Letnik XVIII. Celovec, petek, 14. junij 1963 Štev 24 (1099) Ostra obsodba Amerike Znani britanski filozof in borec za mir Bertrand Russell je obtožil Ameriko, da vodi okrutno vojno proti pripadnikom osvobodilnega gibanja v Južnem Vietnamu. V pismu, ki ga je poslal listu „Washington Post", Russell navaja obtožbe Rdečega križa Vietkonga o uporabi kemičnih strupov In uničenju nad 1400 vasi, kar terja mednarodno preiskavo. .Mislim," pravi Bertrand Russell v svojem pismu, »da je uporaba kemičnih strupov in drugih sredstev za uničenje vasi v Južnem Vietnamu okrutna vojna.” O uporabi kemičnih strupov s strani ameriških vojakov v Južnem Vietnamu je bilo že večkrat slišati, vendar je Amerika take vesti vedno odločno demantirala. Zdaj pa je podatke in dokaze o tem zbral Rdeči križ osvobodilnega gibanja, ki poudarja, da je pripravljen predložiti jih vsakemu mednarodnemu organu, ki bi ga izbrala Amerika. Poleg tega pa britanski filozof Russell v svojem pismu washingfon-skemu listu izjavlja, da so obtožbe Rdečega križa potrdili tudi iz drugih virov. Vladna koalicija v resni krizi V vseh povojnih letih, odkar (CfVP in SPd skupno upravljata državno krmilo Avstrije, še ni prišlo do take resne krize v vladni koaliciji, kot jo je — posredno ali neposredno — sprožilo tako imenovano habsburško vprašanje. Morda pa prav to dejstvo zgovorno kaže, kako je v resnici z notranjepolitičnim ustrojem naše države, ko na prvi pogled izgleda, da je vse več ali manj v redu, v resnici pa je povezava z neslavno preteklostjo še toka močna, da zadostuje majhen sunek in ves dozdevni red zgubi ravnotežje. To se je zgodilo zdaj, ko je različna odločitev dveh najvišjih sodišč glede povratka Otta Habsburga spravila v nevarnost enotnost pravosodja, kot posledica pa je sledila resna kriza v vladni koaliciji, katere obsežnosti in globine trenutno sploh še ni mogoče orisati. Kakor smo na kratko poročali že v zadnji številki našega lista, je prejšnji teden prišlo na izredni seji parlamenta do preglasovanja OVP s strani SPO in FPO. Ta dogodek je za povojno zgodovino Avstrije vsekakor nenavaden, toda rezultat glasovanja v parlamentu nikakor ni slučajen, temveč — kakor je zapisala dunajska „Pres-se” — le prvo konkretno znamenje razvoja, ki traja že več mesecev". In res so že dolgotrajna koalicijska pogajanja po zadnjih državnozborskih volitvah dovolj resno opozorila, da se je dosedanje sodelovanje obeh vladnih strank znašlo pred težavami, ki jih ne bo tako lahko odstraniti odnosno jih premostiti s kompromisom, kot se je dogajalo vsa prejšnja leta. Te težave ali bolje povedano razlike v stališčih obeh strank so namreč vedno tehničnega in čedalje bolj načelnega značaja. Borba za mir in napredek družbenih sil 200.000 udeležencev na velikem zborovanju v Ljubljani V vrsti predvolilnih zborovanj, ki jih v teh tednih prirejajo po vsej Jugoslaviji, je bilo ob koncu prejšnjega tedno veliko zborovanje tudi v Ljubljani, kjer se je zbralo okoli 200.000 udeležencev iz vseh krajev Slovenije. Trg revolucije se je spremenil v morje ljudi, zastav in transparentov, na tribuni pa so se zbrali najvisji predstavniki političnega in družbenega življenja Slovenije ter številni državni funkcionarji. Zbrani množici je govoril Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta kandidat za poslanca v zvezni zbor Edvard Kardelj. Prvi del svojega obširnega govora je podpredsednik Kardelj posvetil vprašanjem no-tranje politike in uvodoma poudaril, da se Pred nove skupščine — občinske, okrajne, republiške in zvezno — postavljata zlasti dve veliki nalogi: da zagotove vse pogoje za ures-n'čevanje nove ustave in da vzporedno s tem Pripravljajo nov gospodarski perspektivni Ptan, ki naj zagotovi nove korake naprej v l^terialnem razvoju dežele in izboljšanju živ-Jenjskih pogojev ljudstva. Dejal je, da je srnici nove ustave v tem, da je »človekova uso-predvsem odvisna od njega samega«. Z no-Jp ustavo se je želelo doseči to, da se država c>* manj vmešava v življenje in delo posameznika in delovnih kolektivov, toda država ^ura biti sposobna zagotoviti spoštovanje Javnega reda in izpolnitev vseh tistih druž-^nih funkcij, od katerih so odvisni usklajen fazvoj socialistične skupnosti, enakopravnost 'U socialna varnost delovnega človeka. , .Yelik del svojega govora je Edvard Kar-,‘j posvetil važnosti sistema samoupravljala in svobodnega poslovnega združevanja gospodarskih podjetij ter je v tej zvezi podaril, da prednosti, ki jih lahko imajo po-?amezniki oziroma delovni kolektivi, lahko jzhajajo samo iz dela. Ko je govoril o svo-°ui znanstvenega in umetniškega ustvarjalca dela v Jugoslaviji, je pri tem naglasil, a znanstveno in umetniško ustvarjanje ni m°bena abstraktna privatna zadeva, temveč |fe za odnos znanstvenika in umetnika do °Veka in družbe. • Govoreč o odnosih med cerkvijo in državo j? Podpredsednik Kardelj ugotovil, da je^ pri- ° v zadnjih letih do bistvenega izboljšanja seh odnosov, in sicer predvsem zato, »ker so e,naŠi ljudje lahko v praksi prepričali, da Prf uas vernost nikdar ni bila razlog za dis- s 'Ujinacijo človeka v njegovih pravicah dr- v iar*a in delovnega človeka. Mi nismo ver- j ° nestrpni, nestrpni smo samo takrat, ka- ar nekdo poskuša vero izkoriščati v reakcio-' fe«ki ogro: del svojega govora pa je Kardelj sil vsakega naroda. Socializem kot družbeni sistem se vedno bolj uveljavlja — je dejal — in celo med katoliškimi kardinali je vedno več tistih, ki zatrjujejo, da je socializem novo poglavje človeštva ter skušajo katoliško cerkev prilagoditi temu dejstvu. »Danes postaja socializem vodilna epoha in vpliva na dogajanja v svetu. Vojna ne le, da ni neizogibna, temveč je borba za mir postala osnovni činitelj vseh naprednih sil. Zato je ena osnovnih načel naše zunanje politike miroljubna eksistenca in bo tudi v bodoče ostala osnovno načelo naše zunanje politike.« Zalo je habsburški primer v bistvu tudi le povod OVP-jevskemu porazu v parlamentu, ne pa vzrok. Vzrok je mnogo globlji, čeprav se vprašanje OVP-SPO-jevske koalicijske usode vsaj navidezno še vedno vrti okoli problema, katera odločitev vrhovnega sodišča v vprašanju povratka Otta Habsburga je zdaj veljavna in merodajna. Odgovora na to vprašanje tudi na po-nedeljski seji ministrskega sveta niso našli, kakor ni prišlo do razpleta v vprašanju koalicije in so za prihodnji ponedeljek sklicali nov sestanek predstavnikov obeh strank. Za kaj v resnici gre, je bilo jasno in nedvoumno povedano na sedanjem kongresu SPO. Predsednik stranke vicekancler dr. Pit-termann je v svojem referatu brez vsakega olepšavanja povedal, da so se notranje politične razmere v Avstriji poslabšale in da se je v resnih skrbeh znašlo predvsem gospodarstvo. Zato avstrijsko ljudstvo upravičeno pričakuje, da bo vlada končno začela konstruktivno reševati najvažnejša gospodarska vprašanja, kajti ta vprašanja predstavljajo po besedah dr. Pittermanna resnične skrbi avstrijskega ljudstva, ne pa vrnitev Otta Habsburga. Ravno v gospodarskih vprašanjih pa si OVP že vsa leta lasti monopol in je zelo občutljiva, če se kdo drugi skuša vmešavati v njene posle. Tukaj pa je treba tudi iskati vsaj del vzrokov, ki so zdaj privedli do odprtega izbruha že dalj časa trajajoče prikrite krize v vladni koaliciji in ni izključeno, da imajo v gotovi meri prav tisti, ki pravijo, da ,afera Habsburg" določenim krogom ni le dobrodošla, marveč da je bila načrtno pripravljena. V bližnji bodočnosti se bo morala usoda vladne koalicije pojasniti in ob tej priložnosti se bodo morda razčistila tudi še druga vprašanja. Obisk predsednika Kennedyja v Evropi prej dan ves poudarek obiska le na Italijo, oudarek obiska le na da bi tako »odgovorili« na francosko nasprotovanje vsem ameriškim načrtom v okviru Atlantskega pakta. S tem pa spet ni bila zadovoljna Zahodna Nemčija, ki je s Francijo povezana s posebno prijateljsko pogodbo. In končno se je še Velika Britanija zbala, da jo bo Kennedy »obšel« in tako je po dolgotrajnih prizadevanjih le uspelo najti rešitev, da bo volk sit in koza cela — v kolikor pa bo to potovanje Kennedyja po zahodni Evropi res uspešno, je seveda drugo vprašanje, na katero bo odgovoril šele nadaljnji razvoj. V sredo se začne konklave: Kdo bo novi papež? Čeprav v Vatikanu še traja uradno žalovanje za pokojnim papežem Janezom XXIII., so hkrati že v polnem teku priprave za volitev novega poglavarja katoliške cerkve. Vsak dan prihajajo v Rim novi kardinali, ki se bodo prihodnjo sredo zbrali na konklavu, kjer bodo v četrtek prve volitve novega papeža. Tokratni konklave bo eden največjih v zgodovini sploh, saj šteje kardinalski zbor trenutno 82 članov. Zaradi velikega števila kardinalov, ki se bodo udeležili konklava, je bilo število spremljevalcev posameznih kardinalov tudi omejeno in bo smel imeti vsak kardinal seboj le po enega spremljevalca oziroma v izjemnih primerih po enega več. Zaradi pomembne vloge, ki jo je v letih svojega vladanja odigral pokojni papež Janez XXIII., je tudi razumljivo, da ugibanja o njegovem nasledniku daleč presegajo vatikanske kroge. Med kardinali sta se že izoblikovali dve glavni struji, katerih ena se odločno zavzema za dosledno nadaljevanje politike, ki jo je začel Janez XXIII., medtem ko hoče tako imenovana »konservativna* skupina začeti spet tam, kjer je prenehal prejšnji papež Pij XII. V številnih časopisih se pojavljajo tudi že konkretna imena, vendar gre pri vsem tem le za ugibanja odnosno za »tihe želje* določenih krogov. Jasne slike o razmerju sil si trenutno še ni mogoče ustvariti, pač pa prevladuje mnenje, da bo pri odločitvi o novem papežu imela zelo važno če ne sploh odločilno besedo približno tretjina kardinalov, ki ni izrazito opredeljena ne za eno ne za drugo stran. Spet boljši izgledi za prepoved jedrskih poskusov? Istočasno v Londonu, Moskvi In Washlg-tonu je bilo sporočeno, da se bodo prevl-doma sredi julija začela v Moskvi pogajanja med Ameriko, Sovjetsko zvezo In Veliko Britanijo, ki naj bi privedla do sporazuma o ukinitvi jedrskih poskusov. Hru-ščov, Kennedy in Macmillan so se sporazumeli, da bodo ta pogajanja potekala „na najvišji ravni” med predstavniki, ki ..uživajo zaupanje" vseh treh vladnih šefov. Do tega sporočila je prišlo v času, ko razorožitvena konferenca v Ženevi še vedno ni našla izhoda iz slepe ulice. Pred nekaj dnevi je skupina afriških držav predložila nov kompromisni predlog, ki pa je našel razumevanje le pri vzhodnih In nevtralnih državah, medtem ko zahodne sile še naprej vztrajajo pri svojem stališču. Zato je toliko bolj razveseljivo, da v najvišjih krogih Amerike in Velike Britanije končno le začenja prodirati spoznanje, da je treba — če že ne glede splošne razorožitve — vsaj v vprašanju jedrskih poskusov najti skupno govorico, ki bo omogočita sklenitev sporazuma o prepovedi takih poskusov in ki bi lahko predstavljala korak naprej v prizadevanjih za dosego sporazuma o splošni in popolni razorožitvi — največji želji vsega človeštva. Predsednik Ken-nedy je v tej zvezi vsekakor pravilno ugotovil, da gre za mir vsega človeštva in za vse čase. i afne in protisocialistične politične namene, v 0r smo nestrpni vselej, kadar gre za nemost, ki ogroža pridobitve socialistične re- n Jje*-gfSpjti pretil mednarodnim' odnosom in zunanji osni, • ter poudaril, da je borba za mir Vl11 činitelj hitrejšega napredka družbenih V kratkem bo prispel na obisk v Evropo ameriški predsednik Kennedy, ki bo ob tej priložnosti obiskal vrsto zahodnoevropskih držav. Prvotno sta bili na programu le Italija in Zahodna Nemčija, vendar so priprave za ta obisk privedle do precejšnjih zapletljajev in se je Kennedy več ali manj prisiljeno odločil tudi še za nekaj drugih dežel. Prejšnji petek je namreč sporočil, da je sklenil sprejeti vabilo britanskega premiera Macmillana za obisk Velike Britanije, končno pa je bila v program sprejeta še Irska. O Kennedyjevem obisku v zahodni Evropi je v zadnjem času slišati številne glasove, iz katerih je razvidna precejšnja zaskrbljenost za uspeh tega potovanja. Vodilna ameriška tiskovna agencija na primer ocenjuje to potovanje kot »poavig, ki vsebuje več elementov nevarnosti za neuspeh kakor pa perspektiv za dosego uspeha«. Po oceni ameriških funkcionarjev pa je Kennedy kljub temu prisiljen oditi na to potovanje, ker bi po njihovem mnenju odpoved obiska Italiji in Zahodni Nemčiji pomenila večji ameriški neuspeh od velikih nevarnosti, ki jih skriva program predsednikovega obiska. Opazovalci so mnenja, da hoče Kennedy dobiti tako od Angležev kot od Nemcev novo podporo za svoje načrte zastran ustanavljanja skupnih pomorskih sil, oboroženih z jedrskimi izstrelki. V teh prizadevanjih pa je naletel na veliko nasprotovanje Francije, kakor je tudi zaman čakal francoskega povabila _ vsaj za krajši obisk Franciji. Zato je bil naj- 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111)11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111? •uiiiiimiiiiiiimiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiMiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiM^ Dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence priredijo v nedeljo, dne 23. junija 1963, v dvorani Delavske zbornice v Celovcu AKADEMIJO pod geslom „Šola pozdravlja svoje prve maturante" i' i Na sporedu so nastopi šolskih pevskih zborov in narodni plesi, med temi tudi .Prvi rej*. Začetek prireditve ob 15. uri in konec ob 17. uri. Podrobni sporedi bodo na razpolago. Vstopnice dobite v šolski pisarni Lerchenfeldgasse 22, II. nadstropje, soba 65. Ravnateljstvo = Borba proti gladu je osvobodilna vojna za človeštvo V VZashingtonu se je prejšnji teden začel svetovni kongres za prehrano, ki bo trajal 15 dni in na katerem se je zbralo okoli 1000 delegatov iz vseh držav in predstavniki številnih sektorjev političnega, tehničnega in gospodarskega življenja. Kongres je osrednja točka svetovne kampanje proti gladu, ki jo je 1. 