se je več kot podvojila, po­tem ko je podjetja napovedalo, da se bo resno podalo v kriptožeto­ne in tehnologijo veriženja blokov (blockchain). Kodak je sporočil, da bo izve­del prvo javno ponudbo kripto­žetonov (ICO). Kodakcoin, kot se bodo imenovali, bodo omogoča­li uporabo blockchaina, da bodo avtorji svoje fotografije lahko av­torsko zaščitili. Cilj je ustvariti enoten seznam (ledger) avtorsko zaščitenih del, ki bi ga podpiral blockchain. Podrobnosti še niso jasne, so pa nekateri strokovnja­ki kritični do projekta in opozar­jajo, da tako ne dosežemo nič ve­čje zaščite kot s klasičnimi zakoni. Pri avtorskih pravicah običajno ni problem, da ne bi vedeli, kako je neka vsebina zaščitena, temveč da to zaščito ignoriramo. Druga novost, ki jo je napove­dal Kodak, je postavitev naprav za rudarjenje bitcoinov v svojem centru, kjer jih bodo potem odda­jali zainteresiranim najemnikom. Imenovala se bo Kodak KashMi­ner. Zakaj bi to počeli? Ker lahko Kodak zagotavlja energijo za te naprave po ceni 4 cente na kilova­tno uro, to je več kot dvakrat ce­neje, kot lahko to počnemo doma. Dogajanje spominja na leto 1999, ko so vrednosti podje­tij na borzi letele v višave, brž ko so omenila internet. Trenutno se enako dogaja s kriptovalutami. Združene države Amerike so z GDPjem več kot 19 bili­jonov dolarjev in 323 milijoni potrošnikov eden najpomemb­nejših trgov na svetu, podje­tja pa morajo svojo intelektu­alno lastnino ščititi s pridobi­tvijo patentov. Leta 2017 so v ZDA inovativna podjetja sku­paj pridobila več kot 320.000 patentov, 5,2 % več kot v pre­teklosti. Patentne pravice skušajo pridobiti podjetja v vseh pa­nogah, a med njimi izstopajo računalništvo, telekomunika­cije in medicina. Visoko teh­nološkim podjetjem je pode­ljena večina patentnih pravic, zato med 50 največjimi inova­torji najdemo pretežno znana imena iz računalniške indu­strije. Med prvimi desetimi je le Toyota tista, ki ne sodi v ta segment elektronike ali raču­nalništva. Največ patentov (46 %) so sicer pridobila ameriška pod­jetja, toda pozornost zbuja dejstvo, da že nekaj časa veči­no patentov zahtevajo in pri­dobijo tuje družbe – zlasti iz Azije (31 %) in Evrope (15 %). 50 najbolj inovativnih podjetij skupaj pridobi že več kot 30 % vseh patentov. Na prvem mestu je že vr­sto let IBM, ki je lani pridobil 9043 patentov. Toda za vrat jim diha Samsung, ki ima že 8894 pridobljenih patentov. Daleč na tretjem mestu je LG, ki mu je bilo priznanih 4459 patentov. Sledijo Intel, Ca­non, Alphabet (Google), Qual­comm, Toyota, Microsoft in TSM (Taiwan Semiconductor Manufacturing). Apple najde­mo na 12. mestu, Amazon pa na 15. mestu. Za električno energijo moramo skrbeti pametneje Elektroindustrija je bila med prvimi, ki so jo tehnološke in regulatorne sile začele spreminjati. Omrežja so postala pametnejša, viri energije čistejši, uporabniki pa imajo več izbire kot kdaj prej. A gre šele za začetek korenitih sprememb. Vinko Seliškar nketa družbe Deloit­te med vodilnimi ka­dri v energetiki je ugo­tovila, da je večina vodstev pre­pričana, da bodo njihova pod­jetja že čez tri leta videti moč­no drugače kakor danes, čez 5 ali 10 let pa povsem drugače. Težko jim oporekamo, saj ta in­dustrija doživlja korenite spre­membe in pravcato preobraz­bo. V zadnjih letih se je po sve­tu močno okrepila proizvodnja električne energije iz obnovlji­vih virov, pri čemer sta vodne vire povsem zasenčila veter in energija sonca. V ZDA so, deni­mo, v tem času podvojili količi­no vetrnih in sončnih