37
Naši dopisi.
Iz Železnikov, 24, januarja. {Raznoterosti.) Sinoč kmalu po 7. uri bile so poslopja tukdjšnega fužinarja in  posestnika,   blagorodnega  gosp.   L. G.  kakor  tudi
v
vsa dolenja stran Spod. Železnikov v neizrekljivi nevarnosti, vpepeljene biti po požaru. Pričelo je namreč goreti na hlevu imenovanega gospoda sredi sena, slame, in rezanice. Kakoršna hrana so imenovane kerme ognju, je le predobro znano, toraj je bil tudi strah in osup o toliki grozni nevarnosti nedopovedljiv. Tisočkrat bodita zahvaljena Bog in sv. Florijan! — posrečilo seje urno na pomoč prihitečim gasilcom, zadušiti ogenj še o pravem času. Ko se bil plamen razširil čez obilno nakupičene zaloge sena in slame, posegel skoz votline po katerih se kerma spušča v stalo, napolnjeno z konji in govedi, ko se bili vžgali na tikoma zraven stoječem skednju nakupičeni vozovi, ravno spodaj pa bogate zaloge zabojev in lodric, polnih kovanih žebljev, kolika ogromna škoda bi bila to za gosp. posestnika. Verh tega je pa v neposredni bllžavi več tik ena poleg druzih stoječih hiš z lesenimi strehami in pazi, ki bi bile vkončavnemu življu dale toliko netila, da človeku kar merzlo leti čez herbet še sedaj, ako na to nevarnost pomisli. Ta dogodek pač lahko spodbuja vse naše občane k toliko večjej in serčnejši hvaležnosti do Njegovega cesar, kraljev. Apostolskega Veličanstva, pre-dobrotljivega Cesarja in Vladarja Franc Jožefa L, ki so nam ravno danes blagovolili poslati po si. c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranji 80 gl. za podporo k napravi še ene, za naš ognja-nevaren kraj tako zelo potrebne brizgalnice. Vsegamogočni Bog po verni Jim ta bogati dar tisočerno s tem, da obvaruje -Njih in Njihovo visokorodno Cesarsko obitelj vseh dušnih in telesnih nevarnost in nesreč! —                    -
Na vprašanje, kako se je ogenj zanetel v tako nevarnem kraji, pač ne moremo drugač misliti, kot tako, da je to prouzročila zopet nesrečna pipa (fajfa). Razun
slamorezeca (škoporezeca) prot večeru ni bilo nikogar na hlevu, o njem pa se pripoveduje, da naprej in naprej mora imeti pipo v zobeh. Da je toraj edino le po njegovi nerodnosti in neprividni malomarnosti nastala tolika nevarnost, ni dvombe. Sodnijska preiskava bo zadevo že pojasnila. Mož bi vtegnil najti čas, premišljevati pod „klučem" da je brez glave storjena, rada skažena". —
Zoper zimo se ne moremo ravno od več pritožiti. Ni, kakor navadno pravimo, — ,,piedebelau. t. j. taka, da bi ljudje in živina ne mogli iz snega, ampak za sani, za dovaževanje lesovja in oglja iz gorovja prav kakor nalašč. Tudi mraz bi bil lehko še dokaj hujši, kot je, akoravno dobro čutimo, da bo juter sv. Pavi, in je zima v cvetji. —
Kar zadene zdravje, tudi zamoremo reči: Bodi tisočkrat zahvaljen Bog! V Selški, in tudi v Soriški fari pa so se pokarale koze. Pravijo, da so jih cigani zatrosili pretečene jeseni v našo okolico. Vlačilo se jih je res kar cele trume tu okol. Marsikedo je že djal: Pač bi se vstavila ta nadloga ! — A, — kako ? Navadno so muzikaši plačujejo od tega davek, toraj terdijo, da so v pravici hoditi z trebuhom za kruhom, kamor se jim zljubi Z ciganom pa pride navadno tudi ciganka z obema še truma otrok, pa jih je koj več kot dovolj. Potem se jih pa ubrani, ako moreš. Človek bi mislil, da bp terda zima in hudo pomankanje take ljudi, ki nimajo domu in strehe, zmodrilo in prignalo k delu in rodnemu življenju, pa zastonj, — cigan je in ostane cigan, nadloga sebi in drugim.                                L.