7. 1960 začel glavni ravnatelj FAO (mednarodna organizacija za prehrano in kmetijstvo). Na kongresu bodo morali določiti smernice za ukrepe, ki bodo potrebni za rešitev vprašanja prehrane svetovnega prebivalstva za krajši in za daljši rok. Glavni namen tega kongresa je, izmenjati si podatke o vprašanjih prehrane podhranjenih narodov in iskati pot za skupne napore, da bi to vprašanje rešili v svetovnem merilu. 2e pred začetkom kongresa je glavni ravnatelj FAO Sen v izjavi za tisk poudaril veliki pomen tega posvetovanja in dejal, da leto 1963 pade v dvajseto obletnico konference v Flot Springsu, na kateri so ustanovili FAO. Organizacija je v dvajsetih letih svojega življenja delovala za izboljšanje metod proizvodnje, porazdeljevanja in trgovine z živili in za podpiranje področij, prizadetih po nesrečah. Vendar pa so razpoložljivi viri zelo omejeni in zaradi tega ni mogoče v temeljih pobijati vzrokov gladu in revščine ter temeljito pomagati nezadostno razvitim deželam, da bi naglo napredovale. Svetovni kongres za prehrano — je poudaril Sen — je poskus, da se v okviru borbe proti gladu zberejo najvidnejši in najsposobnejši predstavniki univerz, tehničnih, kmetijskih, verskih in drugih organizacij in da se doseže njih sodelovanje za spodbujanje vlad, da bi sprejele potrebno akcijo, kar je temeljni element vsakega uspeha. Slovesne otvoritve kongresa so se med drugim udeležili tudi ameriški predsednik Ken-nedy, indijski predsednik Radakrišnan, ki je bival na uradnem obisku v Ameriki, ter generalni sekretar Organizacije združenih narodov U Fant. Predsednik Kennedy je v svojem otvoritvenem govoru poudaril, da je borba proti gladu res osvobodilna vojna za človeštvo ter predlagal pet glavnih načel, ki bi po njegovem mnenju morala voditi delo kongresa: • Trajanje gladu je moralno ali socialno nesprejemljivo. Tudi papež Janez XXIII. je v svoji nedavni encikliki poudaril, da so vsi ljudje enaki po svojem naravnem dostojanstvu. To dostojanstvo nalaga, zlasti v dvajsetem stoletju, odpravo gladu in pomanjkanja. • Priznati moramo dejstvo, da dežele, kjer primanjkujejo živila, lahko s pomočjo drugih dežel rešijo svoja prehrambena vprašanja. • Mednarodno sodelovanje, mednarodna organizacija in mednarodna akcija so nujno potrebni. • Nobena ločena tehnika na sektorju politike, financ ali vzgoje ne more sama odpraviti gladu. • Svetovno javno mnenje se mora osredotočiti na mednarodne napore za odpravo gladu, kar naj bo prva naloga sedanje generacije. Predsednik Kennedy je ob koncu svojega govora izrazil prepričanje, da je borba proti gladu lahko uspešna, ker »je najvažnejša in najslavnejša bitka od vseh, kar jih je bilo v zgodovini sveta; kajti vsebuje željo po graditvi namesto po uničenju*. Generalni sekretar OZN U Tant je v svojem govoru dejal, da je treba vsako leto zvišati za štiri ali pet odstotkov proizvodnjo na svetu, da bo prebivalstvo, ki stalno narašča, imelo zadostno hrano, medtem ko je indijski predsednik Radakrišnan poudaril, da se mir in stabilnost nikoli ne bosta mogla ohraniti na tem svetu, če bo morala več kot polovica prebivalstva biti vse leto lačna. Končno je spregovoril še glavni ravnatelj FAO dr. Sen, ki je poudaril, da morajo delegati razpravljati o tem, kar je temeljna svoboda, to je svoboda pred gladom in potrebo. Pripomnil je, da se ta svoboda ne more konkretno uveljaviti, če jo uživajo samo nekateri privilegirani, medtem ko je ogromna večina ljudi izključena. Nakazal je, da vprašanje gladu in nezadostne prehrane zadeva nad polovico človeštva, predvideno zvišanje svetovnega prebivalstva (ki se bo ob koncu tega stoletja podvojilo) pa narekuje dvig proizvodnje živil v razvijajočih se deželah za tri do štirikrat, če se hoče zagotoviti minimalna prehrana in dostojna zdravstvena raven. II. mednarodni obmejni sejem »Alpe-Adria« viden napredek nasproti lanskemu prvemu sejmu V soboto je zvezni sekretar za trgovino SFRJ Dragoslav Kosovac ob navzočnosti podpredsednika vezne ljudske skupščine Franca Leskoška, predsednika Izvršnega sveta SR Slovneije Viktorja Avblja in številnih predstavnikov političnega in gospodarskega življenja Slovenije in Jugoslavije ter predstavnikov trgovinskih zbornic in sejmskih mest Graz, Celovec, Innsbruck ter Videm, Gorica in Trst na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprl drugi sejem obmejne blagovne menjave „AI-pe-Adria". Otvoritvi so prisostvovali tudi številni avstrijski in italijanski novinarji. Na sejmu sodeluje 167 podjetij, med njimi 101 podjetje iz Italije. Blagovna ilsta za sejem „Alpe-Adria" predvideva za Avstrijo uvoz v vrednosti 24 milijonov šilingov in izvoz v isti višini. Italijanska blagovna lista pa vsebuje blago v vrednosti 2 milijard lir tako v izvozu kot v uvozu. Preko prvih začetkov in težav, ki jih je kazala prva prireditev tega posebnega, na splošno še malo znanega sejma, se je sejem »Alpe-Adria« tekom enega leta razvil v sejem zavidljive višine in pestrosti razstavljenega blaga. Po ogledu sejma lahko rečemo, da so njegovi prireditelji na najboljši poti, da mu dajo okvir, ki odgovarja njegovemu bistvu. Njegovo bistvo pa je v pospeševanju izmenjave blaga široke potrošnje na mejah med Avstrijo in Jugoslavijo ter med Italijo in Jugoslavijo, ki zaradi sporazumov o maloobmejnem prometu veljata za najbolj odprti meji v Evropi. Prebivalstvu, zlasti pa trgovini in poslovnim krogom s te ali one strani meje nudi ta sejem prikaz bogate izbire blaga teh treh dežel, katerega v okviru sejemskega sporazuma lahko kupijo ali prodajo, izvažajo ali uvažajo. S tem pa sejem ne pospešuje le maloobmejni promet, marveč pospešuje tudi sodelovanje trgovine, obrti in industrije med deželami sosedami v tem delu Evrope, jih zbližuje in jih navaja k neposrednem sodelovanju in sodobnim oblikam kooperacije. Kot tak pa je v tem delu Evrope eden bistvenih činiteljev integracijskih prizadevanj. Sejem »Alpe-Adia« je produkt prijateljskih odnosov med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo ter odnose med obmejnimi pokrajinami teh držav krepi, izpopolnjuje in pospešuje. Organizacijo samega sejma in sodelovanje podjetij iz Avstrije, Jugoslavije in Italije spremlja sejemski sporazum, ki je rezultat dolgoletnega sodelovanja in dogovorov med Gospodarsko zbornico SR Slovenije in trgovinskimi zbornicami v Grazu, Celovcu in Innsbrucku ter med zbornicami za trgovino, industrijo in kmetijsktvo v Vidmu, Gorici in Trstu. Ta sporazum je vendar le ena od oblik blagovne menjave teh sosednih področij. Na avstrijski strani ga dopolnjujejo sejemski sporazumi, ki so vezani na sejme v Grazu, Celovcu in Innsbrucku, na italijanski strani pa obmejni tržaški in goriški sporazum. Vse te oblike blagovne menjave so pomembne ne samo zaradi poglabljanja gospodarskih vezi med sosednimi področji, temveč tudi zaradi visokega deleža, ki ga imajo v okviru redne blagovne menjave med temi tremi deželami. V letu 1962 je namreč delež blagovne menjave po teh sejemskih sporazumih med Avstrijo in Jugoslavijo znašal preko 10°/o, z Italijo pa je skupno s tržaškim in goriškim sporazumom znašal celo več kot 35 %>. Blagovna lista za sejem »Alpe-Adria« vsebuje na avstrijski izvozni strani elektro- in radiomaterial, razne stroje in aparate, železnino in kovinsko blago, kemikalije, barve, lake in naftine derivate, nadalje avtomobilske dele in dele za motorna kolesa, tekstilije, galanterijo, papir in celulozo ter druge potrebščine široke potrošnje. Avstrijska podjetja pa po tem sporazumu lahko uvozijo sadje in zelenjavo, sadne sokove, izdelke domače obrti in lesne industrije, stroje, električni material, sestavne dele za kolesa, strojila, zdravilna zelišča in gobe ter razno drugo blago v vrednosti 24 milijonov šilingov. Uresničenje poslov v okviru sporazuma o blagovni listi za sejem »Alpe-Adria« med Avstrijo in Jugoslavijo je raztegnjeno na celo leto. Med zbornicami teh treh dežel, ki sodelujejo v obmejnem blagovnem prometu, je že postalo nesporno, da takšni sporazumi odpirajo nove možnosti gospodarskega sodelovanja, saj se mnogi proizvodi, ki so bili v prejšnjih letih predmet majhnih blagovnih kontingentov izključno v sejemskih in obmejnih sporazumih, danes že pojavljajo na veliko kot stalne postavke rednega trgovinskega poslovanja. V takih okoliščinah ima prav sejem »Alpe-Adria« lepo in hvaležno nalogo, da odpravlja razlike in utrjuje prijateljsko sodelovanje in premagovanje vseh objektivnih zaprek, ki jih drugače na področju gospodarstva ustvarjajo meje. Kot tak pa je ob izredno plodnem kulturnem sodelovanju in izmenjavi ter ob ugodno razvijajočem se maloobmejnem prometu nadaljnji člen za poglobitev in utrditev miroljubnih in prijateljskih odnosov na mejah naših sosednih dežel. Kremelj in Bela hiša bosta povezana po stalni teleprinterski zvezi Kot prvi in doslej tudi edini stvarni uspeh dolgotrajnih razgovorov na razorožitveni konferenci v Ženevi je bil dosežen sporazum o vzpostavitvi neposredne teleprinterske zveze med sedežem vlad Sovjetske zveze in Amerike — med Moskvo in Washing-tonom odnosno med Kremljem in Belo hišo. Sporazum so dosegli po osemnajstih tajnih sestankih telekomunikacijskih strokovnjakov obeh držav, ki so bili od 6. maja do 100 milijard kWh električne energije v eni sami elektrarni 4S00 kilometrov dolga sibirska reka Lena bo postala za sovjetsko elektrogospodarstvo zelo važna: strokovnjaki so namreč ugotovili, da bi reka Lena s svojo vodno silo lahko dajala 250 milijard kWh električne energije na leto. Na podlagi izvedenih preiskav bodo ob Leni v prihodnjih letih zgradili celo vrsto elektrarn, katerih prva bo nastala v bližini mesta Jakutsk in bo proizvajala 100 milijard kWh električne energije, to je petkrat toliko, kot znaša skupna zmogljivost vseh avstrijskih elektrarn. Po dograditvi prve elektrarne bo sledila še druga velika elektrarna, pozneje pa se jima bo pridružilo še več manjših, tako da bo vodna sila reke Lene v celoti izkoriščena. 