elektrarn, ki tako predstavljajo dobro de­setino energetskih virov te drža­ve. Podobno kot drugod po sve­tu se razvite države skušajo otre­sti odvisnosti od premoga in ga, kolikor je mogoče, nadomeščajo z zemeljskim plinom, ki se upo­rablja v proizvodnji električne energije. Prav nižje cene zemelj­skega plina so lani prispevale k povprečno nižjim izdatkom go­spodinjstev in gospodarstva za električno energijo. V Sloveni­ji bi bila znižanja brez nekaterih akcij posameznih ponudnikov in Zveze potrošnikov Slovenije ko­majda opazna, saj je še vedno razmeroma majhno število go­spodinjstev kljub sprostitvi trga električne energije dejansko za­menjalo ponudnika. Za primer­javo: v nekaterih ameriških zve­znih državah so se veleprodajne cene električne energije od leta 2014 do lani več kot prepolovile! In to kljub temu da so ponudniki intenzivno vlagali v nadgradnje, posodobitve in t. i. »dekarboni­zacijo« svojih omrežij. Tudi Evro­pa močno teži k čistejši električ­ni energiji, zato večina projek­tov, povezanih z novimi nalož­bami, temelji na obnovljivih vi­rih energije ali rabi zemeljskega plina. Upamo, da tudi v Sloveni­ji ne bomo več (pre)dolgo kuri­li premoga z namenom proizvo­dnje električne energije. Sploh zato, ker smo z vodnimi viri bo­gata država in se solarne in ve­trne energije v resnici niti nismo resno lotili. Raziskave kažejo, da proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov močno pod­pirajo tudi potrošniki, saj jim ni vseeno, kako onesnaženo je/bo njihovo okolje na račun njihove­ga udobja. Med slednjega bomo v prihodnjih letih zagotovo (pri)šteli tudi po en električni avto­mobil na gospodinjstvo, če ne bo prišlo do zasuka v razmišlja­nju in bomo tudi Slovenci konč­no sprejeli delitveno ekonomi­jo in prispevali svoj kamenček v mozaik višje učinkovitosti izra­be virov. Vloga porazdeljenih virov energije Če že govorimo o tem, kaj si potrošniki želijo, potem poraz­deljeni viri energije strmo ple­zajo po seznamu želja. Elektro­distribucijska omrežja bodo mo­rala postati pametnejša, pa tudi porazdeljena, če naj se uspe­šno spoprimejo z energijsko sli­ko prihodnosti. Električna vo­zila, pametne naprave v gospo­dinjstvih in podjetjih ter dru­ge z baterijami opremljene reši­tve bodo morale začeti delovati kot (vsaj začasni) hranilniki ele­ktrične energije, če naj gospo­darstvo doseže energetsko učin­kovitost, ki bo kos elektrifikaciji prometa. Shranjevanje energije bo velik izziv, pričakovati je, da se bodo oblikovala mikro omrež­ja, ki bodo znala pametno upra­vljati porabo energije – dobila jo bo tista naprava, ki jo bo trenu­tno potrebovala/trošila, dostavil pa ji jo bo tisti vir, ki bo to lahko storil najhitreje in najbolj eko­nomsko učinkovito. Če so elek­trodistribucijska podjetja v pre­teklosti prikazovala porazdelje­ne vire energije kot nezaneslji­ve, bodo morala preseči ta izziv. Mnoga med njimi že raziskuje­jo možnosti, kako porazdeljena omrežja njihovemu poslovnemu modelu dodajo fleksibilnost in pravzaprav pomagajo višati od­pornost celotnega omrežja. Teh­nologija je na voljo, na trgu so že pametni inverterji in napre­dni sistemi za upravljanje dis­tribucije električne energije gle­de na mikro območja. Svoje bo prispevala tudi sprememba na­vad uporabnikov. Vse večja oza­veščenost o potrebi varčevanja z električno energijo bo privedla do novih storitev in poslovnih modelov, gospodinjstva bodo v svojih napravah (beri: predvsem avtomobilih) hranjeno baterijo lahko posojala nazaj v omrežje in si tako znižala