Iz Ljubljane — Pri zborovanji za Bleiweisov spomenik  dne  24.  t.  m. je  tajnik   poročal   sledeče:
Slavna skupščina!
Dovolite, da Vam nekoliko znameoitejih podatkov kličem v spomin.
Dne 29. novembra 1. 1881. izdihnil je prvi naš mož, naš ljubljeni in spoštovani oče, dr. Janez BIeiweis vitez TVsteniški svojo blago dušo. Dne 6. januvarja 1882 povabila so se vsa narodna društva, da izvolijo delegate v posebno skupino, in 25. februvarija t. 1. sešel se je ta odbor v prvo svojo sejo ter se tako konstituiral, da je g. dr. Jarnej Zupane izvoljen predsednikom, g. Kreč tajnikom, mesto njega pozneje Fran Ravnihar, Kot zastopnika dež. poslancev izvoljena sta bila gg. Svetec in Fran Potočnik iu kot zastopnika ljubljanskega meščanstva gg. M. Pakič in Horak. V drugi seji 4. marcija imenovan je bil g. Luka Robič blagajnikom in sklenilo se je po dolgem razgovoru, da se dr. Janezu Bleiweisu stari na javnem prostoru dostojen spomenik, spominek na pokopališču, po pismeni izjavi gospe udove pokojnika, pa prevzame rodbina sama. Sklenilo se je dalje, da gg. Jerič in tajnik razpošljeta posebna vabila za pobiranje doneskov vsem dekanom in odličnim narodnjakom in se jih je res odposlalo 182. V
38
daljni seji dne 19. maja 1882 se je pa moralo konsta-tovati, da prihajajo doneski nepričakovano poredkoma in da je v prospeh tega poduzetja treba še strune nategniti. Sklenilo se je po časnikih živahne reklame delati in izvolil se je efcsekutivni komite 4 gospodov (dr. Zupanec, Drenik, Robič in tajnik) ki imajo s posebnimi polarni na vsa mesta, trga in vasi, koder prebivajo Slovenci, vabila razposlati v ta namen, da se imajo povsod odbori in poverjeniki nastaviti ter kolikor možno pospešiti nabiranje novcev bodisi z uplačili enkratnimi, ali v mesečnih ali letnih obrokih. Termin za te uplačila nastavil se je na 2 leti. Do tje nabralo se je 1000 gld. do 3. aprila 1883. 1. 1700 gld. in do danes okolu 1900 gld.
Od omenjene zadnje seje naprej ni bilo nobenega sestanka več, ker so nabiranje doneskov ovirala razne zapreke, med ktere štejem nabiranje novcev za »Narodni dom", za družbo sv. Cirila in Metoda, za druge mauje spomenike itd. poglavitna zapreka pa je iskati v posledicati znamenitega razkola v narodnem taboru, ki je trajal do najnovejše dobe z večjo ali manjo strastjo in oviral uspešno zvršitev našega poduzetja. Vsled tega tudi ni kazalo po danem terminu 2 let sklicati skupščino in čakali smo do boljših časov, ter mislim vsaj dočakali jih, ker šele danes smemo reči, da so se po grozovitih žalostnih skušnjah duhovi polegli in da nam splošno pomirjenje v narodnem taboru omogoči zopet misliti na onega moža, katerega bomo vedno pogrešali, dokler bo živel narod slovenski, katerega bomo vedno slavili. Iz tega pa izvaja eksekutivni komite prošnjo do slavnega odbora, da z novo mladeniško živahnostjo dovrši svojo že žalibog predolgo zavlečeno zadačo.
Gospod  blagajnik  Robič poroča da je imel dohodkov — do konca leta 1888.
z doteklimi obresti vred......2400 gld. 97 kr.
stroškov............                65 „
in prebitka.........    . 2400 gld. 32 kr.
Sklenilo se je konečno nabiranje nadaljevati.