4. junija, ier po večkratnih sestankih visokih političnih predstavnikov Amerike in Sovjetske zveze. Direktna linija bo šla preko Helsinkov, Stockholma in Londona ter je v tozadevnem sporazumu predvideno, da jo bodo vzpostavili in vzdrževali sovjetski in ameriški inženirji. Linija naj bi bila stalno odprta in bi jo na vsaki strani preizkušali po večkrat dnevno. V Moskvi in VVashing-tonu bo posebna teleprinterska inštalacija za sprejemanje in odpošiljanje šifriranih poročil, kajti uvedli bodo posebno šifro, da ne bi v kateri koli tretji državi prestregli medsebojnih sporočil med vladnima predsednikoma obeh držav. Brzojavke bi hkrati dešifrirali, reproducirali originalno sporočilo in prevajali na ruski oziroma angleški jezik. Stroške za vzdrževanje linije si bosta enakomerno razdelili obe državi. Direktno teleprintersko linijo VVashington —Moskva naj bi uporabljali samo v izjemnih primerih, če bi grozilo, da izbruhne vojna zaradi »nesrečnega slučaja", oziroma za popuščanje napetosti v kritičnih položajih. Linija naj bi šefom vlad Amerike in Sovjetske zveze omogočila, da v nekaj minutah izmenjata osebna sporočila in tako „z najvišjega mesta" prispevata k odstranitvi morebitnih nesoglasij. Iz Ženeve so že prejšnji teden sporočali, da je sporazum, ki so ga dosegli ameriški in sovjetski strokovnjaki, odobril tudi ameriški predsednik Kennedy. Nasprotno pa je šef sovjetske delegacije na razorožitveni konferenci Carapkin izjavil, da glede vzpostavitve direktne telekomunikacijske zveze med VVashingtonom in Moskvo „še ni vse urejeno". V0 S1R0KC0) SV€CU BONN. — Po zelo skopih informacijah, ki jih je objavilo zahodnonemško obrambno ministrstvo, bo Zahodna Nemčija dobavila vojaške naprave in posla* la svoje vojaške strokovnjake v nekatere afriške dežele. Ta vojaška pomoč ne bo bremenila nemškega proračuna, marveč bo šla v breme »prejemnika"« Kdo bo ta »prejemnik", doslej še ni bilo sporočeno, marveč bo vlada podrobnosti objavila šele pozneje. Doslej je bilo pevedano le toliko, da je pomoč namenjena Nigeriji in drugim. VALETA. — Britanski minister za zadeve Common* wcalth.a in kolonij Duncan Sandys je izjavil, da se bodo v drugi polovici julija začela v Londonu pogajanja o neodvisnosti Malte. To izjavo je podal minister po povratku z dvotedenskega obiska na Malti, kjer se je s predsednikom vlade Malte Ge-orgeom Borgom Olivierom sporazumel, da bodo na konferenci v Londonu zastopane vse stranke, ki so v pcrlamentu. VVASHINGTON. — Ameriška in italijanska vlada sla se sporazumeli, da bo predsednik Kennedy med svojim obiskom v zahodni Evropi obiskal Italijo šele kot zadnjo državo, verjetno 1. in 2. julija. Prvotno bi morala biti Italija prva država, ki bi jo obiskal Kennedy, vendar je prišlo do sedanje spremembe zaradi smrti papeža Janeza XXIII., s katerim se je Kennedy nameraval sestati ob tej priložnosti. Po preložitvi njegovega obiska v Italiji pa se bo KennedjT lahko sestal že z novim papežem. NAIROBI. — Po sestanku predsednikov vlad Kenije, Tanganjike in Ugande so objavili sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da imenovane tri dežele nameravajo do konca leta ustanoviti politično federacijo vzhodnoafriških držav. LONDON. — Med nedavnim obiskom glavnega poveljnika suhozemskih sil Atlantskega pakta v Zahodni Evropi, zahodnonemškega generala Speidla, v Veliki Britaniji je prišlo v Londonu do velikih demonstracij, ki jih je organiziralo britansko gibanje za mir. Demonstranti so opozarjali na nacistično preteklost generala Speidla, ki je kot feldmaršal Hitlerjeve vojske igral vidno vlogo v zasedeni zahodni Evropi med drugo svetovno vojno, ter zahtevali, naj takoj zapusti britanska tla. KAIRO. — Kairski časopis »Al Gumhurija" je ostro obsodil načrt Amerike in Atlantskega pakta o stacio* niranju podmornic z jedrskimi raketami »Polaris* na področju Sredozemlja. Časopis poudarja da so s tem načrtom neposredno ogrožene orabske države. Hkrati list navaja, da pojav pod- mornic z jedrskim orožjem v Sredozemlju pomeni direkten izziv sklepu afriške konference o denuklearizaciji Afrike, prav tako pa tudi direktno odklonitev sovjetske note, ki je opozorila na nevarne posledice zahodnega načrta. »Ni čudno,” pravi list, »da so Amerika in druge države Atlantskega pakto odklonile to noto, začudenje pa povzroča, da narodi, ogroženi z rušenjem in smrtjo, molčijo kljub težkim preizkušnjam." JOHANNESBURG. — Južnoafriška policija je aretira* la predsednika progresivne stranke Svazilanda Ambro-seja Zwaneja, ko se je le-ta vrnil iz Adis Abebe, kjer je prisostvoval konferenci afriških voditeljev. Obdolžil1 so ga, da je »ilegalno prišel v Johannesburg" ter 9° postavili pred sodišče. S podobno »utemeljitvijo” *° ga aretirali tudi lani ob povratku iz Londona t*r ga izgnali iz države kot »nezaželenega emigranta"* AL2IR. — Na poslopju alžirske univerzitetne knjižnice, ki so jo 7. junija lani požgali OAS-ovci, so odkrili spominsko ploščo. V knjižnici je tedaj zgorelo približno 600.000 knjig v vrednosti 7 milijard frankom vendar je bila dejanska škoda še mnogo večja, ker je zgorelo veliko redkih primerkov. Ob obletnici !e* ga zločina so priredili v veži knjižnice spominsko razstavo, sedmi junij pa je bil proglašen za d 0* mednarodne solidarnosti pri obnovi knjižnice. Daril0 prihajajo že zdaj iz vseh delov sveta. MOSKVA. — Ta teden je na obisku v Sovjetski zi delegacija britanske laburistične stranke pod vod* stvom strankinega predsednika Wilsona, katerega ie povabil predsednik sovjetske vlade Hruščov. Ze pfC<* odhodom v Sovjetsko zvezo je Wilson izjavil, da bo * predsednikom Hruščevom razgovarjal predvsem o vpr0' šanjih razorožitve in prepovedi jedrskih poskusov. VVASHINGTON. — Znani švedski gospodarski str0' kovnjak dr. Gunnar Myrdahl je svetvonemu kong«c5U za prehrano predlagal, naj bi ustanovili posebno mednarodno agencijo, v katero bi razvite države Prl' spevale sredstva za kritje stroškov pri nabavi Žl* v razvijajočih se državah. Po njegovem mnenju n°' bi tako agencijo organizirala OZN. NEW DELHI. — Indijski predsednik Radakrišnan I* izjavil, da je Indija pripravljena skleniti s Pakisf0 nom pakt o nenapadanju. Dejal je, da je Indija P pravljena zavezati se, da ne bo uporabila silo rešitev kašmirskega spora niti za rešitev katere«)0 koli drugega spora. Storili bomo vse — je dejal Pre sednik Radakrišnan — kar je v naših močeh, da * rešili problem v miroljubnem vzdušju brez groženj vojno, brez zastraševanj in izsiljevanja. ATENE. — Atensko sodišče je uvedlo preiskavo dejavnosti desetih desničarsko ekstremnih organi*0^ cij, katerih razpustitev je zahtevala vsa grška dei00 kratična javnost. Med profašistlčno usmerjenimi ničarskimi organizacijami je tudi solunsko nje borcev in žrtev nacionalnega odpora v *®vC 0. Grčiji”, kateremu pripada morilec levičarskega P slanca Lambrakisa. BEOGRAD. — Na nedavni plenarni seji zve*00 odbora Zveze združenj bofcev NOV Jugoslavija bila poudarjena potreba, da združenja v vsej dejavnsti izkoriščajo in uporabljajo bogate I**0 in nauke iz narodnoosvobodilne borbe ter ljudske volucije, da negujejo njene tradicije In sl P,l,fl vajo prenesti jih na mladi rod. V. grafični bienale v Ljubljani: Kulturna manifestacija aktivne koeksistence V ljubljanski Moderni galeriji je bila zad-ni° nedeljo v navzočnosti številnih domačih ln tujih častnih gostov slovesno odprta V. Mednarodna grafična razstava, ki obsega okoli 1000 listov 342 avtorjev iz 43 držav štirih kontinentov. Razstavo je v imenu Zveznega izvršnega sveta odprl sekretar za kulturo in prosveto Janez Vipotnik, ki je ob tej priložnosti poudaril, da je ta razstava zaradi števila sodelujočih držav, ki so po svojem notranjem ustroju pač najbolj raznolike, »resnič-na kulturna manifestacija aktivne koeksistence, saj je srečanje na tem kraju do roba polno Medsebojnega razumevanja in spoštovanja ne morejo dati zanesljive slike o kulturni favni niti ne o dejanskem stanju knjižnega kaljenja. Treba se je namreč vprašati, kakšne *° knjige, ki jih tako na veliko izdajajo, ali edanja založniška dejavnost tudi res ustreza P°trebam in zahtevam bralcev ter ali knjige gansko opravljajo tisto visoko poslanstvo, ki »a ima knjiga v množični kulturi. Končno pa .........-............»»»................... se postavlja še vprašanje, koliko ljudje res berejo kvalitetne knjige. Povsod — ne samo na Češkoslovaškem — je tako, da nekatere knjige razgabijo takoj po izidu, druge pa se kopičijo na policah knjigarn in skladišč, dokler ne izginejo tam, kamor bi dejansko sodil že rokopis vsake slabe knjige: v tovarni papirja. Knjiga, ki je nihče ne kupuje in ne izposoja, ne opravlja svojega poslanstva in bi prav nič ne škodovalo, če sploh ne bi izšla. Take in podobne pomanjkljivosti so ugotovili tudi v češkoslovaški založniški dejavnosti, zato so v Pragi ustanovili poseben center za knjižno kulturo. Ustanova ima odseke za založniška, proizvajalno-ekonomska, knjigarni-ška in tiskovna vprašanja, njena naloga pa je voditi založniško politiko, pregledovati in usklajevati založniške programe ter organizirati širše razpečavanje knjig. Vendar bo šele praksa pokazala, kako in koliko bo novo vodstvo založniške politike, ki mu načeluje namestnik prosvetnega ministra, tudi dejansko izboljšalo knjižno proizvodnjo ter konzum dobrih knjig. ■ujuceK se posebno presenečenje: roška „Čej so fisfe sfzdice", brezhibna ne le v interpretaciji, marveč tudi v izgovorjavi, skratka — taka, da je tudi naši pevci ne morejo zapeti bolj doživeto. Pozdravne besede sta na prireditvi in zvečer v družabnem krogu spregovorila predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zvvitter in podpredsednik DKUD »Vladimir Nazor" France Bakašun ter izmenjala spominska darila. Poleg lepega cvetja pa je bil dragim gostom iz Hrvatske najlepše priznanje viharni aplavz, v katerem je občinstvo dalo izraza svojemu navdušenju in svoji hvaležnosti za podarjeni res edinstveni užitek. Koncerta se je udeležil tudi generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu Boris Trampuž s soprogo in ostalimi člani generalnega konzulata. Navzoči pa so bili tudi zastopniki vseh koroških nemških dnevnikov, kateri so že v dneh pred koncertom opozarjali na to prireditev, po koncertu so objavili obširna poročila, v katerih kar ne morejo prehvaliti visoke ravni zbora, katerega nedeljski koncert je bil velik dogodek za Celovec. Štev. 24 (1099) — 3 Objava slovenske gimnazije | Šolsko leto 1962-63 bodo vse koro- § | ške šole zaključile z razdelitvijo spri- | | čeval v petek, dne 5. julija 1963. | Prvi dan velikih počitnic, to je v so- | | boto 6. julija, so na Državni realni | = gimnaziji in gimnaziji za Slovence v = 1 Celovcu sprejemni izpiti za prvi raz- | | red, in sicer ob 8. uri. | Prijave je treba izvesti do 1. julija. | = Potrebni so naslednji dokumenti: | 1. rojstni list, g ! 2. dokument o avstrijskem držav- | Ijanstvu, | 3. popis učenca, katerega pošlje | = | šola direktno. S | | j Na dan izpita pa mora učenec pred- § E •ožiti spričevalo, ki ga bo dobil dan | 1 poprej. | | Istega dne so tudi sprejemni izpiti v | | višje razrede. Za prvi razred je pred- 1 | pisana učna snov 4. šolske stopnje, | I za vse ostale razrede pa dobite po- | | jasnila v šolski pisarni. | I Pismene prijave je treba nasloviti 1 E na »Direktion des Bundesrealgymna- | | siums und Gymnasiums fur Slovvenen e | in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22/11". | Ravnateljstvo .........................umi.............imniiii KUKU Rft€ DROBfinC © V celovški »Galeriji 61” je trenutno razstava pla-stik znanega italijanskega umetnika Ouinta Ghermandija, ki spada med največje predstavnike sodobne italijanske umetnosti. S svojo umetnostjo je Ghermandi presenetil že na mnogih domačih in mednarodnih razstavah ter bil deležen že lepega števila visokih nagrad. Sedanja razstava v Celovcu je še toliko večjega pomena, ker predstavlja umetnika sploh prvič v Avstriji. Odprta bo do 28. junija in je deležna izredno velikega zanimanja. © Izvršni svet Vojvodine, to je pokrajine, kjer živi velik del narodnih manjšin v Jugoslaviji, je pred nedavnim sklepal o sredstvih za znanstveno delo in kulturo. Poudarjeno je bilo, da bodo letos za znanstveno delo ter kulturno in založniško dejavnost v pokrajini porabili okoli 430 milijonov dinarjev. Iz pokrajinskega sklada bodo dali 350 milijonov dinarjev za znanstveno delo, okoli 70 milijonov dinarjev pa bodo porabili za akcije na področju umetnosti in izobraževanja. Pomembna sredstva so določili tudi za snemanje dokumentarnih filmov iz kulturnega življenja narodnih manjšin, ki žive v Vojvodini. © Zadnja leta se je močno dvignilo zanimanje za slavistične vede v Franciji. Ne samo, da se čedalje več študentov uči ruščine, osnovali so mnoge nove lektorate tudi za srbohrvaški jezik in za jugoslovansko književnost. Razumljivo se francoski študenti najbolj zanimajo za Iva Andriča, prvega jugoslovanskega Nobelovega nagrajenca, na pariški Sorbonni pa pripravljajo tudi slovesno proslavo 150-letnice rojstva Njegoša, avtorja čudovite pesnitve »Gorski venec". © Znano je, da je Praga eno najstarejših univerzitetnih mest na svetu. Ob ustanovitvi leta 1348 je dobila praška univerza tudi svojo knjižnico, ki je takrat štela le skromno število zapiskov, rokopisov in knjig. Leta 1773 je imela že 15.000 izvodov, pred drugo svetovno vojno se je njih število dvignilo na milijon,! danes pa ima praška univerzitetna knjižnica že 2 milijona publikacij. nastane pri izdelkih žlahtnenja kmetijskih pridelkov. Element posnemanja, ki služi izenačenju cene krmnega žita, bo po svoji absolutni višini tem večja uvozna obremenitev, čim večja bo razlika med svetovno ceno žita in njegovo ceno v skupnosti. Agrarna politika EGS in njen vpliv na mednarodna tržišča s kmetijskimi pridelki postala carinska tarifa 7 °/o utegne ogovarjati vsaki mednarodni prijavi. Sistem zatvorničnih cen po-eni dodatno uvozno obremenitev le a Primer, če bi mednarodno bolj Pfoduktivni ponudniki ponujali bla-V°t?