račun za ener­gijo. Mladi in korporacije so »za« Omenili smo spremenjeno ob­našanje potrošnikov. Lanska raz­iskava podjetja Deloitte v ZDA je pokazala, da so rezidenčni upo­rabniki zelo nagnjeni k rabi obno­vljivih virov energije, kar 44 od­stotkov jih je nagnjenih k naložbi v sončne celice, 41 odstotkov pa bi jih podprlo naložbo v občinsko to­varno elektrike, ki bi energijo pri­dobivala iz moči sonca. Če bi raz­iskava upoštevala le mnenje mlaj­ših, torej milenijcev, bi se omenje­na odstotka dvignila na 64 oziro­ma 53 odstotkov. Zanimiv je tudi odgovor na razlog za menjavo po­nudnika – 60 odstotkov gospo­dinjstev vidi ponudbo obnovljivih virov energije kot tehten razlog za menjavo ponudnika. Podobno velja za podjetja. Po­lovica korporacij z lestvice Fortu­ne 500 ima med poslovnimi cilji jasno opredeljeno trajnostno na­ravnano poslovanje, ki lahko za­jema tudi rabo električne ener­gije iz obnovljivih virov. Slednje bodo sicer uporabljala vsa podje­tja, če se bodo le dokazala z (naj­bolj) ugodnimi cenami. Ko smo že pri cenah: ker se cena hram­be električne energije v bateri­jah zmanjšuje, gospodinjstva in podjetja na področjih, boga­tih s sončnimi dnevi, že preuču­jejo možnost kombiniranja rabe sončnih celic in baterij, s kateri­mi bi si zagotovila ne le samoo­skrbo in neodvisnost od elektro­distribucijskega omrežja, temveč ob presežnih zmogljivostih tudi priložnost za dodaten zaslužek. Boj proti materi naravi Čeprav je narava tista, ki nam daje obnovljive vire energije, vča­sih poskrbi, da se človeštvo zave, kako zelo je odvisno od elek­trične energije. Žled in popla­ve v Sloveniji ter druge naravne ujme in nesreče po svetu skrbni­ke elektroenergetskih omrežij ve­dno znova spomnijo, da z naravo ni šale. Prav zato si elektrodistri­bucijska podjetja prizadevajo za okrepitev vseh elementov omrež­ja s poudarkom na čim hitrejši povrnitvi delovanja ob morebi­tnem izpadu. S tem, ko je vedno več gospodinjstev in gospodar­skih objektov opremljenih s pa­metnimi števci, lahko tudi elek­troenergetska podjetja natančne­je analizirajo dogajanje v omrež­ju in preprečijo večji izpad. Skrb številka ena: varnost Odvisnost ljudi od električ­ne energije je na elektrarne in elektrodistribucije narisala ve­like tarče. Kibernetski napadi v Ukrajini, ki so lani za več dni ohromili več kot polovico drža­ve, imajo vse znake teroristič­nega dejanja. Tudi elektroener­getska podjetja priznavajo, da jih najbolj skrbita tako fizična kot kibernetska varnost. V lan­ski anketi se je tako varnost zna­šla na samem vrhu prioritet, po­tem ko je bila leto in dve pred tem šele na šestem mestu. Zasuk v razmišljanju je nedvomno pri­nesel »uspeh« napadalcev, ki so prevzeli delni nadzor nad siste­mi in omrežji, podobno kot v ka­kšnem akcijskem ali znanstve­nofantastičnem filmu. Ljudem, ki upravljajo delovanje jedrskih elektrarn, seveda ni do smeha, saj se zavedajo morebitnih kata­strofalnih posledic. Slovenija je konec lanskega leta tudi začela postavljati kiber­netske smernice varovanja kritič­ne infrastrukture, kamor elek­troenergetska podjetja vsekakor sodijo. Povečana decentralizacija in povezljivost pametnih omre­žij sta namreč ustvarila številne nove potencialne točke vstopa v sistem, zato morajo informatiki v energetiki poskrbeti za ustrezno varovanje svojega okolja. Raba sistemov za odkrivanje vdorov se zdi nujna in stvar »osebne hi­giene«, prav tako redna prever­janja in penetracijski testi. Teme­ljita analiza tveganj in proaktiv­ni ukrepi so del