Obed pri gosp. deželnemu predsedniku baron Win-klerju. Včeraj popoludne ob 2. bil je pri gospodu deželnemu predsedniku baron Winklerju večji obed, k kateremu so bili vabljeni duhovni dostojanstveniki s gospod knezoškofom na čelu in pa predstojniki cesarskih in samoupravnih oblastev in pa vojaški poveljniki skupaj 32 gostov.
— Načrt za novo gledišče v Ljubljani, katerega sta izdelala deželni inženir Hrasky in arhitekt Walter, pretresavala je v ponedeljek popoludne mnogobrojna enketa interesentov in strokovnjakov in to razun deželnega odbora: dva zastopnika vlade, predstojnik Ziegler in Svitil, dalje: mestni župan Grasselli in inženir Duffe, kot zastopnika gledališkega društva: dr. Kesbacher in Samasa, v imenu hranilnice g. Doberlet, zastopnika gledaliških predstav: direktor Mondheim in dr. Stare, dalje stavbenski mojster Treo in pa vodja tukajšnje tobačne tovarne Rezori in pa dr. Moše. Pričela se je razprava s poročili  gospoda  odbornika  Deschmanna in
inženirja Hrasky-ja, potem pa se je vršil razgovor a predloženih peterih vprašanjih, zadevajočih v prvi vrsti stavbinski prostor, potem razdelitev iu pripravnost posameznih delov gledališča, konečno pa o predloženih instalacijah za razsvitljavo, zračenje in kurjavo. Glede stav-benskega prostora priporočala seje od ene strani kot bolj pripravni prostor drevored v zvezdi, ki se je pa od druge strani tudi s tehtnimi razlogi pobijal. Glede porabe prostorov naglašalo se je, da za garderobe po načrtu ni dosti skrbljeno, tako tudi ne za postranske prostore pri odru. Glede razsvitljave predlagala se je za oder električna razsvitljava, katera bi se mogla pretikati tudi za prostore gledalcev, za druge prostore pa se predlaga plinova razsvitljava po Sumersovem načinu. O stroških stavbe načrt Hrasky-Walterjev , še ne daje podatkov, toliko pa so trdili strokovnjaki, da bi zgradba po predloženem načrtu daleč presegala v deželnem zboru pro-računano svoto 190.000 gld. Toraj bode naloga deželnega odbora sedaj še najvažnejša ta, da preskrbi zanesljive podatke o stroškiii, katere bi prizadela nameravana zgradba novega gledališča, potem šele je moč pričeti z  izdelavanjem   podrobnih načrtov.
—  Potres. Minulo nedeljo večer po 74I.I. čutiti je bil v Ljubljani in okolici precej močan nad eno sekundo trajajoč potres prihajajoč z severoizhoda proti jugu. Potres spremljalo je precej močno podzemeljsko bobnenje, podobno hitro drdrajočim teškim vozovom.
—  Vreme. Mraz ki je v Ljubljani dosegal nekaj dni že 15° R. pod ničlo, padel je v ponedeljek že nazaj na 7°, včeraj pa je skočil zopet na 14°. Po stranskih cestah, razun velike poleg Ljubljane,  je   dober seninec.