°d sv°j'm' proizvodnimi cenami. , bistvu ima ta ureditev značaj anti-"mping-ukrepa. ,2a žito pa primerjava kaže, da 0i ren}enitev uvoza, to je posnemanje ■ s^°Ja in razlike med svetovno ceno k bodočo ceno v skupnosti. Mehani-z° ,loga instrumenta je mogoče pona-yrit' na dveh ekstremnih primerih. ]aZ(jrn'm°, da bi svetovna cena znaša-100, usmerjevalna cena v skupnost tud‘ V tenl Pr'meru k' ^.JjPnost pri uvozu od svetovne cene jja ne posnela. Če pa bi usmerjeval-jj. £ena skupnosti znašala 150, potem . 'k> Uvoženo žito obremenienn s 50o7*u uvozeno žito obremenjeno s ^ 'o, ker bi skupnost ceno pri uvo- ^ .°^remenila s pribitkom razlike Ce Uvoženo ceno in usmerjevalno po 0 sknpnosti. Iz tega vidimo, da to °dv^ernanic Pr‘ uvozu z'ta nima ne-seg/sj10 funkcije, marveč je v nepoln > V°vdvisn°sti od usmerjevalne četo ^asu>ta pred uvozom, ki jo nudi čimP°vnerT,anie' Je torej tem večja, dobeVlsJa je cena žita in obratno. Po-n položaj, čeprav manj viden, Zagotovitev primernega dohodka kmetijstva Če povsem tem pridemo do zaključka, da zaščita kmetijstva pred uvozom in s tem zaščita agrarne politike EGS ne obstoja v režimu u-voza, marveč vravni cen, potem je jasno, da prihaja iz trgovinsko političnega gledišča bodoča raven cen v skupnosti v središče zanimanja. Pomen ravni cen (Preisniveau) iz trgovinsko političnega gledišča pa ne leži zgolj v višini iz tega izvirajočih uvoznih obremenitev. Pomen ravni cen ni le v dejstvu, da so obremenitve tem večje, čim večja je razlika med svetonimi cenami in cenami skupnosti. Mimo tega ima namreč bodoči obseg uvoza skupnosti tudi določeno funkcijo med proizvodnjo in potrošnjo.Čeprav si znanstveniki in drugi strokovnjaki še niso dokončno na jasnem, kakšna je v agrarnem gospodarstvu odvisnost med ravnijo cen in obsegom proizvodnje, lahko že načelno menimo, da visoke cene proizvodnjo stimulirajo. Splošno pridemo do zaključka, da neprimerno visoka raven cen ne privede le do zvišanja uvoznih obremenitev, marveč tudi do zvišanja notranje produkcije in s tem do zmanjšanja obsega uvoza. S tem pa pridemo do vprašanja, kje bo ležala bodoča raven agrarnih cen v skupnosti. To vprašanje doslej v skupnosti še ni določeno. Zelo naravno je, da stoji raven agrarnih cen s svojim odločilnim pomenom za kmetijski dohodek, preko tega pa tudi za celotno življensko raven in z njo povezano splošno konjukturo, tudi v zunanji trgovini pod zelo močnimi političnimi aspekti, katerih podrobnejša ocena pa bi šla preko okvira tega stvarnega prikaza. Važno je, tu podčrtati, da morajo biti trgovinsko politični interesi nesporno usmerjeni na čim bolj nizko raven cen, ki pa ima svoje meje tam, kjer je zaradi nje ogrožen obstoj kmetijstva, z njim pa celokupna gospodarska struktura in razvoj konjunkture. Kakor že uvodoma rečeno, pa po drugi strani ni mogoče ocenjevati agrarne politike zgolj po trgovinsko političnih aspektih. Veliko bolj je prvenstvena zadeva agrarne politike in vsakega agrarnega politika, da skrbi za zdravo kmetijstvo in za njegovo blagostanje. To ne velja le za agrarno politiko na splošno, temveč še po- sebej za politiko cen, kajti v sistemu agrarne politike EGS je cena odločilni element dohodkov kmetijstva. Zagotovitev primernih dohodkov kmetijstva mora biti torej prvi element bodoče politike cen v skupnosti. Seveda je ta ocena zaenkrat še zelo površna, kajti jasno je, da so agrarna struktura, produktivnost, cene proizvodnih sredstev itd. ravnotako odločilne za kmetijski dohodek in da morajo biti vsled tega zapopadene v agrarni koncepciji EGS. Točna razčlemba teh problemov pa bi presegla zastavljeni okvir tega razglabljanja, kajti tu gre v prvi vrsti le za prikaz, da stojijo interesom mednarodnih agrarnih tržišč nasproti interesi kmetijstva v EGS. Zato bodi s tem v zvezi le ponovljeno, da je iz agrarno političnega gledišča raven cen odločilnega pomena za zagotovitev primernega dohodka kmetijstva. Toda kakor je treba v pogledu na trgovinsko politiko ugotoviti, da so tu njenim interesom po čim nižji ravni agrarnih cen postavljene meje, če je ogrožen obstoj kmetijstva, tako moramo tudi glede agrarno političnih interesov po kar najugodnejših agrarnih cenah pribiti, da ima ta tendenca svoje meje tam, kjer ta raven zaradi previsokih življenskih stroškov lahko ogroža celokupno konjunkturo. K temu je treba še dodati, da je v skupnosti že vrsta kmetijskih pridelkov na meji samooskrbe*). Napredek v znanosti in tehniki lahko izzove še nadaljnje stopnjevanje proizvodnje, ki bo morebiti lahko prekosila potrebe konzuma, vsled česar EGS lahko pride kmalu do viškov, ki jih na notranjem trgu ne bo mogla vnovčiti. Napačna politika cen ta riziko lahko še poveča. Potreba po zagotovitvi izravnave med proizvodnjo in potrošnjo, pri čemer uvoz in izvoz ne smeta biti puščena ob strani, je potemtakem drugi važen element cen. Tretji važen element te politike pa je zunanja trgovina, o kateri je bilo že podrobno govorjeno. Jasno je, da se navedeni elementi, torej • zagotovitev primernega dohodka kmetijstva ■ izravnava trga in ■ interesi trgovinske politike razlikujejo in da vsebujejo celo nasprotujoče si tendence. Zadovoljiva politika cen more torej nastati le iz optimalnega kompromisa teh tendenc. (Nadaljevanje prihodnjič) * L©la 1959-60 je EGS pridelala 53 milijonov fon žifa, potrebovala pa ga je 63 milijonov ton. Proizvodnja žita od tega časa naprej stalno narašča, medtem ko potrošnja rahlo nazaduje. Za leto 1965 računajo, da bodo donosi žita narasli za 16 % povprečja 1954—1958, potrošnja pšenične moke pa bo padla za 5 %. EGS bo 1965 pšenico lahko izvažala. Tudi pri krmnem žitu računajo, da bo 1965 proizvodnja v glavnem krila povpraševanje, čeprav bo povpraševanje po mesu medtem naraslo. Letošnje letovanje otrok na Jadranu Letošnje počitniško letovanje slovensko govorečih otrok iz Koroške je določeno v 2 skupinah. Prva skupina bo na letovanju v času od 11. do 31. julija, druga skupina pa v času od 31. julija do 20. avgusta. Otroci bodo letovali v Savudriji. Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo PISMENO PROŠNJO, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že kdaj bil na letovanju in kolikokrat. To prošnjo naj starši skupno s priloženim lanskim šolskim spričevalom, zdravniškim spričevalom, iz katerega mora biti razvidno, da ja za otroka letovanje na morju priporočljivo, priporočilom krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, osebno Izkaznico otroka s sliko in režijskim prispevkom v znesku 250.— šilingov oddajo do najpozneje 29. junija 1963 na naslov: Zveza slovenskih organizacij, Celovec — Klagenfurt, Gasometergasse 10. Posebej opozarjamo, da ZSO posameznih dokumentov ne prevzema in da velja za prijavljenega le otrok, za katerega so bili hkrati oddani v s I navedeni dokumenti. Za OSEBNO IZKAZNICO otroka velja le izkaznica (Personalausweis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo. Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. V prošnji starši lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslali otroka na letovanje. Po možnosti bo ta želja upoštevana. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku dobili tozadevno pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem To in ono V Doieh pri Borovljah je kača pičila šestletnega Karla Ušnika. Fanta so prepeljali v deželno bolnišnico v Celovec. V Sinči vasi se je primerila huda prometna nezgoda. Peter Plantev iz Vuhega lesa je za-densko vozil s tovornim avtomobilom na cesto. V trenutku, ko je bil s tovornjakom na cesti, je trčil skupaj z motociklistom Jožefom Backom, pri čemer je bil le-ta lažje, njegova žena Emilija, ki je sedela na spremnem sedežu, pa hudo poškodovana. Motorno kolo je bilo popolnoma razbito, manjše poškodbe pa so nastale tudi na avtomobilu. Ponesrečeno ženo so morali prepeljati v bolnišnico v Celovec. V Hotni vasi pri Celovcu se je zgodil zanimiv primer rešitve, ko je šest in pol leta star fant rešil pred utopljenjem dve in polletno dekletce. Na dvorišču posestva Ruess se je igralo več otrok. Dekle Brigita Sumper pa se je neopaženo odstranilo od ostale gruče. Na srečo jo je še v pravem času in gotovo v zadnjem trenutku slučajno našel Diether Ruess, ko je zagledal v vodnem bazenu iz precej zamazane vode štrleti otroško nogo. Brez oklevanja in odlašanja se je fant naslonil na rob bazena in z vsem naporom potegnil že nezavestnega otroka na suho. Nato je takoj obvestil svojo mater in druge domačine, kmalu pa je prihitel tudi zdravnik, ki je imel pri poizkusu oživljanja zadovoljiv uspeh. Rešeno dekletce je moralo osem dni ostati v bolnišnici, zdaj pa je že spet zdravo pri svojih starših. Na gradilišču ceste v Nončl vasi pri Pliberku se je v ponedeljek pripetila težka prometna nesreča. Gostilničar in kmet iz Kazaz Alojz Krainz je s svojim osebnim avtomobilom zavozil v stoječi cestni valjar. Vodja valjarja, Adolf Bricman iz Strpne vasi, je ležal na tleh, kjer je pri vozilu nekaj popravljal. Osebni avtomobil je zavozil vanj in ga hudo poškodoval, težko poškodovan pa je bil tudi vozač avtomobila. nrULfe St. Ilj Godbeno-pevska skupina »Pavle Kernjak« je na binkostni ponedeljek spet pripravila ter poskrbela za lep in plemenit glasbeno-umet-niški užitek. Številno občinstvo iz bližnje in dalnje okolice je napolnilo kulturno-prosvet-no dvorano v Št. liju. Ljudje vseh starosti in različnih poklicev so znova pokazali, da imajo slej ko prej veliko zanimanje za to zvrst prosvetne dejavnosti. Polni prepričanja, da bodo spet doživeli lepe sproščene urice, so nestrpno pričakovali začetek ter razvoj in potek nadvse pestrega, bogatega in živahnega sporeda. Vsi so bili prijetno iznenadeni in z največjim veseljem sprejemali vase živobarvne glasbene dobrine. Bogati spored iz skladb in priredb Pavleta Kernjaka, Avsenika, Borisa Franka, Pavleta Kosca ter drugih in narodnih pesmi je nudil izredno pestrost prireditve. Odlično podajanje in interpretacija vsake posamezne točke je najboljše spričevalo vseh članov kvalitetnega ansambla, kar je navdušilo do najvišje mere vse poslušalce. Znova velja naše posebno priznanje sposobnemu in izkušenemu zborovodji. Omeniti pa moramo, da so prav posebno ugajali solistke in solisti, kar je zgovorno pokazal navdušen in viharen aplavz, ki so ga želi Miro Kernjak, Valentin in Albert Zima ter Beti Pitschek in Reni Mayerhofer. V spored so vključili tudi nekaj nemških pesmi, ker koncert je bil pripravljen za vse brez razlike in ker je prav glasbena umetnost močan element za zbliževanje in boljše razumevanje med različno mislečimi, pri nas na Koroškem za lepše in bolj prijateljsko sožitje med obema narodoma v deželi. Toda naša prvenstvena naloga je in mora biti vedno, da se prizadevamo z vsemi močmi in sposobnostjo, da naše pesmi na Koroškem ne bodo izumrle nikdar. Svojo materino besedo v naši pesmi smo dolžni ljubiti in spoštovati, ker s tem ljubimo in spoštujemo tudi svoj narod. Odklanjamo vsak šovinizem ali pretirano narodnjaštvo, toda najprej moramo ljubiti svoje, da potem lahko pravilno cenimo tudi tuje. Tudi temu lepemu cilju je služil zadnji lepo uspeli koncert v kulturno-prosvetni dvorani v Št. liju. Vsem, ki so se za uspeh prireditve s številnimi vajami požrtvovalno prizadevali in organizacijsko sodelovali, velja zahvala vseh hvaležnih poslušalcev. V najlepšo nagrado pa naj bo glasbenemu ansamblu nedeljeno zadovoljstvo vseh, ki so prireditvi prisostvovali, kajti razhajali so se le z eno željo, da bi bili kmalu spet lahko deležni takšnega vzpodbudnega užitka. Zahomec Na binkoštno nedeljo sla mlada poročen-ca ustanovila novo družinsko celico. Franci W i e g e I e , p. d. Petrov v Zahomcu, si je izbral za svojo ženo in spremljevalko na skupni življenjski poti Lojzko B r u k e r, p. d. Mastigijevo iz Grpič. Poročni obredi so bili v nevestinem domačem kraju v Št. Lenartu. Z osmimi avtomobili so se peljali po nevesto iz Zahomca v Grpiče, vodil jih je po našem davnem običaju „mandirar". Na domu neveste so zapeli stare zilske obredne pesmi, kar je bilo zelo lepo in hkrati ganljivo. Pa tudi fantje iz nevestine vasi so bili pripravljeni. Preden se je nevesta odpeljala iz domačega kraja, je niso kar tako prepustili ženinu, temveč so trdovratno .zapenjali". Ženinu ni preostalo drugega, kakor da je nevesto .odkupil". Storil pa je to rad, saj mu za Lojzko ne bi bila nobena cena previsoka. Veselo ženitovanje je bilo na ženinovem domu pri Petru v Zahomcu. Sorodniki mladega para in mnogi drugi svatje so se ob dobri pogostitvi in razigrani volji z lepimi običaji prav dobro počutili in se tako skupno veselili pomembnega življenjskega dogodka ženina in neveste. Novoporočenca izhajata iz zglednih na-rodno-zavednih družin, v katerih imajo že iz rodu v rod razumevanje in smisel za naše skupne koristi in prizadevanja. Franci VViegele je predsednik Slovenskega prosvetnega društva .