varnostne preo­brazbe elektroenergetskih pod­jetij, ki bodo morala resno raz­misliti o zaposlitvi več strokov­njakov s področja informacijske varnosti oziroma najemu stori­tev varnostno-operativnih cen­trov. Glede na to, da ima pano­ga »skupnega sovražnika« ali več njih, bi lahko razmislila o posta­vitvi panožnega varnostno-ope­rativnega centra in deljenju var­nostnih informacij med podjetji. Takšna rešitev ni le učinkovita, temveč tudi cenejša za vse vple­tene.. A t Če so elektrodistribucijska podjetja v preteklosti prikazovala porazdeljene vire energije kot nezanesljive, bodo morala preseči ta izziv. Obnovljivi viri energije s hrambo so prava stvar Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je dolgoročno edina smotrna izbira, če želimo doseči čistejši planet in nižje stroške energije. Jeziček na tehtnici pa bodo baterije oziroma možnost hrambe energije, saj veter in sonce za razliko od vode nista stalno na voljo. Miran Varga bnovljivi viri energije so vsi naravni viri energije, ki se ob pridobivanju ne izčrpajo. To so sončno sevanje, veter, voda, fotosinteza, bibavica in zemeljski toplotni tokovi (ge­otermalna energija). Fosilna go­riva, kot so premog, nafta in ze­meljski plin, ne štejejo med ob­novljive vire energije, saj se nji­hova energija v naravi kopiči ti­soče ali milijone let, preden so zopet na voljo za uporabo. Pridobivanje električne ener­gije iz kateregakoli vira je pove­zano s stroški. A z vse daljšim ča­som uporabe je jasno, da so ob­novljivi viri energije (naj)cenejši. Razlogi za to so očitni – ko je sis­tem pridobivanja energije iz ob­novljivega vira enkrat vpeljan, je sama energija praktično vedno zastonj, stroški so povezani le z njeno hrambo in distribucijo. Fo­silna goriva tako ne morejo tek­movati z brezplačno energijo, ki je dejansko neomejena. Razlog, zakaj še vedno uporabljamo fo­silna goriva, je povsem tehno­loški – tehnologije pridobivanja energije iz fosilnih goriv so zrele, tehnologije pridobivanja energi­je iz obnovljivih virov pa se po­spešeno razvijajo – ob tem pa se nižajo tudi stroški pridobivanja energije. Znanstveniki napoveduje­jo, da bi ob optimističnem sce­nariju svet že leta 2030 upora­bljal le še energijo vetra, vode in sonca. Raziskava Mednaro­dne agencije za energijo (IEA) je že pred leti ugotovila, da lah­ko zgolj sončna energija v 50 le­tih proizvede večino potrebne energije. Raba zgolj obnovlji­vih virov energije bi tako poce­nila stroške električne energi­je in korenito zmanjšala izpust škodljivih emisij v okolje. Obnovljivi viri energije presegajo pričakovanja Kako hitro napreduje razvoj pridobivanja energije iz obno­vljivih virov, nazorno kaže na­slednji zgled. Podjetje Xcel Energy iz ameriške zvezne drža­ve Kolorado ima okoli 3,3 mili­jona odjemalcev. Lani je objavi­lo namero po zaprtju dveh elek­trarn na premog v državi in teh­nološke ponudnike pozvalo k oddaji ponudb za elektrarne za pridobivanje elektrike iz obno­vljivih virov. Načrt podjetja je naslednji: do leta 2023 naj bi pridobivanje elektrike iz premo­ga nadomestili s 700 MW sonč­ne energije, gigavatom vetrne energije in dodatnimi 700 MW iz zemeljskega plina. Čeprav so mnogi v nameri podjetja Xcel Energy videli predvsem spre­tno PR potezo in izkoriščanje možnosti pridobivanja držav­nih subvencij, so bili ponudni­ki nad razpisom navdušeni. Do konca lanskega leta, ko je pod­jetje objavilo poročilo, se jih je na razpis z zavezujočimi ponud­bami prijavilo kar 430 oziroma 238 projektov! Skupna zmoglji­vost