—  Družbi sv. Cirila in Metoda se je namenil te dni tako hud, kakor smešen napad. 23. t. m. ima »Neue Fr. Presse" o njej iz Gradca datiran dopis to trdeč, da je protektor tej družbi oni grof Ignatiew, ki opravlja ta posel menda pri „Slovanskemblagotvoriteljnera občestvu"* v Peterburgu; dalje, da so načelniki te gibične (»riihrig" jo zove in za to priznanje smo mu hvaležni!) družbe v redni korespondenci z načelniki »občestva" in da dobiva poljubne denarne podpore od tod ter naposled, da družba ob enem tudi živo agituje za slovansko liturgijo. Samoumevno je, da bo te dni morala donesti „Neue Fr." od vodstva izhajajoč popravek teh natolcevanj s pozivom: naj pisatelj za svoje trditve navede dokazov in oseb; sicer je stigmatizovan kot brezsramnež in brez-častnež. — Znano nam je, da taki in podobni dopisi potujejo iz Ljubljane v druga mesta in postanejo tamt primerno opiljeni in podkovani, c. pr. „Graškiu. Znano nam je, da se je tem dopisnikom ponudil prav te dni tehten uzrok zjeziti se nad udi odbora »družbe sv. Cirila in Metoda": ker uprav 4 njih odločujejo ta čas v najvitalnejih šolskih zadevah na najvišem mestu naše dežele in prav ti so zadnjo dobo res k temu pripomogli, da je odzvonilo nekaterim vladnim in narodnim zoprni-kom v šolskih krogih med nami Slovenci menda za vselej. — Radi tega torej se natolcuje lojalnost take družbe,   ki  je odmenila 1. zvezek svoje  knjižnice kras-
39
nem životopisu: „Cesar Franc Jožef Prvi" in bode te dni razposlala svoj enako lojalni 2. zvezek: »Rudolf Habsburški, praded naše cesarske rodovine". Radi tega torej je zabeljen dopis tudi z moderno bajko o slovanski liturgiji. Mi, če še kdo drugi, ne vemo v resnici, ne poznamo ne enega duhovnika ali neduhovnika v blizo BOtib, po vsem Slovenskem razkropljenih načelništvih te družbe, ki bi bil, kjer si že bodi, le samo zinil o slovanski liturgiji. Konečno pa bi glede tega zlobnega dopisa radi opozorili še si. domačo vlado, naj pač prej kot mogoče razdene to njej sami ter naši deželi smrtno sovražno četico, ki od časa do časa, a vselej s fakri-joznim obrazom pošilja s Kranjskega spise domačo vlado grdeč, sovraženo jej Avstrijo sploh črneč, najbolje može našega naroda in naše ože domovine pa v blato gazeč. — Slavno vlado v Ljubljani opozarjamo s temi vrsticami danes prav posebno tudi zato, ker se očitno govori, da so ti tu označeni časniški dopisovatelji iz-ključljivo le samo c. kr. uradniki, in brezizjemno skoraj učiteljskega poklica; z drugo besedo: po prisegi so to Taftejevi vladi najzanesljiveji organi; v resnici pa Ta-fiejevemu imenu najzanesljiveji sovragi!
—   Častnim občanom izvolila je občina Šmarije pod Ljubljano 10. t. m. gosp. Josip Gorup-a velepo-. sestnika na Reki in gosp. Ivan Mahkot-a, okraj, glavarja v Ljubljani. Enako tudi občina Horjul gosp. Ivan Mahkot a.
—  Gospod Fran Miroslav Kalski je na svitlo dal novo skladbo za glasovir „Kolo", broj I, in jo gospodu Josipu Gorup-u veleposestniku na Reki, posvečujo. Gospoda Kalski-ja skladbo bodo z veseljem pozdravile mnoga društva, o kojim se goji jugoslovanski narodni ples „Kolo". Dobiva se pri J. Giontiniju v Ljubljani, €ena 1 gld. Tisk je R. Milicev in je, kot tudi papir, prav ličen.
— Iz Ljubljanice izlekli so sinoči vpokojenega geo-metra Černy-a, teško poškodovanega, onega kateremu je pred malo dnevi umrla soproga. Ali se je ponesrečil, ali pa nameno skušal končati življenje, sinoči ni bilo znano. Na mesto nesreče zbrala se je velika množica ljudi.
—  Papeževa odlikovanja. Red fcoji je lani dne 17. julija ustanovil sv. oče Leon XIII. v spomin svoje zlate maše ter ga namenil obojega spola osebam, katere so si posebnih zaslug pridobile za praznovanje papeževega jubileja po raznih deželah, ali pa za pošiljanje umetnin na vatikansko razstavo, dobili so te dni z do-tičnimi diplomi vred na Kranjskem: mil. protonotarij kanonik dr. Andr. Čebašek, preč. stolni dekan dr. pl. H. Pauker, preč. kanonik Karol Klun, blag. g. vodja Franc Povše, baronica Lazarini (ki je pa med tem umrla) in gospdč. Jerica Smrekar. Častni križec ima v sredi na eni strani doprsno podobo Leona XIII., in na drugi strani papežev grb pa okoli besede: „Pro Ecc-lesia et Pontifice".   Nositi je ta novi red na levih
prsih   na   rudečem   traku,    kateri   ima   po   »redi   belo* rumene črte. Čestitamo vsem poslavljencem !