Žila" v Zahomcu, v oni naši organizirani edinici, ki naj vnaša zdravo slovensko kulturo in izobrazbo med vse sloje našega ljudstva, da ga dviga umsko in kulturno v zavesti, da je prav izobrazba temelj našega narodnega obstoja in razvoja ter napredka na socialnem in gospodarskem področju. Prav tako je Lojzka zavedna in požrtvovalna sodelavka pri vsakovrstnih naših skupnih prizadevanjih. Veselo poročno slavje je minilo in spet se je začelo izpolnjevanje vsakdanjih dolžnosti. V lepi harmoniji in skupnem sodelovanju bosta, kakor smo prepričani, Franci in Lojzka složno zmagovala življenjske naloge, medsebojno delila lepe in tudi težje čase na skupni življenjski poti. Mlademu novoporočenemu paru srčno čestitamo in mu želimo mnogo družinske sreče prav mnoga desetletja! Sreje pri št. Jakobu v Rožu Prejšnji teden je nepričakovano umrl Janez H a I I e g e r , kmet in gostilničar pri Kobentarju v Srejah. Rodil se je leta 1897. V svojih prejšnjih letih je s svojo družino živel dalj časa na Jesenicah, kjer je imel hišico, zaposlen pa je bil pri pošti. Zgodilo pa se je, da se je njegov brat, ki je bil na domu v Srejah, smrtno ponesrečil pri delu v gozdu. Zaradi tega se je pokojni preselil nazaj v svojo rojstno vas in sta z ženo prevzela domačijo. Marljivo je s svojo družino gospodaril na Kobentarjevi domačiji. Vse je bilo lepo do časa, ko je prišla najhujša preizkušnja nad koroške Slovence. Prišla je temna doba Letalske zveze iz Celovca AUA letalski promet iz Celovca od maja dalje: v London 3X tedensko, odlet ob 15.10 uri, v Frankfurt 3X tedensko, odlet ob 13.50 uri, na Dunaj dnevno, odlet ob 11.25 odnosno ob 13.55 uri, v Graz 5X tedensko, odlet ob 13.55 uri, v Innsbruck 3X tedensko, odlet ob 15.10 uri, Pojasnila in vknjižbe pri IATA — potovalnem uradu ali pri AUSTRIAN AIRLINES Celovec, Flughafen. AUSTRIAN AIRLINES nudi najboljše zveze po Evropi in na Bližnji Vzhod. smrti in uničenja, ko so nacistični samodržci izpodkopavali korenine našemu življu in ga hoteli dokončno nasilno uničiti in iztrebiti z več kot tisoč let iz rodu v rod podedovane zemlje. Vlačili so poštene, značajne in zavedne naše ljudi v geštapov-ske zapore, jih mučili in ubijali po koncentracijskih taboriščih ter si izmislili sistem izselitve. Ker tudi Kobentarjeva družina zaradi svoje značajnosti in zavednosti ni šla v račun rjavosrajčnikom, so jo 14. aprila leta 1942 s stotinami drugimi slovenskimi družinami na Koroškem tudi iztrgali z rodne grude in pregnali v mrzlo tujino. S pokojnikom so iztirali v izseljeniška taborišča njegovo ženo Katarino, hčerki Katico in Reziko ter sina Hanzija, kakor tudi svakinjo Ano in Frančiško. Z drugimi sotrpini je Kobentarjeva družina delila usodo izobčencev v taboriščih Hesselberg, Schvvarzen-berg in Frauenaurach. Frančiška je umrla v taborišču, ostali pa so se vrnili 27. julija 1945 na svoj dom, žena vendar po prestanem trpljenju z zrahljanim zdravjem in je malo let po vojni umrla. Prejšno soboto so bile pogrebne svečanosti za pokojnim Janezom Hallegerjem. Številno žalnih gostov je pokojniku izkazalo zadnjo čast in spoštovanje. Za Zvezo slovenskih izseljencev se je od izseljeniškega sotrpina Hallegerja v lepih besedah poslovil predsednik organizacije Lovro Kramer, ki je položil tudi venec na svežo gomilo, kjer počivajo telesni ostanki blagega pokojnika. Ob bridki izgubi očeta izrekamo žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje. Kostanje Občina Kostanje je z novo, lepo in moderno cesto veliko pridobila in s tem postala veliko ugodneje in lažje odprta svetu. Cesta vodi iz Vrbe v Kostanje ter je 6 km dolga. Tudi ta koristna komunikacijska gradnja je uspela z dobrim sodelovanjem vseh interesentov, združenih v cestni skupnosti pod predsednstvom Groblacherja in kostanjske občine z županom Jagrom na čelu. Gradbena dela je izvedla tvrdka ASDAG. Ne more pa prebivalstvo razumeti, kako da je državna gozdna uprava preprečila nadaljnjo gradnjo ceste čez Osoj-ske Ture in s tem povezavo z Osojami. Toda tudi že s to kratko moderno asfaltirano cesto je pridobila naša pokrajinskih krasot bogata dežela novo razgledno pot, kar bo pospeševalo tujski promet tudi v ta idilični kraj Kostanje, ki nudi lep razgled in hvaležne osvežujoče sprehode. Pešci in motorizirani promet Statistika nezgodnih številk ugotavlja v enem letu na vsem avstrijskem ozemlju žalostno dejstvo, da je med skupnimi prometnimi poškodovanci, to je med 58.131 ranjenimi in mrtvimi udeleženci prometa, 9618 pešcev. Največji del teh poškodovancev odpade na stare nad 65 let, tem sledi skupina 5 do Izletnih z 2049 poškodovanimi in mrtvimi. Ugotavljajo tudi, da so med otroci najbolj neprevidni fantje, v starostni skupini pa je več ženskih kot moških prometnih žrtev. Izredno visoko število poškodovanih pešcev v cestnem prometu pripisujejo temu, da so le-ti po veliki večini zelo malo ali pa sploh nič poučeni o cestno prometnih predpisih. Nadalje pravijo, da imajo varnostni organi manj pomislekov glede zadržanja pešcev v prometu ter da imajo tudi šoferji pogosto občutek svoje premoči nad pešci in zaradi tega nn posvečajo svojemu vozilu zadostno mero previdnosti in obzirnosti. Za prečkanje cest je nujno uporabljati zaznamovane prehode. Često se zgodi, da se pešci prav na teh prehodih preveč zanesejo in zanemarijo svojo pozornost, da bi se ozrli najprej na cesto in se prepričali, da v trenutku prečkanja ni morda v neposredni bližini kakšno motorno vozilo. Pri 1249 primerih V nekem velemestu poškodovanih pešcev so ugotovili, da je 699 nezgod povzročilo napačno ravnanje pešcev pri prečkanju cest. Te ugotovitve smatra kuratorij za prometno varnost kot nujnost, da poziva pešce in vozače motornih vozil, da v pojačeni meri upoštevajo obstoječe prometne predpise ter da naj hodijo in vozijo pometno in obzirno. Za ljubitelje Avsenikove glasbe V soboto, dne 22. junija 1963, ob 20.00 uri koncertira Slavko Avsenik s svojim ansamblom v Domu glasbe v Celovcu. Sodelujejo tudi pevski duet Koren in znani humorist radia Graz Karel Panzenbeck. Vodstvo turneje ima koncertna direkcija Gusenleitner, Graz. Vstopnice v predpoda-ji pri Potovalnem uradu Obersteiner, Celovec. Češki arhitekti na obisku v Celovcu Prejšnji teden se je 37 arhitektov in inženir' jev iz Prage mudilo na obisku v Celovcu-Češkoslovaške goste je pozdravil mestni grad' beni direktor dr. Ortner. Pri krožni vožnj} so se gostje seznanili z različnimi gradbenim1 objekti, kjer so se posebno zanimali za stadiofl> Hammarskjold-naselbino, Korner-šolo, Dom mladine, novo kirurgično poslopje in za Mest' no halo. Cene rastejo Indeks potrošniških cen nenehno narašča. Od januarja letos se je dvignil za 3,9 odstotka. Tudi meseca maja je indeks P°' trošniških cen narastel za 0,8 odstotka. * tem indeksu pa nikakor niso zajeta vs° zvišanja cen. Praktično pomeni to povišanj0 cen, da pada vrednost denarja in je o0 poti tihotapska inflacija. Na primer pri 2000 šilinski plači se je vrednost plače že v ♦e,T' letu znižala za okoli 80 šilingov. KOLEDAR Petek, 14. junij: Bazilij Sobota, 15. Junij: Vid Nedelja, 16. junij: Frančiiek Ponedeljek, 17. junij: Adolf Torek, 18. junij: Efrem Sreda, 19. junij: Julijana Četrtek, 20. junij: Silverij MED - PREMALO ZNAN Ljudje ga imajo radi, vendar V več tisoč letih, odkar poznamo med, še nihče ni uspel najti bolj čiste in slajše hrane od medu. Zaradi glavne sestavine levuloze, ali kakor jo drugače imnujemo •sadni sladkor", je med mnogo slajši od sladkorja. Medtem ko ima sladkor, tako kot sol, vedno enak okus, ima vsak med *voj poseben okus. Prefinjen sladokusec bi lohko preživel vse življenje v odkrivanju, Preizkušanju in uživanju raznih vrst medu, ki ga čebele destilirajo iz mnogih tisočev cvetov. Med je od vse hrane najbolj pristen. Ka-dar je povsem zrel, vsebuje tolikšno koncentracijo sladkorja, da se bakterije ne mo-rejo obdržati v njem dalj kot dve uri. V neki egiptovski grobnici so našli med, star 3300 let. Med je sicer malce počrnel in se zgostil, bil pa je povsem pristen. Zaradi tega je raznim špekulantom nemogoče pokvariti med tako, da tega ne bi mogli odkriti. Če ga razredčimo z vodo, se pričenja fermentirati. S svojim reagiranjem namreč ne dovoljuje, da bi mešal vanj vodo ali kaj podobnega. Enako je z voskom, ki ga Proizvajajo čebele; doslej ga nikomur ni uspelo ponarediti. Čistočo in slast medu so prikazovali s'mbolično v zakonskih poročnih ceremonijah še v času faraonov. Še danes od Madžarske do Indije predstavlja med — uporabljen v pecivu in kolačih ali pomešan z vinom — del poročne ceremonije, Prvi mesec zakonskega življenja pa je sko-raj povsod znan kot „medeni" mesec. ENO SVETOVNIH ČUDEŽEV Ta stara in skrivnostna hrana predstavlja «no svetovnih čudežev. Med je proizvod Zelo zapletenega odnosa med čebelami, Vrhunec evolucije insektov in najlepšega 'fela rastlin. Narava je poskrbela za to, 'fe daje svetovom takšno obliko, da bi pri-Vabili čebele, z druge strani pa je čebelam dala takšne telesne oblike, ki najbolj ustrezajo oblikam cvetov in jim omogočajo nabiranje cvetnega prahu. Okoli 10.000 vrst Cvetov bi izginilo, če ne bi bilo čebel, razen tega pa bi izginile tudi čebele, če ne ®i bilo takih cvetov. Vsaka čebela nosi breme nektarja, ki je dvanajstkrat težje od njene telesne teže. Potrebno je okoli 37 tisoč letov čebel od pa-^ja do cvetja, da bi dobili samo pol kilovatna medu. Čebela-delavka je najbolj Verna in najbolj varčna ljubimka cvetja. /Se druge žuželke letijo od cveta do cve-mešajo razne vrste cvetnega prahu, čebela-delavka je verna eni vrsti cvetja v vsej sezoni. V tem času prinaša 'Urno eno vrsto prahu in dela samo eno Vr*fo medu. le redko vedo, kako nastaja V času največje cvetne sezone — v pozni pomladi in zgodnjem poletju — čebele dobesedno poginejo od dela. To je, kakor kaže, usoda vseh dobrih delavcev — da umrejo med delom. Neprekinjeno letenje od panja do cvetja in obratno v času teh nekaj tednov toliko izčrpa te pridne delavke, da neopazno padejo nekje na polju ali v reko in tam umrejo prav tako neopazno, kot so prej delale. Na njihovo mesto takoj stopajo druge čebele, ki so se šele izlegle. OCENA MINERALOV IN ENCIMOV Vsaka čebela je samo član neprekinjenega zračnega mostu, katerega aktivnost se ne zmanjšuje od jutra do večera. Potrebno je 25.000 km letenja, da bi čebele zbrale dovolj materiala za en panj. Razen tega pa je potrebno okoli 150 kg medu samo za ohranitev življenja same kolonije. Da bi zbrale tisti višek, ki ga mi tako radi jemo, morajo čebele preleteti še mnogo tisoč kilometrov več. Vsaka kaplja nektarja je pravi ocean mineralov in hranljivih snovi. V njej najdemo železo, baker, magnezij, fosfor, proteine in vitamine. Čebela ne pozna organske kemije, zato bi tisti, ki se ukvarjajo s kemijo, morali pojasniti, zakaj mnogi sladkorno bolni lahko uživajo med, ena sama kocka sladkorja pa bi zanje lahko pomenila smrt. Med dajemo tudi malim otrokom za krepitev rok, nog in zob. Celo entomologi niso povsem gotovi, kako iz nektarja nastaja