ponudb je presegla 100 gi­gavatov energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Element, ki prepriča Ključni del ponudb, ki je pre­pričal tudi največje skeptike in nasprotnike obnovljivih virov energije, so bile rešitve, ki so po­leg sončnih ali vetrnih elektrarn vsebovale tudi sisteme za hram­bo energije. Veter in sonce pač nista vedno na voljo, zato je tre­ba z njune strani proizvedeno energijo ustrezno skladiščiti, če jo želimo porabljati ob poljub­nem času. V preteklosti je bila hramba energije povezana z visokimi stroški, a očitno se časi in teh­nologije spreminjajo. Povpreč­na cena energije iz vetrnih elek­trarn v omenjenem razpisu je bila 18,10 USD/MWh, pri pro­jektih, ki so vsebovali še hrambo električne energije, pa 21 USD/MWh, kar je le slabih 14 % več. Projekti s sončnimi elektrarna­mi so v povprečju ponujali cene 29,50 USD/MWh, sončna ener­gija s hranilniki pa je dosega­la ceno 36 USD/MWh. Ponuje­ne nove vetrne in sončne elek­trarne v zvezni državi Kolorado so cenejše od treh četrtin elek­trarn na premog v državi, zato je jasno, da so premogu in smo­gu šteti dnevi. Sploh če upošte­vamo, da gre za povprečne cene projektov – kdor zna brati med vrsticami, razume, da je polo­vica projektov ponudila še niž­je cene. Drži, da so v zvezni državi Ko­lorado ugodne podnebne raz­mere, zato lahko izkorišča tako energijo vetra kot sonca. Tudi v Savdski Arabiji so cene večjih sončnih elektrarn lani že dose­gle ponudbe, nižje od 20 USD/MWh, ob vse večji učinkovitosti solarnih celic in vetrnih turbin pa je v naslednjih letih pričako­vati še nadaljnje nižanje cen pro­izvodnje električne energije.. O edtem ko skušajo skoraj vsi izdelovalci na elektriko gnanih na­prav svoje izdelke narediti varčnejše, se na drugi strani obli­kuje velik porabnik. Kriptovalute na čelu z bitcoinom namreč za rudarjenje in vzdrževanje omrežja (potrjevanje transakcij) potrebu­jejo velikanske količine energije. Bitcoin je 19. januarja letos dosegel nov rekord – njegovo omrežje je po podatkih spletnega mesta Digico­nomist doseglo novo največjo porabo energije, in sicer kar 42,1 terava­tne ure, to je približno toliko, kot porabi energije Nova Zelandija, drža­va s 4,7 milijona prebivalcev. Letni ogljični odtis bitcoina pa se že spo­gleduje s številko 20 milijonov ton, pri čemer nas lahko skrbi predvsem to, da kriptovalute ne kažejo nobenih znakov upadanja intenzivnosti porabe energije. RUDARJENJE Kriptovalute se ne zmenijo za varčevanje z energijo M t V preteklosti je bila hramba energije povezana z visokimi stroški, a očitno se časi in tehnologije spreminjajo. Meritve so pot do uspeha Meroslovje oziroma urejena merilna tehnika je danes predpogoj za zagotavljanje kakovosti v industriji. Miran Varga reizkusi in meritve mo­rebiti res sodijo med naj­manj privlačne katego­rije v svetu elektronike, a so ne­pogrešljiv del praktično vsake naprave in dela. Če inženirji ne morejo dokazati, da njihova za­misel (lahko) deluje, potem ta ni vredna veliko. In če ne delu­je? Takrat so preizkusi in meri­tve ključnega pomena za odkri­vanje, zakaj neki izdelek ne de­luje in kako ga popraviti. Vsak elektronski izdelek in vsak ele­ktronski sistem je predmet širo­kega spektra preizkusov, ki lah­ko vključujejo karkoli – od fizič­nega pregleda in iskanja napak/odmikov (meroslovje), funkcij­skega preverjanja na ravni izdel­ka (tehnični pregled), preverja­nja funkcionalnosti v omrežnem okolju (preizkus interoperabil­nosti) itd. Skladno s sodobnimi časi je tudi med preizkusno in meril­no opremo čedalje več elektron­skih naprav. Izdelovalci meril­ne tehnike si prizadevajo za ve­čjo modularnost, ki postaja za­ščitni znak prenosnih in ročnih testerjev vseh vrst. Modularnost predstavlja učinkovit pristop za podaljšanje življenjske dobe pre­skusne opreme in obljublja na­daljnje koristi vzdrževanja in po­pravil na terenu. Čim bolj so na­prave za preizkušanje praktič­ne in dostopne, tem višja je učin­kovitost testnih postopkov. Ne pozabimo: sistemi, ki jih je tre­ba preskusiti, se stalno razvijajo in spreminjajo; prav tako kot ko­munikacijska omrežja in napra­ve, ki so povezani z njimi. Sistemi zagotavljanja kakovosti Različni sistemi, med katere vsekakor sodijo sistem akredi­tacije, meroslovja, standardiza­cije, vodenja kakovosti in dru­gi, so zelo pomembni za poslo­vanje podjetij. Sistem vodenja kakovosti mora namreč v pra­ksi zagotavljati želeno kakovost proizvodov, pri čemer bo z nji­mi zadovoljen tako izdelovalec (prodajalec) kot kupec. Na po­dročju zagotavljanja kakovo­sti poznamo več različnih med­narodno priznanih standardov. V proizvodnji je, denimo, naj­pogostejši ISO 9001, kalibracij­ski laboratoriji stremijo k stan­dardu ISO 17025, vse več pod­jetij pa uvaja tudi okoljski stan­dard ISO 14001. Skupno sporo­čilo vseh standardov se glasi ne­kako takole: »Oprema mora biti pod nadzorom.« Zato je za pod­jetja zelo pomembno tudi za­gotavljanje sledljivosti meril­ne tehnike. V praksi standardi­zacija predpiše določena pra­vila oziroma standard, certi­ficiranje skrbi za njegovo pra­vilno izvajanje (preverjanje iz­delkov in procesov), meroslov­je pa rabi kot merilna podpora certificiranju. Vmesni korak, ki ga najdemo na nekaterih po­dročjih, je tudi akreditacija – gre za tehnično potrjevanje usposobljenosti organov za iz­vajanje storitev. Cilj: zaupanje v merilo Meroslovje kot tako je zelo po­membno za industrijo in podje­tja predvsem s stališča razvoja in že omenjenega nadzora kakovo­sti. Razvoj mora dosegati pono­vljive rezultate, drugače podjetje ne ve, kam se giblje – torej potre­buje meroslovje in dobro merilo, ki vliva zaupanje v meritev. Že v avtomobilskem svetu je moč naj­ti veliko zgovornih zgledov: ko se odpravimo na bencinsko čr­palko, pričakujemo, da bomo dobili točno določeno količino (in kakovost) goriva, ne vpra­šamo pa se, kdo skrbi za to. Po­dobno velja za policiste in radar­ski nadzor hitrosti, pa tudi za al­kotest. Na leto v Sloveniji opra­vijo več kot 200.000 meril za za­konske overitve, večina števil­ke pa odpade na preverjanja vo­dnih in električnih števcev ter druga različna zakonska prever­janja. Groba ocena je, da v Slo­veniji vsako leto opravijo pribli­žno milijon različnih kalibracij in meril. Neupravičeno zaposta­vljena: merilna negotovost Ko podjetja iščejo prihranke na vseh mogočih področjih, se vča­sih zastavi tudi vprašanje: »Zakaj redno izvajati pregled merila?« V industriji velja, da dobro meri­lo skrbi za zagotavljanje kakovo­sti v proizvodnji. Ena izmed po­sebnosti slovenske industrije je vsekakor merilna negotovost, ki velja skoraj za tabu temo. Veliko podjetij tega pojma sploh ne po­zna. Vsako meritev namreč se­stavljata merilni rezultat in me­rilna negotovost. Slednja izraža dvom o rezultatu, stopnjo tvega­nja, če želite. Zaradi izogibanja merilni negotovosti podjetja v in­dustriji navadno zmanjšujejo to­lerance pri izdelkih, posledično pa naredijo nekajkrat boljši iz­delek, kot bi ga bilo dejansko tre­ba. To domača podjetja sicer na­redi