med. Trdijo, da čebele, ki prinašajo nektar, potiskajo ta nektar v usta čebelam, ki delajo v panju. Te čebele pa stalno premikajo jezik, tako da izločijo iz nektarja vodo in mu dodajo encime, ki pretvarjajo sladkor v levulozo in dekstrozo. Kakšen proces se vrši v njihovem telesu," to je za sedaj še tajna narave. V glavnem te čebele polnijo majhne celice z medom in jih potem pazljivo zapirajo z voskom. V teh celicah encimi nadaljujejo svoje delo in šele po nekaj ted-nh ta »zeleni" med postane zrel. Med uporabljajo še za mnoge druge svrhe. Tako ga na primer tovarne tobaka uporabljajo za boljše cigarete, ki se bolje ohranijo, imajo boljši duh in barvo ter se ne posušijo. Razen tega med mnogokrat uporabljajo v drogerijah, v medicini, pa celo pri proizvodnji žog za golf. Čeprav je kot hrana popoln, pomeni med še mnogo več: to je darilo tisočev in tisočev malih pridnih bitij, katerih organizacija lahko povzroča zavist ljudi. Med je tudi dokaz čudne odvisnosti v svetu, kjer so čebele in cvetje odvisni drug od drugega. Svetleče oči Kadar pravimo, da se mački oči svetijo v temi, se to v resnici pravi, da odbijajo svetlobo. Plesteč predmet kot košček žerjavice ali električna žica zares proizvaja svetlobo; mačkine oči pa tega ne zmorejo, ampak služijo le kot ogledalo in odbijajo vsako živo svetlobo, ki pade nanje. Nobena žival nima oči, ki bi razsvetljevale. Niti oči rib v velikih globinah ne svetijo: razsvetljujejo jih celice v bližini oči, ne pa v njihovi notranjosti. Odbojna naprava mačjega očesa je sestavljena iz petnajstih plasti celic, ki so sestavljene kot stresna opeka za zeničnim zaslonom. S tem, da občutljivim celicam zaslona pošiljajo vsako svetlobo, ki pade nanje, ta zrcalca mački izboljšujejo vid v mraku. Mnogo živali ima tako odbojno napravo, a malokatera izmed njih ima tako bleščeče oči kot mačka. Morski psi, krastače, krokodili, kače, boe, tjulni, konji, sloni in kiti, vsi imajo svetlikajoče se oči. Žabe, kuščarji, želve, ptice, mali netopirji in večina opic nima te posebnosti. Tudi ljudje ne na splošno, čeprav se nekaterim izjemoma svetijo oči pri električni luči. Treba je biti prav blizu nekaterih živali, da se razloči svetloba, ki prihaja iz njihovih oči. Tako šele iz bližine kakih trideset centimetrov opazite rdečkasto svetlobo v očeh krokodila. Igralne karte skozi stoletja »Prazgodovina« igralnih kart, tega tako priljubljenega (in osovraženega) zabavnega pripomočka, je še danes vsa v megli. Kdo si jih je prvi izmislil? Kdaj? Svoj cas je prevladovalo mnenje, da so karte nastale v starem Egiptu ali pa da so jih v Evropo zanesli Cigani. Sedaj, po dolgoletnih amaterskih poizvedovanjih in znanstvenih raziskavah, si strokovnjaki še tega ne upajo več trditi. Z gotovostjo velja le eno: igralne karte se niso rodile v Evropi, ampak nekje na Vzhodu. Mogoče pri Kitajcih, Indijcih, najbolj verjetno pri Arabcih. Skoraj gotovo pa je, da so jih slednji čez Španijo prinesli v Evropo. Kdaj? Spet tema. Znano je le, da so bile že proti koncu 14. stoletja igre s kartami zelo priljubljene v številnih evropskih deželah. Od tedaj nam te »hudičeve podobice« posredujejo nekam svojevrstno, vendar vsekakor zanimivo sliko dogajanj in miselnosti v raznih deželah. Po Evropi so namreč zrasle številne delavnice za izdelovanje kart (največ jih je bilo v Italiji, precej tudi v Franciji, Nemčiji in Španiji); ker so karte še skoraj celo stoletje izdelovali »ročno«, tako da so slikali vsako posamezno podobico, in ker ni bilo nobenih ustaljenih pravil, kakšni naj bi bili motivi na kartah, jih je seveda lahko vsak izdelovalec slikal po svoji domišliji. Tako niso prišle na karte le najrazličnejše živali, pošasti, stilizirane sablje, kralji, kraljice itd., ampak so pogosto uporabljali karte celo za politično propagando, satiro in celo vzgojo. Karte, ki so jih nekatere italijanske delavnice pripravile za premožnejše naročnike, so bile prave miniaturne umetnine. V petnajstem stoletju so pričeli uporablja- ti za izdelavo kart lesoreze. S tem so sicer posamezni igralni kompleti izgubili svojo unikatno vrednost in tako tudi precejšen del umetniško zgodovinske vrednosti, postali pa so laže dostopni, cenejši in zato se je »kvar-tanje« še bolj razširilo, tako da so že tedaj razne posvetne in cerkvene oblasti pričele bolj ali manj odločno preganjati kvartopir-stvo, ki je bilo tudi takrat pogosto tesno povezano s hazardom. Šele v devetnajstem stoletju so se počasi ustalili razni tipi kart (italijanski, francoski, madžarski). Z vedno bolj industrijsko izdelavo pa so se seveda precej poenostavili motivi. Za večjo spremembo v svetu kart je poskrbela le francoska revolucija, ki je odpravila kralja in kraljico ter jih zamenjala z raznimi neo-klasičnimi liki in revolucionarnimi simboli. Po restavraciji pa so se morali kralji vrniti tudi na igralne karte in so (verjetno zaradi enostavnosti) na njih ostali še danes. V prvem desetletju prejšnjega stoletja so igralne karte doživele še poslednjo »revolucijonarno« spremembo: na posamezne karte so začeli tiskati dvojni lik in jih tako povsem približali današnjim. Nekje v 18. stoletju so prvič začeli uporabljati karte tudi za vedeževanje. Najprej običajne, igralne, sčasoma pa so začeli izdelovati tudi posebne karte za »čitanje usode«. Nekoliko laže je ugotoviti, kje in kdaj so nastale posamezne igre. V glavnem velja, da so vse sodobne igre nastale na našem kontinentu, le da se je v Ameriki v njenih pionirskih časih zelo razširil poker. Travniška kronika 2e od prvega leta opravlja gospe Davidovi vse posle cvetjem in vrtom gluhonemi vrtnar Munib, poznan kot undžara. Konzulka se ga je tako privadila, da se z zna-l(6nji, z mimiko in prsti lahko pomeni z njim o vsem, Qr zadeva vrtna opravila. Pa ne samo to. Z znamenji se ^°9ovarjata tudi o drugih stvareh, o dogodkih v mestu, vrtovih v Konaku in o avstrijskem konzulatu, posebno Pa c otrocih. q ^lundžara živi s svojo mlado ženo v revni kočici pod s°fem. Notri je vse čisto, pospravljeno, žena je lepa, ^ rQva in dobra, toda otrok nimata. To oba hudo tare. ^ 0 Mundžara ganjeno ogleduje otroke gospe Davidove, hh- P^cfe)0 mecl delom k njemu. Vedno čeden, uren in s Cer>. dela pridno kot krt. Med delom se jim smehlja Syojim zagorelim in preoranim obrazom, kot se znajo sijati samo ljudje, ki ne morejo govoriti. $ ^ Velikim vrtnim slamnikom na glavi je stala gospa zraven kopača, pazila na gnojenje, drobila v ro-grudice in pripravljala primerne lehe za posebno ji ° kiacint, ki jih je po sreči dobila to pomlad. Ko so sPoročj||, da bo prišla na obisk gospa von Mitterer, je sprejela to novico kakor naravno motnjo ali slabo vreme in se šla preobleč. V svetlem in toplem kotu, kjer so bile stene in okna zagrnjena z belim platnom, sta posedli konzulki, da izmenjata nešteto besed in lepih občutij. Za oboje je bila tu Ana Marija, kajti ob njeni zgovornosti in čustvenosti je gospa Davidova kratkomalo otrpnila. Govorila je samo o cesarski poroki. Avstrijski konzulki je bilo vse znano. Vedela je za število in čine oseb, navzočih v cerkvi pri poroki, poznala dolžino cesarskega plašča Marije Luise, ki ga je pridrževalo pet pravih kraljic; bil je iz težkega žameta, dolg devet čevljev, na njem so bile uvezane zlate čebele, prav take, kot se vidijo na grbu družine Barberini, ki je, kakor je znano, dala nešteto papežev in državnikov, ki so spet, kakor je znano... Govor gospe von Mitterer se je zaključil nekje daleč v davni preteklosti in z nerazumljivim vzklikanjem čistega navdušenja. »Ah, srečni smo, da živimo v teh velikih časih, dasi-ravno se tega morda niti ne zavedamo in ne znamo ceniti njihove prave veličine," je rekla Ana Marija in objela gospo Davidovo, ki se ni mogla ubraniti in je potrpela vse, čeprav je že od nekdaj bila srečna, da lahko živi brez cesarskih svatb in zgodovinskih podatkov, samo da so otroci zdravi in hiša vsa v redu. Nato je sledila zgodba o velikem imperatorju, ki kot navaden popotnik v preprosti uniformi divja po cesti in nepričakovano plane v kočijo svoje cesarske neveste, ker ni mogel strpeti do trenutka protokolarnega snidenja. »Prav res, prav res," je pritrdila gospa Davide, dasi pravzaprav ni vedela, v čem je ta razlika in kje je veličina, kajti ona bi po svojem značaju rajši videla, da ženin počaka nevesto tam, kjer je bilo domenjeno, ne pa da kvari red. »Ah, veličastno, resnično veličastno!" je zakokodakala Ana Marija in si vrgla čez ramo lahki kašmirski šal. Od silne razvnetosti ji je postalo vroče, čeprav je bila oblečena v tanko obleko, rožnato bede assemblee, prelahko za ta letni čas. Gospa Davide že zaradi olike ni hotela docela zaostati za Ano Marijo, pa bi bila rada povedala kaj lepega in prijetnega. Njej so bila dejanja in navade vladarjev in velikih oseb tuje in daljne stvari. O njih ni imela prave predstave, niti ni mogla reči nobene besede, tudi če bi se res hotela pretvarjati in lagati. Da bi vsaj nekaj rekla, je povedala Ani Mariji o svojem načrtu z novo sorto posebno polnocvetnih hiacint. Navdušeno je razkladala, kako lepo bo videti vse štiri lehe teh raznobarvnih rož, ko bodo ležale sredi širnega vrta. Pokazala je škatle, kjer so bili ločeni po barvi rjavi, skromni in grapavi čebulčki teh bodočih lepotic. V posebni škatli so bile korenine neke prav posebne žlahtne sorte belih hiacint, ki jih je kurir prinesel iz Francije. Nanje je bila gospa Davide silno ponosna. Pas teh žlahtnic bo ležal čez vse štiri grede in jih povezoval kakor bel trak. Tako žlahtne sorte po vonju, barvi in velikosti tukaj še nihče ni imel. Razložila je, kakšne težave je Imela, preden je dobila te dragocenosti, in dodala, da to navsezadnje ni tako drago. »Ah, ah!" je vzkliknila Ana Marija, ki jo je razganjalo svatovsko razpoloženje. »Ah, to je veličastnol To bodo cesarske hiacinte v tej divji deželi. Ah, ljuba gospa, dajeva, krstiva to žlahtno sorto pa jo imenujva ,Svatovsko veselje' ali ,Cesarski ženin' ali..." Ana Marija, razigrana od lastnih besed, je iskala novih in novih imen, gospa Davide je pa vnaprej privolila v vse kot pri pomenku z otroki, ki jim ni vredno ugovarjati, kajti potem nikoli ne nehajo. o — Štev. 24 (1099) 0n®aBE NAPREDNIH GOSPODAR] :Q 14. junij 1963 Zakaj ne bi sušili več sena na skednju Sušenje sena potom prezračevanja na skednju (Heubeliiftung) je tudi pri nas poznano že 7 do 8 let kot najcenejši in najbolj preprost način konserviranja travni-kega sena in detelj. Navzlic temu pa so med nami še redki kmetje, ki že sušijo seno na skednju. Še vedno se raje ubadamo s sušenjem na tleh ali pa na primitivnih lesenih sušilih in pri tem brez vsakega pomisleka da veliko zapravljamo v senu dragocene beljakovine, mineralne snovi in sledovne elemente, da jih potem na zimo za drag denar spet lahko kupujemo. Ravno tako redko kot na sušenje sena na skednju namreč naletimo po naših krajih na tako imenovane žične kozolce (Schwedenreu-therj, ki izmed vseh poljskih sušil omogočajo delovnotehnično najbolj enostavno sušenje na travniku in ki poleg prezračevanja na skednju dajejo najboljše seno. Čeprav je sušenje sena potom prezračevanja na skednju najcenejši in najbolj preprost način konserviranja travniškega sena in detelj, zahteva spravilo k sušenju oz. prezračevanju le določene skrbnosti in znanja. Kdor hoče uspešno vpeljati ta način sušenja sena, mora upoštevati naslednje: K prezračevanju smemo spravljati le polsuho seno, ki smo ga na predvečer pokosili, na dan spravila pa enkrat do dvakrat obrnili. Ko je seno toliko suho, da pri dotiku že zašumi, a se listi bilk še trdno držijo, ga lahko naložimo na voz in spravimo na skedenj k nadaljnjemu sušenju. H Nikoli ne pokosimo več sena, kot ga moremo naslednji dan spraviti k sušenju. B Vsak voz sproti na skednju takoj spraznimo, da se polsuho seno na njem ne bo ogrelo. B K sušenju razmečemo seno enakomerno po prezračevalnem prostoru, ki ga za isti dan potrebujemo, in sicer v višini poldrugega do dveh metrov. Če spravljamo polsuho seno na prezračevalni prostor z dvigalom za seno, moramo brezpogojno skrbeti, da seno ne bo padlo v kupu na prezračevalni prostor. To preprečimo s primernimi deskami, na katerih se padli kup sena s človeško pomočjo razdeli po določenem prostoru. H Kolikor le gre, se izogibajmo hoje po senu, dokler ni ustrezno prezračeno in posušeno. Bi Pustimo ventilator skozi seno pihati