privlačna kot dobavitelje, po drugi strani pa hkrati manj kon­kurenčna, saj so izdelki zaradi porabe surovin in drugih virov znatno dražji. Ocene raziskav v industriji namreč kažejo, da slo­venska podjetja zaradi nepozna­vanja in neupoštevanja merilne negotovosti vsako leto izgubijo več milijard evrov. Podjetja bi zato morala več vlagati v ljudi in znanje – v upra­vljanje merilne tehnike. Mero­slovje v podjetju ne sme veljati za nujni strošek, temveč mora biti njegov cilj kar najbolj optimizira­no doseganje kakovosti. Sicer pa se velja izogibati slabim, netoč­nim in nenatančnim merilom; natančnost namreč pomeni po­novljivost. . P 96 september 2016 IZKLOP FEBRUAR 2018 q 27. februarja nadaljujemo Tanki prenosniki Bodimo realni – prenosni računalniki, ki niso vsaj od daleč po­dobni Applovim tankim modelom, so še naprodaj, a nekako niso več v modi. Tankih in taktno oblikovanih Windows prenosnikov je vedno več, pa še dragi niso več. Preverili bomo ponudbo pri nas. Medijski predvajalniki Pametni televizorji zmorejo danes skoraj vse, kar so nekoč zmo­gli ločeni medijski predvajalniki, a ne vsega. Predvsem so vanje na­meščene rešitve razpršene prek množice storitev, današnji medijski predvajalniki pa še vedno zmorejo v enem paketu imeti »vse«. Pre­izkusili bomo naprave, ki se jih dobi pri nas, in jim ob bok postavi­li »kitajce«. MonitorPRO V prilogi MonitorPro bomo tokrat pisali o računalniško podprtem načrtovanju (CAD/CAM) in o tiskanju 3D. ˝w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klančar POMOČNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstnerič UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Dora Mali PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAČ. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje jemogoče le s pi­snim dovoljenjem izdajatelja. Revija Monitor posebej odličnim iz­delkom pri svojih preizkusih podelju­je priznanje »zlati Monitor«. To je pri­znanje za konkretni izdelek na kon­kretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje­tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v ka­teri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavčar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovčič, tel.: (01) 230 65 33 NAROČNINE IN PRODAJA tel. 080 98 84, (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.800 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v malopro­daji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. BERITE MONITOR 25% CENEJE Revijo Monitor lahko naročite tako, da pla­čate letno naročnino in jo od naslednje šte­vilke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizične osebe imajo 25 % popusta na pol­no ceno. • Naročite se lahko z naročilnico, ki je vpe­ta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. • Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi kar­ticami. • Naročnina se plačuje enkrat letno. Če na­ročnik ne zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. Z DVD! BITCOIN JE MRTEV, NAJ ŽIVIJO ALTCOINI! ISSN 1318-1017 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RAČUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE FEBRUAR 2018 U LETNIK 28, ŠTEVILKA 2 U WWW.MONITOR.SI CENA: 6,65 EUR AFERA »PROCESOR GATE« ALI NIKOLI VEČ NE BO TAKO, KOT JE BILO Procesorji so desetletja dosegali neslutene hitrosti na škodo varnosti. TESTI: nova Monitorjeva aplikacija ura Apple Watch 3 ura Samsung Gear Sport letalnika DJI Mavic Pro in Sparc trendi v energetiki obnovljivi viri energije merilna informatika