raje več kot je potrebno. Ob dežju venti- lator ustavimo, ker bo drugače pihal vlažen zrak skozi seno. 11 Sele ko smo spoznali, da se je seno s prezračevanjem ustrezno posušilo, ga smemo stlačiti in nanj naložiti naslednjo plast polsuhega sena. Ob koncu le še to: Ne komplicirajmo naprav za prezračevanje sena na skednju in ne mislimo, da je treba zaradi tega preurediti cel skedenj. Vse to stane denar, ki pa ga lahko prihranimo, ker uredimo prezračevanje na skednju lahko zelo preprosto. Tudi pod navadno uto brez vsakih stranskih sten in poda lahko sušimo seno s prezračevanjem, če kanale za prezračevanje skopljemo v zemljo in če jih pred polnjenjem pokrijemo z navadnim dračjem. Tak primer sušenja sena potom prezračevanja smo videli s prezidentom Gruberjem na kmetijskim posestvu Verušič v Vojvodini, kjer ni lesa. Kar pa se obnese drugod, mora biti dobro tudi za nas, glavno je, da je poceni. Slovenska kmečka zveza obvešča: Davčne olajšave pri odkupnini za razlaščena posestva Tudi na Koroškem: Kooperacija v proizvodnji mesa Kooperacija kmetov z zadrugami in zadružnimi ustanovami na področju kmetijske proizvodnje in žlahtnjenja kmetijskih pridelkov danes ni več le stvar, ki nam je poznana od kmetijstva v Sloveniji, marveč postaja tudi stvar prakse koroškega kmetijskega zadružništva. Začetkom tega leta je koroška Raiffeisenova zveza razpisala možnost kooperacije na področju proizvodnje mesa v svrho dosege boljše kvalitete pitanih živali in v svrho lažje zadostitve željam trga ter lažje udeležbe na eksportu klavnih goved. V praksi se ta kooperacija zaenkrat nanaša na pogodbeno pitanje klavnih prašičev in na pogodbeno pitanje mladih bikcev. Kako izgleda zadružna kooperacija na Koroškemf — Oglejmo si najprej njeno bistvo na primeru pogodbenega pitanja mladih bikcev. Oddelek za promet z živino koroške Raiff-eisenove zveze izbere po kmetijah primerne mlade bikce, nakar dobi njihov lastnik potrebna močna krmila za pitanje. Če so to krmne mešanice celovške zadružne tovarne močnih krmil, jih dobi brezobrestno na kredit, ki ga mora poravnati šele, ko je bikce opital in prodal. Ker pa mu bikce pogodbeno odkupi oddelek za promet z živino omenjene zveze in jih plača po dnevni ceni, ima kmetovalec s sklenitvijo pitovne pogodbe tudi že zagotovljen odkup pitanih živali. V prvih treh mesecih te oblike zadružne kooperacije sta omenjeni oddelek in zadružna tovarna močnih krmil sklenila s kmeti 99 pogodb za 303 bikce. Nekoliko drugače izgleda zadružna kooperacija v primeru pogodbenega pitanja prašičev. V tem primeru nudi zadružna organizacija poleg brezobrestno kreditiranih krmnih mešanic tudi še brezobrestno kreditirane pujske odstavljence. Ko jih je kmet opital, jih lahko proda zadružni organizaciji ali pa kateremukoli mesarskemu podjetju. Obračun za pujske in dobavljeno krmno mešanico napravita kmet in zadružna organizacija po prodaji pitancev. Pod temi pogoji je bilo od marca naprej sklenjenih 223 pogodb za 3654 pitancev, od katerih jih je Raiffeisenova zveza odkupila po dnevni ceni 1260, ostali dve tretjini pa so kupili privatni mesarji. Podobna pota pričenja zadružna tovarna močnih krmil ubirati tudi na področju pogodbenega pitanja perutnine in proizvodnje jajc v deželi. S tem pa stopa koroško kmetijsko zadružništvo poleg kreditnega, rejskega in blagovnega poslovanja tudi na pot kmetijskega proizvodnega zadružništva, ki kaže drugod po svetu že lepe sadove v prid uspešnejšega razvoja kmetovanja za trg enako kot v prid poglobitve in utrditve zadružnega duha. Čas je, da pričnejo tudi zadružniki po vaseh o tej poti podrobneje razmišljati, Slovenska kmečka zveza je tovrstno pobudo dala že pred osmimi leti. Ob pričetku turistične sezone: Položaj na trgu Zadnji teden pred binkošti so na koroškem trgu s klavno živino plačevali vole in bike po 11 do 12 šil., telice po 10 do 11 šil., krave pa po 7 do 8 šilingov. S prašiči so trgovali po 12 do 13, teleta pa so pričeli plačevati po 14 do 16 šil. za kilogram žive teže. Če te cene primerjamo z onimi, ki so bile na Koroškem dosežene koncem maja preteklega leta, potem moramo reči, da se v grobem povprečju pri goveji živini in pri prašičih ujemajo z lanskimi, le pri teletih letošnje cene zaostajajo še za en šiling za lanskimi. Sploh so letos klavna teleta na Koroškem plačevali izredno slabo. Od jeseni naprej se njihova cena ni premaknila od 13 do 14 šil. naprej. S tem pa ni le zaostajala za lansko ceno, marveč tudi kar precej za dunajsko in salzburško. Sicer tam trgujejo v glavnem z zaklanimi teleti, vendar so se tam že od marca naprej njihove cene vrtele med 18 in 24 šil. in se koncem maja držale na višini 19 do 26 šil., ko so na Koroškem zaklana teleta plačevali še vedno le po 18 do 20 šil. Cene klavnih prašičev so bile koncem maja na Dunaju in v Salzburgu v povprečju za 50 grošev do 1 šil. boljše kot pred letom dni, medtem ko so bile na Koroškem enake. Na splošno lahko rečemo, da se v dunajskem povprečju cena klavnih prašičev v prvih petih mesecih tekočega leta ni spremenila, da s klavno živino pa je tako v Salzburgu kot na Koroškem kazala od januarja naprej rahlo tendenco nazadovanja, čemur je vzrok sezonsko razumljiva rahlo naraščajoča ponudba, ki pričenja vendar rahlo pojemati in ki z razvojem turistične sezone spet ne bo v stanju kriti povpraševanja. Kot lani tudi letos mirne duše lahko pričakujemo, da bodo že v prihodnjih tednih pričeli v. deželi plačevati prašiče bolje, kot so jih plačevali v aprilu in maju. Njihova cena se pomika spet proti 13 šilingom, pri zaklanih pa znaša grobo povprečje 17 šil. Tudi pri goveji živini lahko rečemo, da se od aprila naprej konstantna cena 11 do 12 šilingov za vole in bike ter 10 do 11 šil. za telice ne bo le držala, temveč se utegne v deželi še popraviti. To prognozo upravičujejo tekoči eksporti v Italijo ravno tako kot iz-gledi na dober pridelek krme, ki bo omogočila, da bodo kmetje, ki so zaradi pomanjkanja zimske krme jeseni in v prvih zimskih mesecih zmanjšali število svoje goveje črede spravili tega spet na običajno stanje. Pričakovati je, da se bodo cene klavnih bikov in volov ter telic, ki so se v aprilu v povprečju dvignile za 50 grošev, s turistično sezono dvignile za nadaljnjih 50 in več grošev, razumljivo pa le v primerih, kjer bodo trgu postregli z bikci v teži med 500 in 600 kg in v starosti 18 do 20 mesecev. Pretekli teden je v Celovcu zasedal agrarno- in socialnopolitični odbor kmetijske zbornice. Na svoji seji je obravnaval vprašanje novelizacije koroškega posestvenega prava in vprašanje davčnih olajšav v zvezi z razlastitvami za gradnjo elektrarne Kazaze ter pregledal napredovanje v sestavljanju koroškega katastra gorskih kmetov. Kar tiče vprašanje davčnih olajšav v zvezi z razlastitvami za gradnjo elektrarne v Kazazah, je bilo iz tozadevnih poročil razvidno, da so intervencije deželne vlade in kmetijske zbornice pri tinančnem ministrstvu in finančni deželni direkciji privedle do vrste olajšav pri obdavčenju odkupnine za razlaščena posestva in zemljišča. Vendar vsa vprašanja s tem v zvezi še niso razšiščena. Oddelek za obratno gospodarstvo koroške kmetijske zbornice (dr. Wieser) še vedno dela na reševanju teh vprašanji da bi dosegel v vseh primerih znosno obdavčenje odkupnin. Vsem prizadetim kmetovalcem in drugim posestnikom, ki olajšav pri obdavčenju odkupnine za razlaščeno imovino pr* elektrarni Kazaze še niso dosegli, priporočamo, da se s svojim primerom čim prej obrnejo neposredno na kmetijsko zbornicOi oddelek za obratno gospodarstvo (Betriebs-vvirtschaftj. Pri razpravi o teh olajšavah se je zbornični svetnik Hanzej Ogris iz BilčovsO zavzel, naj stremi zbornica za tem, da bodo te olajšave veljale tudi v primeru razlastitev za gradnjo Podjunske železnice in elektrarne na Bistrici v Rožu kakor sploh za vse primere razlastitev v prid gradnje javnih objektov. Zdaj je moral pogovor zastati, kajti če se dva človeka pogovarjata, se misli med seboj krešejo in razvnemajo, njune besede pa so šle druga mimo druge in vsaka zase. Drugače sploh ni moglo biti. Ano Marijo je navduševalo nekaj daljnega, tujega, izven nje, gospo Daviile pa le tisto, kar je blizu, najtesneje povezano z njo in njeno družino. Na koncu, in tak je bil konec vsakega obiska pri gospe Davillovi, so prišli otroci pozdravit gostjo in ji voščit dober dan. Prišla sta oba fantka, medtem ko je punčka, stara komaj dva meseca, sita in povita spala v svoji beli javorovi zibki. Drobni in bledični Pierre, ki je šel v osmo leto, je bil v svoji obleki iz temnomodrega žameta in z belim čipkastim ovratnikom lep in pohleven kot ministrant. Za roko je peljal mlajšega bratca Jean-Paula, močnega in zdravega otroka plavolasih kodrov in rdečih lic; rodil se je v Splitu in je sedaj dopolnil tretje leto. Ana Marija ni ljubila otrok; gospa Daviile pa |e pomisliti ni mogla, da bi bil lahko kdo mirnodušen do njih. Čas, ki ga je preživela v družbi otrok, je avstrijska konzulka imela za izgubljen. V navzočnosti malih drobljancev jo je trla neka brezmejna puščoba in dolgčas. Nežna, še rastoča otroška telesa so jo odbijala kot nekaj presnega, nezrelega, ji vzbujala občutek fizične zoprnosti in neum-Ijivega strahu. Sramovala se je tega občutka, da sama ni vedela zakaj, in ga skrivala v sladke besede in živahne vzklike, ki je z njimi vedno stopila k otrokom. Toda v sebi, globoko v sebi je čutila stud in strah pred temi malimi ljudmi, ki nas gledajo s svojimi velikimi novimi očmi predirljivo in vprašujoče in nas sodijo hladno in strogo (vsaj njej se je tako zdelo). Pred daljšim pogledom otroka je vselej povesila oči, kar se ji pred odraslimi nikoli ni zgodilo, najbrž zaradi tega, ker so odrasli tolikokrat pod- kupljivi sodniki ali pa voljni soudeleženci naših slabosti in napak. Tudi sedaj je imela Ana Marija isti občutek dolgočasja in zoprnosti. V pomanjkanju resničnega veselja je oba dečka ognjevito poljubljala, potrebno navdušenje pa je dobila iz neizčrpne zaloge svoje zanesenosti spričo cesarske svatbe v Parizu. Ko se je Ana Marija nazadnje le poslovila, je odšla s korakom svatovskega marša med novo prekopanimi le-hami, s praga pa so jo opazovali gospa Daviile in začudena otroka. Pri vrtnih vratih se je obrnila, pomahala z roko in zaklicala, da se morajo poslej velikokrat videti, da bi se lahko čimveč pogovorile o čudovitih, čudovitih in velikih stvareh, ki se dogajajo. To pretirano ženino razvnemanje se polkovniku ni zdelo ustrezno navodilom, ki jih je prejel, vendar je bil srečen on in vsa hiša, da je Ana Marija našla oddaljen in nedolžen, toda trajen predmet svojega navdušenja. Kajti za Ano Marijo vse to leto ni bilo ne Travnika ne malenkostnega in grenkega konzulskega življenja v njem. Pozabila je tudi na premestitev in živela samo v ozračju cesarske zakonske sreče, splošnega pomirjenja in mistične združitve vseh nasprotij na svetu. Taki so bili njeni razgovori, vedenje in njena glasba. Poznala je imena vseh dvornih dam nove francoske cesarice, vrednosf, obliko in kakovost vseh svatovskih daril, način življenja in razdelitev časa Marije Luise. Z velikim razumevanjem je spremljala usodo bivše, ločene cesarice Josephine. Tako je še njena potreba po joku imela daljen in spodoben vzrok, kar je polkovniku prihranilo marsikatero neprijetno uro. Tudi v francoskem konzulatu je to leto življenje teklo brez sprememb in razburjenj. Ob koncu poletja je Daviile poslal najstarejšega sina v licej v Francijo. Tudi Davnov sin je bil na konzulovo priporočilo sprejet med državn® gojence in odšel v Pariz. Davna je bil ves zmešan od sreče in ponosa. Mrk ^ zagorel kot ogel se ni znal glasno in vidno veseliti kakor drugi ljudje; samo trepetal je kakor trepetlika po vse®1 životu, ko se je zahvalil Davillu in ga prepričeval, da je vsak trenutek pripravljen žrtvovati življenje za konzul0*’ Tako velika je bila njegova ljubezen do sina in želja, mu priskrbi lepše, boljše in dostojnejše življenje, kakor ga je imel sam. Tudi drugače se je to leto lahko imenovalo srečn°> ker je potekalo enolično, mirno in neopazno. V Dalmaciji je bil mir, meje brez spopadov. V se ni nič dogajalo. Konzula sta se srečavala ob brez prisrčnosti in ožjega stika kot doslej in se budn° opazovala v delovnih dneh, toda brez mržnje in pretirdne gorečnosti. Ljudje vseh ver so se počasi privajali konZu' latoma. Ko so videli, da ju vse dosedanje težave in n°' dloge niso pognale iz Travnika, so se začeli pomirjati, s° delovati z njima in ju upoštevati v vseh svojih poslih 1 navadah. Tako je potekalo življenje mesta in konzulatov 0^ poletja do jeseni, od zime do spomladi, brez dogodkov drugih sprememb, razen tistih, ki jih prinašata vsakdo®! življenje in menjava letnih časov. Toda kronika srečnih in mirnih let je kratka. Konak^ nedelj0*1 Isti kurir, ki je aprila 1911 prinesel v Travnik časni ^ novico, da se je Napoleonu rodil sin, ki bo nosil ®°s imskega kralja, je izročil von Mittererju dekret, s * im je bil premeščen iz Travnika in dodeljen vojn® ninistrstvu. (Se nad*W Brata, tako so ju navadno imenovali, sta bivala v enem kamnitih kril velike stavbe na posestvu; na drugem koncu je bila svinjska kuhinja in pralnica. Stanovanje je bilo dobro, saj je bilo ločeno od drugih prostorov. Kuhinja in izba sta imeli skoraj meter široke okvire pri oknih, zunaj so se majali kostanji in se nagibali proti steklu. Svetilke na kostanjevih kandelabrih so svetile prav na mizo v kuhinji. Starejši brat Johan in nekaj let mlajši, široko raščeni Viktor, sta ob večerih sedela vsak na svoji strani mize, medtem ko se je njuna ''olika, dedcu podobna krepka mati ukvarjala z nečim v kuhinji. Brata nista bila porodna, bila sta že priletna. Rojena sta bila na Posestvu, oče je bil že dolgo mrtev in mati , )‘ma je gospodinjila. »Ne morem si prestavljati, kako bo takrat, ko umrjem,« je rekla redkobesedna starka. Starejši obeh bratov, Johan, je odgovoril na to vprašanje že .neštetokrat. Bil je navalu, da ju je mati še vedno imela za nebogljena otroka, ki bi brez nje ne mogla živeti, »Takrat bova pač morala jesti v poselski kuhinji,« je odgovoril. Mlajši Viktor je dodal: »Bova pač jedla v veliki kuhinji. To je jasno!« . Starka, ki je ti odgovori niso zadovoljili, !e nadaljevala: »Ampak Johan, takrat ne boš unel svoje zeljnate juhe in ti, Viktor, tudi ne mastne svinine, ki ti tako dobro de. Ta- de in vsa pota na kmetiji sta poznala. Menjanje posevkov na tej ali oni njivi jima je bilo v posebno veselje. Veselila sta se ob misli, da prideta zvečer v toplo izbo. Mnogo veselja so jima naredili pogovori o starih časih, ki sta jih včasih imela z redkimi obiskovalci. Neko bolestno veselje je bilo videti, kako drugi umirajo, medtem ko sama še živita, zdrava in delazmožna. Mnogo veselja sta užila pri tem, ko so kostanji metali senco skozi okna, sama pa sta sedela pri mizi, jedla hrano, ki jima jo je mati postavila na mizo; spala v svojih starih posteljah in se ob nedeljah lepo oblekla. Vse to je vsebovalo življenjsko radost. Vse to bosta smela verjetno uživati še mnogo let. Ko bosta postala stara, sta upala, jima bo udobno, prenehala bosta delati, ohranila bosta ugled in pravico do stanovanja. II Neke pomladi, dolgo let za tem, jima je umrla mati. To se nikakor ni zgodilo nepričakovano. Nekega dne, ko so imeli obisk, je dejal starejši Johan in pri tem kimal svoji postavni, veliki materi, ki se je z nečim ukvarjala v kuhinji, rekoč: »Veste kaj, mati, slabo kaže, da bi jo do pomladi izvozili.« Starka je pritrjujoče kimala. »Res, res, potem bo pa slabo za vaju. Kdo bo gledal, da bosta dobila hrano, ki sta jo vajena, da bosta Potem, ko je mati teden dni ležala na mrtvaškem odru, ko so se pomlad obetajoči kostanji nagibali k oknom, je življenje zopet prešlo v svoj stari tir. Čeprav ni bilo več matere, sta brata pustila njeno visoko belo prevlečeno posteljo stati kot nekak bel kvader v spomin stari, postavni, delavni materi. Sčasoma sta se privadila hrane tudi v veliki kuhinji. Zvečer, kmalu po materini smrti, sta posedala vsak na svoji strani mize. Nekoliko manjši in bolj sključen Johan je dejal: »Ko bova stara, naju bodo verjetno pognali od tu.« Viktor, ki se mu je zdelo, da se brat že prepogosto vrača na ta razgovor, pa je dejal: »Saj jih pustijo še nadalje stanovati, če so dovolj dolgo delali. Saj sva vendar rojena tukaj.« Johan je dejal: »Lepo bo prenehati s tem garanjem. Nekaj let pred koncem pa človek vendar lahko miruje. Mogoče bova kljub temu lahko živela, ne da bi delala.« Viktor je dejal: »To se že lahko zgodi.« Johan je še nadaljeval s tem in nekaj let mlajšemu Viktorju je to že začelo presedati. »Bova pa potem včasih šla malo okoli pogledat. Midva vse to poznava in veva.« Viktorju se je zdelo, da se brat preveč ukvarja s starostjo in slabostjo in zato je ta razgovor prekinil, rekoč: »To bomo že videli, ko bo čas za to. Vsekakor mislim, da bova smela še ostati tukaj. Vendar bi ne škodovalo, če bi mogla do takrat dati kako krono na stran,« V teh in naslednjih letih sta imela brata še vedno svoje veselje. Še vedno so drugi kočarji in dninarji čakali nanju, ko sta se zjutraj približevala hlevu in klancu, da si po-razdele delo. Ko sta prišla v poselsko kuhinjo, je kuharica ali katera izmed pomočnic izpre-govorila nekaj nadvse prijaznih besed. Podnevi sta se zlasti veselila ob misli, da prideta zvečer domov in bosta zopet sama v miru. Ob nedeljah sta se lepo oblekla in odšla do bližnjih kmetij. Včasih sta šla še dalje, prav do dninarskih kajž, in tu pozdravila svoje znance. Spomini so se starali, toda hkrati so postajali tudi bogatejši. Brata sta imela že preko šestdeset let, toda še vedno sta bila zdrava in krepka. Ko bosta resnično stara, sta dejala, in ko bosta dovolj prihranila, si bosta marsikaj privoščila, česar si prej nista mogla. Njuno skrivno upanje je bilo, da bosta vedno lahko ostala tu, jedla v veliki kuhinji in po vsem tem delu resnično počivala. III Prišel je ta čas in njuno upanje se je povsem uresničilo. Še nadalje sta lahko ostala v kamnitem krilu in jedla v veliki kuhinji. Ker nista več kaj prida zmogla, sta lahko povsem opustila vsako delo. Toda nenadoma nista mogla razumeti, da ju še pustijo v tako dobrem stanovanju, ko pa vendar ne napravita nič več koristnega. Tu bi vendar mogla biti še mnogo, mnogo let. Nista uvidela tega, kar drugi, da njuno življenje ne bo več tako polno. Navadila sta se dalj časa ležati ob jutrih. Iz kuhinje so jima nosili hrano, tudi če nista zato prosila in sta bila sama tja namenjena. »Zakaj, misliš, naju ne pustijo v kuhinjo?« Mlajši brat Viktor je .odgovoril: »Eh, nama že hočejo prihraniti trud.« Nista čutila, da smrdita, da ne moreta biti več snažna in da nočejo, da bi tam posedala. Včasih sta šla okoli po posestvu in ogledovala, kako mlajši delajo. Toda kmalu sta opazila, da nista več dobrodošla. Le če sta bila znotraj v kamnitem bloku, le takrat je bilo vsem po volji. Vedno manj sta hodila okoli, vse manj sta opazovala delo drugih in tako sta kmalu izgubila stik z življenjem. Ko so v drugem koncu kamnitega krila nekega dne prali, sta se oba brata napotila tja, da priskočita kaj na pomoč. Prej so njuno pomoč vedno radi sprejeli, sedaj so ju pa začele dekle odrivati. »Ali ne bi bilo bolje, če bi Johan in Viktor šla lepo domov? Tu v pralnici je danes tako malo prostora!« so dejale na pol za šalo, toda dovolj pomembno. »Mislila sva, da bi malo pomagala. Prinesla bi drva. izlila vodo ali kaj podobnega.« »Saj ni potrebno,« so dejale dekle in ju na pol opazno odrivale s svojimi boki. »Pojdita domov in ne bodita tukaj v napoto!« In brata sta se odmajala domov v kamniti blok. Zvečer sta kot vedno sedela vsak na svoji strani mize. Nista se premikala, mirno sta sedela, ko da ju nekdo straži. Čez nekaj časa se Johan obrne k svojemu, nekaj let mlajšemu bratu. »Najbolje bi bilo, da naju ni več,« je dejal. »Kmalu bova povsod v napotje.« Viktor, ki je ves čas, odkar sta se vrnila iz pralnice, tiho sedel in premišljeval, je rekel: »Ali si ti tudi že na to misil?« Johan: »Letos sem že mnogokrat mislil na to, le da nisem še tega naravnost povedal.« In tako sta brata nemo obsedela in brez misli strmela na kavlja, ki sta bila pritrjena na vsaki strani nizke lončene peči. Prej, ko IVAR-LO JOHANSSON BRATA kfat bosta morala jesti, kar bosta dobila.« Oba priletna hlapca sta obsedela in zdelo se je, ko da ne najdeta odgovora. Bila sta le utrujena in sita tega večnega pomenka, ki je mati tolikokrat načela. Oba sta vede-,1 da bo mati po vsej verjetnosti umrla pred Ujima. Vedela sta tudi, da bosta ostala neporočena in da bosta potem morala jesti v '’eliki kuhinji. Staro patriarhalno posestvo je 'krbelo za svoje hlapce in materina skrb za uan, ki bo nekoč prišel, pa naj si bo že čez kto dni ali pa deset let, ni vredna, da bi ved-v.o o njej govoril. Velikokrat jima je zasen-c‘lo vsakdanje veselje. , Včasih sta sedela in premišljevala, da ni-Jjakor ne pogrešata tistega veselja, ki daje Življenju vrednost, ki je človek noče izgu-,ltl- Ko sta zjutraj prihajala na delo, so ju ?e pričakovali, da prideta. Ostali najemniki ju dninarji so stali na klancu pri hlevu in Puia razločno želeli dobro jutro. Med jesenskim delom, ko sta bila mokra po hrbtu in kolenih, in pozimi, ko sta prezebala, da sta Uiorala cepetati z nogami, da sta se malo ?8rela, sta željno pričakovala poletje. Ko pa Je poletje končno prišlo in je nekaj časa žgalo, sta si zopet želela zimske ohladitve. Vse braz- obdržala zdrav želodec.« Tako je dejala mati, zadovoljna, da jo bosta vsekakor pogrešala. Brata sta odgovorila: »Bova pa jedla v veliki kuhinji.« Tudi obiskovalec je dejal: »Jasno, da bosta jedla tam. In jasno, da bosta še nadalje tu stanovala,« Velika, postavna mati je obiskovalca opozarjajoče pogledala. »Takrat pa Johanu in Viktorju ne bo tako lahko. Ne bosta dobila tega, česar sta navajena že skoro šestdeset let. Johan svoje zeljarice in Viktor svoje svinine. To pa že vem.« Obiskovalec je skušal zasukati pogovor na drugo stran, prav tako tudi brata. Mati pa je bila nezadovoljna, ker niso hoteli o tem več govoriti. »Boste že videli,« je rekla na pol grozeče. »Bo že ta čas prišel, ko bosta videla. Takrat, takrat...« Ko je mati to pomlad ležala v postelji, dokler ni umrla, ji sinova nista mogla narediti večjega zadovoljtva, kot da sta se mimogrede pritoževala nad hrano. Johan, da dobi tako poredko svojo zeljarico, in Viktor, da ne dobi nič več tako dobre svinine. Oba sta že jedla v veliki kuhinji. Tujski promet Bill se je pripeljal preko Ria Grance v Sorrjville in je vstopil v krčmo z napisom *Smith‘s Saloon«. Pred pultom je ležala orjaška doga, za pultom pa je dremal zavaljen *rčmar. »Halo«, je zaklical Bill. »Rad bi zajtrkoval! Beefsteak z jajcem in pivo zraven!« »Ali imate dovolj denarja s seboj?« se je zanimal krčmar. »Hvala, mislim, da ga bo dovolj,« je prikimal gost. »Potem je v redu,« je dejal krčmar in zavpil v kuhinjo: »Beefsteak z jajcem!« Bill je sedel, pokazal na nekega drugega gosta, ki je ležal z gornjim delom telesa *** mizi, in vprašal: »Tale gentleman je pa na vse zgodaj pijan!« »Ne,« je odvrnil krčmar, »tu sedi od sinoči. ]e namreč mrtev.« »Tako? Kaj pa je bilo?« »Nič posebnega. Samo računa ni mogel poravnati. Tu na meji srečujemo najrazličnejše Uidi. Nero!« V hipu se je pojavil v krčmi orjaški črnec. Šef mu je pomignil in črnec ,e vzel včerajšnjega gosta na pleča in ga odnesel ven. »Sicer je marljiv,« se je opravičeval krčmar, »kljub temu pa ga ne morem navaditi, "* — 18.00 Za družino — 18.55 Sedem dni časovnih dog kov — 19.30 Na Kitajskem ni več vrabcev — 20.00 P°’t ročila — 20.15 Dunajski slavnostni tedni: .Vse rešen0 — 21.45 Poročila. Ponedeljek, 17. 6.: 19.00 Aktualni šport — 19.30 čila — 20.15 .Zaljubljen v Parizu’, ljubezenska kom® j — 21.30 športno omizje — 22.15 Poročila. .. Torek, 18. 6.: 19.00 Tudi to je Avstrija — 19.30 Porof^ — 20.15 Enaindvajset — 21.00 Revolucija v črnem 21.30 Poročila. Sreda, 19. 6.: 17.00 Za otroke — 17.50 Za dru*i"° _ 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Poročila — 20.00 .Luks« burški grof’, opereta — 22.05 Poročila. ^ Četrtek, 20. 6.: 11.00 šolska oddaja — 19.00 5p°d ^ 19.30 Poročila — 20.15 »Glasba zadoni v Tivolija 20.45 Evropski pogovori — 22.00 Poročila. Iščemo najemnika za malo kmetijsko posestvo z gostilno. — Hranilnica in posojilnica Clinje, pošta Borovlje. !ida|at.lj, laitnlk In saloinlk: Dr. Franc Petek, Urednlltva In uprava: Celovec • Klagenfurl, doio«1 ^ goste 10, letalen 36-24. Glavni uradnik: Rada Jan.i' ’ „ govorni urednik: Lovro PoloCnlk. — Tiska saloM1* ^ tiskarska drutba i o. |. Drava, Colovoc - Borovi)«-,, piti no) ta polll|a)o na naslov: Colovoc • Ulag**" Poitlach 114.